Ena najmodernejših šol v naši državi. Osnovna in meščanska šola v Mežici, za katero ima tov. Moderndorfer svoje zasluge in ki igra veliko vlogo pri premestitoi tov. Mdderndorferja. Slučaj Moderndorfer v pravni luči. Ob premestitvi člana našega društva tov. Moderndorferja, se za« vedamo, da stojimo pred slučajem težkega discipliniranja, ki je po na= činu izvršitve popolnoma osamljen v zgodovini slov. učiteljstva, dasi smo bili vajcni pod tujim jarmom preganjanja. Zato ne moremo mol= čati in ne bomo molčali, dokler se zadeva popolnoma nc uredi, ker nam gre za varovanje najelementar« nejših stanovskih pravic. Izjavljamo, da je našemu prav* nemu čutu popolnoma neumljivo, kako je možna proti jasnim določ* bam zakona kazenska prcmestitev brez predhodno izvršenc disciplin* ske preiskave in obsodbe, nepojmlji* vo tudi, da se krivica, ko se je en* krat javno ugotovila, takoj ne po= j>ravi v interesu ugleda šolske upra* ve same. Ne zahtevamo nič drugega kot smiselno izvajanje zakona. Zato pozivljamo poverjeništvo, da točno ugotovi, kako se je cela zadeva izvršila in ne odneha prej, preden to popolnoma ne pojasnj z vsem njenim ozadjem. (Sklep občnega zbora učiteljske= ga društva za Mežiško dolino dne 15. januarja 1927). V zgodovini slov. učiteljstva nahajamo v pravnem pogledu premnogo temnih strani. Zlasti obmejno učiteljstvo je v Avstriji stalno čutilo brutalno pcst gospodujočega naroda in čutili smo se vedno kot držav« ljani druge vrste. Pri vseh nasiljih in krivicah, prizadejas nih slovenskemu učiteljstvu, pa so avstrijski mogotci vendar skušali varovati vsaj videz zakonitega postopanja ,in zlasti se je sma« tralo discipliniranje brez predhodnega zas slišanja — razen slučajev kazenskih dclik* tov, ki imajo za posledice takojšnjo odpu* stitev od službe — v pravni državi kot ne« mogoče. Slučaj Moderndorfer je v resnici docela osamljen v zgodovini slovenskega učitelj« stva. V Moderndorferjevem slučaju ne gre, to je treba povdariti, za premestitev po čle= nu 71. urad. zakona, ampak za kazensko pre* mestitev brez disciplinske preiskave in ob* sodbe, izvršene tudi v formalnopravnem ozi= ru na način, ki se nam zdi brez primere. Danes je zadeva vsaj nekoliko že raz* čiščena in dolžni smo o njej pouč!!i član= stvo in našo javnost. Premestitev je izvršilo ministrstvo pro* svete z odlokom od 18. novembra 1926 — na čigavo intervencijo, to ostani za enkrat še odprto vprašanje — in kakor smo pouče* ni, s sklicavanjem na činovniški zakpn z ozi* rom na nekatere stavke v Moderndorferjevi brošuri »Boji in napredek mežiških rudar* jev«. Z ozirom na sklicevanje na člen 4. urad. zakona seve premestitev po službcni potre? bi, t. j. po členu 71. urad. zakona ni bila mogoča, ne glede na znano izjavo g. mi;ii« stra prosvete, da se bodo stalni učitclji pre= mcščalisamo potom natcčaja. Postopck se z zakonom na noben način ne da utomeljiti ali zagovarjati, ne po urad* niškem zakonu, ki pa v pogledu disciplin« skega postopka za učiteljstvo žal ne velja, ne po veljavnem koroškem zakonu, po ka= terem bi mogel kazensko premestitev načel= no izrcči le veliki župan, odnosno pri njem ustanovljeni disciplinski senat in potem sta= viti ministrstvu zadevni predlog. Koroški zakon je sicer v disciplinskem pogledu pomanjkljiv in zastarel, vcndar za« hteva izrečno zaslišanja in obsodbe pred iz* vršitvijo kazni. Pri količkaj smiselni razlagi priznava disciplinirancu tudi pravico priziva z odložilno močjo. Prepričani smo, da v prempstilnem od* loku ministrstva, na podlagi katercga je bil Moderndorfer službe razrešen, sploh ni bil citiran koroški zakon, in nič ne dvomimo, da je velikemu županu, odnosno prosvetnemu oddelku moralo biti na prvi pogled jasno, da se je zgodila pravna zmota. Brczdvomno je veliki župan tudi takoj opozoril ministr* stvo na to. Tembolj čudno in nepojmljivo pa je za nas, da je prosvetna oblast pri velikem žu= panu naročila sreskemu poglavarju v Pre= valjah, da Moderndorferja takoj razreši službe v Mežici in ga napoti k Sv. Barbari z opozorilom na člen 133., točko 7. uradni« škega zakona. S tem je prosvetna oblast pri velikem županu napravila po našem mncnju pravno zmedo še vcčjo in izročila zadevo javnosti, tako, da se pravna pomota ni dala več in* terno popraviti. Kakšen razlog so imeli pri velikem županu za to? V razrešilnem dekretu srestfega pogla= varja je naveden pač odlok ministrstva pro« svete, po katerem je Moderndorfer preme* ščen, ni pa navedcn zakon, odnosno zakons ski člcn, po katerem se je odlok izdal (kar je umljivo z ozirom na zgorajšnjo našo do* mnevo o pravni pomoti v odloku). Pač pa se Moderndorferju obljublja v razrešilnem dekretu naknadna dostavitev premestilnega dckrcta, katera obljuba pa še danes po pol« drugem mesecu ni izpolnjena. Predstavljamo si sedaj nastali pravni položaj discipliniranca. Zakon mu jamči možnost priziva z odložilno močjo. Za mož* nost priziva pa je potrebno poznanje zako« na in člena, po katerem se je pravni akt iz« vršil. Ako mora premeščeni učitelj riastopiti mesto, prcden sc mu dostavi dekret, je seve ta pravica postala iluzorna. Gotovo lahko vloži priziv proti premestitvi tudi potem, ko je že nastopil novo službo, a odložilna moč priziva je postala z izsiljcnim nastopom službe ničeva. 2c iz tega dejstva po našem pravncm pojmovanju jasno izhaja, da odlok, s katc= rim je bila odrejena razrešitev Moderndor* ferja, ne more pred zakonom držati. Ker se Moderndorfer ni mogel pritožiti proti pre« mestitvi kot taki, je vložil priziv proti odlo« ku velikega župana, s katerim se razrešitev odreja. Ta odlok predstavlja v opisanih oko* liščinah brez dvoma neki relativno samostos jen pravni akt z izvestnimi pravnimi posle« dicami, za katere nosi odgovornost oblast, ki ga je izdala, zlasti ako se je zavedala, da je ministrski odlok v pravnem oziru pogrešen. Da sc je tega zavedala, se da sklepati iz dej= stva, da ni citirala člena, po katerem je od* lok jzdan, in še do danes ni izstavila obljub« ljenega dekreta. Potemtakem je bil priziv proti odloku po našem pravnem čutu dopusten. Veliki župan pa je odločil, da proti razrešitvi ni priziva, to se pravi, disciplinirancc mora ras di očitne pravne zmote zgubiti neko zakoni* to mu zajamčeno pravico. Toda to še ni vse! Po naših informacijah so v ministrstvu prosvete pravno zmoto uvideli in velikemu županu v Mariboru naročili (vsaj ta~ko se je zastopnikoma UJU pri ministrstvu zagoto« vilo), da se Moderndorferja radi inkriminira* nih stavkov v njegovi brošuri, ki naj bi dale pravno podlago za premestitev, zasliši. To je v stvari preklic premestilnega odloka, in si* cer popolnoma jasen, ako tudi ne bi bil iz* rečno naročen, kajti iz pravnega stališča je popolnoma nemogoče in absurdno, da bi premestilni odlok prejudiciral izidu disci« plinske preiskave. Predno se je torej zasli* šanje izvršilo, bi sc morala razrešitev pre= klicati. Zgodilo se jo prvo — Moderndorfer je bil zaslišan — ne pa drugo. Umljivo nam je, da je za oblast nepri« jetno izdajati tak preklic — zlasti v tem slu« čaju. Ni nam treba tudi dosti ugibati o drugih razlogih, da se preklic zavlačuje. Tre= ba je pač prej zaključiti redno disciplinsko preiskavo, ali najti kak drug izhod, da se hkrati s prcklicem starega odloka izda nov premestilni odlok, ki bo ustrezal zakonu. A to ni in nc more biti pravilen posto« pek in ne more utrditi med učiteljstvom vere v objcktivnost. Ta postopek daje na« ravnost povod za razne kombinacije in raz^ lage, ki niso v prid ugleda. Z vsem doseda* njim postopanjem se je doseglo edino to, da se javnost čimdalje bolj peča z zadevo in da postaja za ncpoučene kroge — in mogoče tudi poučenc — vedno bolj zamotana, da ne rečemo skrivnostna. Tov. Moderndorfer se je na naš nasvet vdal in pismeno javil na* stop službe pri Sv. Barbari, dejansko pa menda nove službc do danes ni nastopil, v Mežici pa tudi ne poučuje. Uradno se ga je opozorilo, da mu po samcm zakonu presta* ne služba, ako nc nastopi. Ali pa je stvar res tako enostavna? Kaj zasledujcjo oblasti, kakšno ozadje ima zadcva, povprašuje vse= povsod učiteljstvo. Zakaj se nas sili, da se moramo ponov* no z zadevo pcčati, zakaj se vznemirjajo naše vrste. To mora biti danes vsakomur jasno, da preko takih pravnih eksperimentov s čla* nom našc organizacije ne moremo iti molče na dnevni red. Ne bomo prejc odnehali, predno sc zadeva s pravnoga vidika popol« noma zadovoljivo ne uredi. Mi poznamo in priznavamo samo eno pot kot pravilno, t. j. pravilna izvršitev disciplinske prciskave in na podlagi te pravilno izvajanje zaključkov. Vsak drugi izhod, ki bi ga iskala oblast, od* Llanjamo. ¦ Ako sc upošteva, da vclik del javnosti glcda na zadevo kot na neki dvoboj med Mo* derndorferjem in angleškim rudnikom, da vcs postopek presoja iz tega vidika, da spravlja v zvezo z Moderndorferjevo pre* mcstitvijo tudi ukrepe proti krajnemu šol= skemu svctu in občinskcmu zastopu v Me= žici, je vsakomur jasna nujna potreba, da se zadcva čimpreje razčisti na tak nedvoumen način, da bo učiteljstvo pomirjeno in avtori« tcta zakona upostavljena.