r "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze • • GLASILO • -PROSVETNE MATICE J. S. Z. 4T. — NO. 1562. «Bl*r*4 aa .rfu.4-f|.M ■i.Urr, Ht.rn.brr iw»r7, •« th« •f||«a «1 « >*« ■««. II!.. uutlrr I br Ari ul ( «mrru ul M m r« k grd. Iftn. CHICAGO, 18. AVGUSTA (August 18), 1937. PubliMhHl Weekly at 2301 S. Lawnd*U Ave. LETO—VOL. XXXII. PREDSEDNIK ROOSEVELT NA POTI NAVZDOL zvezni kongres skoz in skoz zvest kapitalizmu "New Deal" zamudil dozdaj vse prilike za resnične reforme v prid ljudstva Socialni zakoni uničeni. — Predsednik v uri preizkušnje molči. Hooverizem znova v sedlu Lani je bil predsednik Roose- zavrgla, ker smatra, da je naj-velt vzlic silovitemu napada-1 boljše, če ostane v veljavi sistem, ki dovoljuje svobodno izkoriščanje. Protest proti nacijem v Zed. državah nju z vseh strani še zmerom vodnik, kateremu je masa za-j upala, da jo popelje, kakor svetopisemski Mojzes, v obljubljeno deželo. Ameriško ljudstvo je verovalo vonj in mu na volilni dan oddalo svoje. glasove. Bil je znova izvoljen j z ogromno večino. To večino je Socialisti v pravem Ako bi bilo ameriško ljudstvo politično bolj izobraženo, bi razumelo, da Hoover ni povzročil ekonomske panike, in prav tako bi zapopadlo, da Roosevelt ne bo odpravil vzro- proglasil za mandat, za navo-]kov% radi katerih nastajajo go dilo, za ukaz, da se njegov pro- j spodarski polomi. Socialistični irrnm mnra i7V«*ti * i • • , gram mora izvesti! Demokratska stranka uničila svojega predsednika Ko je bil Roosevelt v drugič izvoljen, je poudaril: "Ogromna večina glasov, ki je bila oddana zame, je dokaz, da ljudstvo hoče uresničenje mojega programa." Ogromna večina ljudstva je res hotela sprememb, ampak Roosevelt se je oprl na napačne berglje. V kongres so kandidirali pristaši njegove stranke s geslom: "Z Rooseveltom v boljše razmere". Vsi so lovili glasove na račun Roosevelto-vega slovesa. To jim je pomagalo k zmagi, kakršne ne pomni še nobena politična stranka novejše dobe, ki je bila kdaj na krmilu te dežele. Roosevelt se ukanil Demokratska stranka vsepovsod v Zed. državah se je klanjala na Rooseveltov sloves. "Z njim k zmagi" in tako naprej so bili njeni vzkliki, ljudstvo je verjelo in poslalo v kongres predsedniku Rooseveltu tolikšno večino, kakršno ni imel še noben prezident ameriške republike v medvojni in povojni dobi. Vzlic temu je "nevv dela" ki ga je oznanjal predsednik Roosevelt, na celi Japonski imperialisti se reže v pohodu na Kitajsko vsemu svetu Roparske vojne je v sedanjem sistemu nemogoče odpraviti. treba odpraviti vzrok! — Vzrok je sedanji sistem rp • • 1 orej je "Tisoče ljudi ubitih v šan-|ziroma zgradi družba ljudstev, !da se bo kitajska vlada prizna-gaju. I lese t tisoče v provincah ki bodo res sama odločevala o j la za "agresivno silo", proti ■ r • •• / . . . I ' . t i i II < v ii i I a • * t 1 44 severne drugih v Kitajske. Stotisoče SV(,j» usodi. kateri se je Japonska "mora- nevarnosti za življeJ Imperialistični vpadi, ki jih j la" braniti. Ampak v zgodovini nje." Take so dnevne vesti, Vzlic temu na Kitajskem uradno ni vojne, ampak le "lokalni incidenti". Japonska 'ploh noče Kitajske. Kar njeni opazujemo skozi povojno dobo, so nam nauk, da je roparske vojne pod roparskim sistemom o nemogoče odpraviti. In vojne, kakršno uganjajo zdaj Japonci nad Kitajsko, je nič jMjveljniki zahtevajo, je, da na < drugega kakor roparska vojna. Možno in zelo verjetno je, zavlada "red iu ostane dejstvo, da so Japonci izvršili na Kitajsko ozemlje roparski pohod in ga vsaj doslej uspešno izvedli. Ta konflikt je delavstvu spet nauk, da je vojne nemogoče odpraviti, dokler ne nadomestimo kapitalističnega s socialističnim sistemom. ticna stranka je v volilni kampanji to resnico jasno poudarjala. Ampak ljudstvo je bilo zavzeto za "new deal", kakor ga jej proglasil Franklin I). Roose-1 velt, in zdaj ga ima. Sistem izkoriščanja je danes prav tak. kakor pred Rooseveltom. Njegove pridige in lepe besede njegove žene ga ne bodo spremenile. Kajti "nevv deal" ni storil drugega kakor zadolžil deželo, — ne zato, da nasiti brezposelne, ampak da reši kapitalistični sistem. To se mu je posrečilo na celi črti. Socialni zakoni zavrženi Sedanji kongres, s svojo o-gromno demokratsko večino, je zboroval blizu osem mesecev. V vsem tem času ni sprejel za ljudstvo razen dveh nobene koristne postave. Kapitalistični mojstri so znali svoje marijonete navijati po svoji mili volji in jih navijajo danes, predsednik Roosevelt pa se za- Hitler ima med ameriškimi Nemci precej pristašev. Organizira jo te v nacijska društva in ustanavljajo tvoje čete za vojno proti "komunizmu" in Židom. — V Kenoshi, Wi»., »o »e ameriški Hitlerjeve! pripravljali na veliko zborovanje, in mestna uprava jim je v ta namen dovolila občinski park. Nacijski pripravljalni odbor je pričakoval v Krnosho na fašistično zborovanje tisoče Nemcev. Toda proti rabi javnega parka za Hitlerjevo propagando je prišlo toliko protestov, da je mestna uprava dovoljenje za zbor v parku umaknila. Tudj primerne dvorane niso mogli dobiti. Zbrali so se potem v nemški dvorani, ki ima prostora le za nekaj sto ljudi. Na sliki je del množice, ki je pred nemško dvorano demonstrirala proit zboru ameriških nacijev. ŠPANSKI FAŠISTI ZMAGUJEJO TODA NE S SVOJO MOČJO! BRUTALNOST IZKORIŠČEVALCEV PROTI DEAVCEM NARAŠČA Nasilstva proti organizatorjem unij CIO in prav tako proti A. F. of L. v imenu patriotizma K itajskem mir". Vzlic japonskem diplomatskemu izbegavanju je jasno, da je na Kitajskem vojna, in to vojna v najpopolnejšem pomenu besede. ("emu se je začela? Japon- w «• •• , , , .. i. • ska je velesila kakor na pri- Mussohnijeve podmorske ladje potapljajo trgov- mer Hitlerjev "tretji rajh". ske parnike drugih dežel, ako jih sumijo, da vo- Kitajska pa ima ogromna pri- zjj0 tovor v prjstane španske republike rodna bogastva, kakršnih ja- ponskemu cesarstvu manjka. španska republika izgublja da namen fašistov, je dosežen. Zato so japonski imperialisti] bitke. Tako se glase poročila Lad je, naložene z blagom za pričeli s to vojno zoper Kitaj v radiu in enako v časopisih, špansko republiko so potopno edino vsled roparskih mo- Toda kdo zmaguje v Španiji? Ijene. Kdo jih je v resnici uni-Itivov. Ne general-franco! Kajti če čil, nihče ne ve. Kajti pod mor- Tisoče ljudi je bilo že ubitih bi bil izid civilne vo jne od nje-j ske ladje se naglo prikažejo, in še več jih bo v bodoče, ako I ga odvisen, bi bil že davno po- izpuste torpedo tudi ako ne japonski imperializem ne od-jražen. pridejo na površje, in ko svoje neha. Pa ne bo, kajti vojno za! Vojna proti večini španske-j uničevalno delo i z vrše, spet iz-osva jan je Kitajske si je. v na- ga ljudstva, ki hoče ljudovla- ginejo. bava največ na svoji jadrnici. Vse njegove takozvane "social- j samo žal. ker nimajo za take ne" predloge so ali zavržene, prevratneže pri rokah nobene ali pa sprejete v taki obliki, da hujše označbe, kajti fraza "koso za ljudstvo brez večje vred-. munizem" se naglo obrablja, nosti. Plutpkracija ga napada Ku Klux Klan ima sedaj spet vsekrižem, in ji ni zameriti, zamah, kakor le dvakrat prej Južniaski jug se spet povra- Blizu Dallasa v Texasu so ča v klanska zagrinjala, da z KKK ugrabili socialista Hcr-njimi demonstrira svoj "patri- bert Harrisa, ga odvedli na po-otizem", svoje sovraštvo proti I lje, pretepli in povaljali v smo.-črncem in v sedanjih okolšči- li in perju, nah pa še posebno proti" "ko- Takih slučajev je mnogo, munizmu". poleg linčania socialistov v Ako pride v južne države Tampi, Florida, radi katerega kdorkoli, magari metodistični še ni bil nihče kaznovan, da d pastor, urgirati delavce, naj ^o krivci oblastim znani, pristopijo v unije, je "komu- Očitno je, da se bo ameriški nist". Burboncem na jugu je'kapitalizem posluževal fašisti- Ona ne veruje v "dobre ljudi" kot na primer verujejo mnogi črti propadel! Posebno pa je! delavski voditelji. Zato udriha bil pogažen v sedanjem zasedanju kongresa. ..Osem merecev zborovanja brez rezultata Kongres, ki si ga je ameriško ljudstvo izvolilo leta 1936, se je izkazal za enega najslabših v zgodovini te dežele. Ne samo, da je proti socialnim reformam in da ni zapopadel vzrokov krize, ampak ta demokratski kongres je zoper pravične socialne zakone na celi črti. To, kar mu je predlagal predsednik Roosevelt, ni bilo niti na pol pečeno testo, toda demokratska večina mu je vse po svojem rešitel ju kolikor na jveč more. Roosevelt bi si v tem slučaju lahko pomagal in rekel, da ga je ljudstvo izvolilo s tolikšno večino zato, ker hoče socialne spremembe zares. A tega ni storil, pač pa po radiu le kritiziral to in ono. Zdaj s D tisti, po katerih je udarjal, na vrhu, in Roosevelt drsa naglo navzdol. Izgleda, da ga doleti enaka usoda, kakor VVilsona, s to razliko, da je VVilsona porazila republikanska večina, dočim gazi po Rooseveltovih predlogih in jih zadušuje njegova lastna stranka. v svoji zgodovini, in to po civilni vojni, ko je sever pod vodstvom Lincolna porazil jug, in pa v času "patriotične" histerije med in po svetovni vojni. Unija klobučarjev je poslala v južne države organizatorje, da pridobe do skrajnosti izkoriščane delavce v unijo. To je po mnenju KKK neameriško. Tako so napadli enega izmed glavnih podpredsednikov omenjene unije, ga odvedli na polje, slekli, ga pretepli, povaljali v smoli in nato v perju. Njegov edini "zločin" je bil, da je skušal koristiti delavcem. In kot že naglašano, na jugu so taka prizadevanja ne le "pro-tiameriška", ampak tudi skrajno "nepatriotična". čnih metod v čimvečji meri, namreč v kolikor smatra, da mu ie to v boju proti organiziranju delavcev v uniie potrebno. Nešteti napadi "vigilantov" na stavkarje to dokazujejo. "Proletarec" je premajhen list, da bi mogli v njemu navesti vse zločine, ki se iih uganja posebno proti linijskim organizatorjem v južnih državah. Ampak dnevno časopisje jih navaja, čeprav mimogrede in brez naglašanja njih važnosti. Nasilstva, ki jih unijski delavci trpe vsled svojih bojev za svoje pravice, so dokaz, da ne pridemo nikamor, če se tudi politično ne organiziramo. prej dobro zamislil in preračunal vse možnosti. Vmešavanje tujih sil Kitajska bi z Japonsko naj-brže lahko obračunala, ako je ne bi držale v kleščah vse Velesile, vključivši Zed. države Poglejmo na primer v šan-gaj. To je mesto treh in pol milijona prebivalcev, torej eno izmed največjih na svetu. Po pristaniškem prometu je šan-gaj peto največje na svetu. V njemu imajo svoje posadk" Anglija. Zed. države, Francija. Italija. Japonska itd. do, je v resnici Mussolinijeva vojna, v katero je toliko zapleten. da se iz nje ne more več umakniti. Njegove podmorske ladje potapljajo španske parnike ne samo ob Potapljanje tujih ladij je Mussolinijevim in Hitlerjevim submarinam vaja za vojno, ki jo imata Nemčija in Italija v načrtu bodisi proti eni ali dru-tovornelgi deželi. Francija in Anglija obrežjih se lahko togotita v takozvanih Španije, ampak celo ob darda- naporih za mir, ampak miru nelski ožini. Prav tako ob fran- ne bo, dokler bosta na krmilu coskih obrežjih. Mussolini se omenjenih dveh držav fanati-smeje in v Parizu se togote, to-ična diktatorja. Upori proti Francu Nemški "komunizem V mestih, ki jih je okupiral v Španiji general Franco, se dogajajo zelo pogosto upori. ff Brez žita ni komisa. Zato je Hitler kmetom v Nemčiji ukazal, da mu morajo prispevati To ogromno kitajsko mesto, španski vojaki pod generalom določeno količino žita in dru- svojih | Fn ač pa 1 vi a ki slovi ne samo vsled mednarodnih bordelov, p I posebno radi svo jih ogromnih industrijskih obratov in velike trgovine, je torej postalo tarča v vojni med Japonsko in Kitajsko. Vojne med njima pravza- uieom se puntajo proti nadvladi italijanskih oficirjev in vojakov. Italijani jih v vsakem uporu post rele natančno po fašističnih metodah. O teh uporih v fašistični vojski poroča kapitalistično časopisje v Ameriki in Angliji le mimogrede. gih pridelkov za armado. Kmete je to ujezilo toliko, da so mnogo žita nalašč požgali kar na poljih, kakor se glase vesti iz Pariza, če so resnične, ne vemo. prav ni, kajti današnje imperialistične sile gredo v tuje d«'-!Osem mesecev zborova-žele loviti "ban^lite". To je storil Mussolini, ki je poslal v vojno proti Etiopcem ogromno I Zvezni kongres je letos nepre-silo, in isto počne zdaj j kidno zasedal približno osem nja po nepotrebnem Zvišanje stanarine Stanovanjska stanarina se je Kje so progresivci? V zadnji veliki volilni kampanji se je potegovalo za man-i date vse polno progresiveev. Mnogo je bilo izvoljenih. Pt) volitvah se le malokoga čuje. vojno silo, in isto počne Japonska, ki smatra, da spada Azija nji, in če se ji kdo upira, je "handit". Njena dolžnost je, da ga ulovi. Pa jih lovi. Evropskim velesilam to sicer ni všeč, pa tudi Zed. državam ne. V Moskvi pa imajo še največ vzroka, da se ukvarjajo z vprašanjem, ali naj zavlada nad Azijo japonski imperializem, ali pa se naj v nji ustanovi, o- v Chicagu od maja t. 1. zvišala okrog 90 milijonov dolarjev. Posestniki pravijo, da se bo to jesen dvignila nadaljnih JU) Vlada ga demokrat- milijonov. Posilstva v Chicagu mesecev ska stranka. Njegovo glavno delo je bilo pobijanje Roosevel-tovega "nevv deala". # —----------V Chicagu je bilo v tem letu Nacionalizem je otroška bo« posiljenih devet žensk. Tri izležen: osepnice na človeštvu, med teh so posiljevalci umorili. Newyorške županske volitve Kandidat ameriške delavske stranke (bivša "stara garda" socialistične stranke) za župana mesta Nevv York je sedanji župan LaGuardia. Delavska stranka je nanj apelirala, da naj republikanski tiket opusti in postane kandidat delavske stranke na celi črti. Ampak l*aGuardia je politik in mu jo zmago več kakor pa za načela. Pojavljanje znakov nove ekonomske depresije Kaj je z ligo narodov? Je pač v miru zaspala, ker je tako vztrajno delovala z i roir! Večna luč ji naj sveti! "Prosperiteta", ki je spet prišla v deželo, že pojenjava. Mnoge tovarne, ki so se pognale v produkcijo, jo zdaj omejujejo in jamrajo, da dobički letos niso tolikšni, kakor so bili v enakem času prošlo leto. Izgleda, da l\brezi>oselnih to jesen precej ve^L kakor lani ob i tem času. Sploh >H£oblem brez-j poselnosti ne more biti rešen I predno se produkcijo resnično ne požene v tek, skrajša delovni k in uredi druge pogoje, ki bodo vsem za delo sposobnim omogočali življenski zaslužek. Železniške družne na primer so morale izboljšati stanje svo- jih delavcev. Pa so zelo hude radi tega in se maščujejo nad njimi z odslavljanjem in z odpovedovanjem naročil za materijal, ki ga potrebujejo na progah, postajah itd. Železniški delavci so si priborili nekaj priboljškov, toda družbe so jim jih nemudoma vzele z raznimi omejitvami iu /. novimi stroji. Tudi v jeklarski industriji obrat nazaduje. Tisoče jeklarskih delavcev je odpuščenih. Kompanije se izgovarjajo, da je letos manj naročil za železo, kakor lani. V premogovnikih se tudi "slabše dela", z izjemo nekaterih krajev. V velikih tovarnah pa delavce venomer strašijo, da je nova depresija na pragu in da bo vsled tega treba veliko delavcev odsloviti. Kriza, ki se nam obeta, ne bo panika, kakor je bila ona, ki je nastala 1. 1929. Vendar pa bo to vzlic vsemu spet občutna depresija, kadar dobi svoj zamah. Morda se ji je bo mogoče izogniti par let, ako se vladi posreči regulirati gospodarsko življenje dežele na način, kot ga je regulirala doslej. Ampak odlašanje problema ni rešitev vprašanja. Ameriško delavstvo smatra, da je najhujše prešlo. Upamo, da je v pravem. A bojimo se, da je baš obratno. Zakoni za minimalni delavnik, ki so ga sprejele nekatere države za ženske, določbe glede minimal-1 nih plač in maksimalnih ur,' glede omejevanja izkoriščanja otrok v industriji itd. so pa«' poskusi, da se krizi in brezposelnosti vrže zavoro. <"'e bodo taka prizadevanja kaj zalegla, je kajpada vprašanje. Vladne "reforme", ki se zdaj uveljavljajo, ne obetajo delavstvu nič dobrega, četudi nekatere na videz dobro izgledajo. kolikšna bi morala biti življenska plača? Letna plača za preživljanje družine štirih bi morala v VVashingtonu znašati $1,415 na leto, $1,375 v mestu New York in povprečno $1,261 v 59 drugih ameriških mestih, ali nekaj nad $24 na teden. To je za preživljanje družine štirih vsekakor PREMALO, toda vlada v VVashingtonu smatra, da toliko zadostuje Gornje številke so namreč iz vladnega pregleda sedanjih cen življenskih potrebščin. Zvezni senat smatra, da niti toliko ni potrebno, kajti zakon o mezdi in delovnih urah, ki ga je sprejel to poletje, določa, da sme biti minimalna plača ne manj kot $852 na leto, ako je delavec uposlen vseh 52 tednov v letu. Nesreča za milijone dclavcev je, da ne zaslužijo na leto niti toliko, kot znaša katera izmed gornjih vsot. Zato ni čudno, ako se združujejo v unijah in stavkajo proti bednim razmeram, v katerih so prisiljeni živeti. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaja Jugoslovanska DeUvt.Ua Tiskovna Druiha, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNIŠKA V zedinjenih državah /a celo leto $.'1.00; za |K>1 leta $1.75. /m četrt I Ha $1.0; Six Months $2.00. PRO L I i TAREC 2301 S. Lavvndalc Ave. Telrphone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL Vojna proti proletarski revoluciji Sovjetska Unija ni edina država, kjer je v teku i j ut boj med dvema proletarskima frakcijama. Knako brezobzirno div ja v Španiji. Nedavni izgredf v Barceloni, persekucije v Madridu in drugih mestih lojalisticne Španije, to dokazujejo. Kden glavnih vodij te takozvane trockijevske opozicije v Španiji .h bil Andres Nin. Ker je s svojimi aktivnostmi oviral lojalistično armado in hujskal na ui>or, so ga zaprli. Tako trdijo vladni viri. Pred par tedni se je izvedelo, da je skupina njegovih na sprotnikov udrla v ječo, ugrabila Nina, ga odvedla in ubila. Torej enak "proces", kot se ga poslužujejo linčarji v Zedinjenih državah. Trockijevci trdijo, da so Andre« Nina ubili komunisti,, ker niso mogli prenašati njegove mogočne kritike, da so izdali pro-letarsko revolucijo v Rusiji in Španiji. Tudi ameriška socialistična stranka protestira proti temu atentatu in Norman Thomas ga imenuje "črna pega na lojalistični Španiji". Kdo je resnično krivec, da Nin ni več med živimi, morda ne bo nikoli točno dokazano. Verjetno je, da so umor instigirali komunisti, verjetno zato, ker jim je dala sov jest ka vlada nauk, kako se opozicionalce najuspešnejše "likvidira". Komunisti v Španiji so bili do pred par leti zelo majhna stranka. Zdaj imajo že mnogo tisoč članov iti v vladi so zastopani s par ministri, ki pa imajo velik vpliv. Kajti komunisti v Španiji se lahko ponašajo, da pomaga Sovjetska Unija lojalistični vladi bolj kot katerakoli druga dežela. Vrh tega so komunisti v Španiji in drugje po svetu krenili po zadnjem kongresu kominterne daleč na desno, kar jim trockijevci neprestano očitajo in kritizirajo. Ameriška soc. stranka na primer .je danes mnogo bolj radikalna, kakor komunistična. Pod Zinovje-vom so komunisti skušali na vse pretege razbiti vsako delavsko stranko, če ni bila njihova. Socialiste so imenovali za "social-fašiste", sluge kapitalizma, izdajalce proletariata, za kontra revolucionarje itd. Danes obkladajo trockijevci — bivši komunisti — svoje bivše komunistične tovariše v enakimi imeni. Boj med njimi prinaša tragične posledice, bodisi v Rusiji kakor v Španiji. In več ali manj tudi v raznih drugih deželah, med njimi v Zed. državah, k jer so trockijevci pristopili v soc. stranko. Prinesli ji niso nič dobrega, kajti spreminjajo jo v bojevni aparat proti "stalinovcem" in revolucijo pa uganjajo z revolucionarnimi resolucijami. Organizirani so izborno, a le med seboj kot frakcija, toda za delo med maso se vežba le malo kdo iz-, med njih. Sedanja spanska vlada je socialistično-komunistično desničarska in republikanska. Je za demokracijo in za socialne reforme v večji meri, kot jih ima Francija, ne naglasa pa odpravo kapitalizma. Vzrok je, ker če bi to storila, bi nastopila proti nji odprto francoska buržvazija, angleška vlada pa bi dovolila Hitlerju, Mussoliniju in Portugalski intervencijo v Španiji v korist fašizma proste roke. "Praktična politika" torej zahteva, da je španska vlada previdna. To je izdajstvo, pravijo sindikalisti in trockijevci v Španiji. Komunisti pa jih zmerjajo, da so oboji zavezniki fašizma, kar so obravnave v Moskvi v pogledu trockijevcev jasno dokazale. Ti pa se hudujejo baš radi tega, ker so prepričani, da so bile moskovske obravnave in eksekucije krivične in vrh tega kontrarevolucionarne. Iz tega se znova učimo, da se razvoj v novo družbo nikjer ne razvija po gladkih potih, z izjemo skandinavskih dežel, a tudi v njih bo naletel na ovire, čim bi napravil nagel korak k spremembam. Kapitalisti snujejo "neodvisno delavsko federacijo" Zakon, ki prepoveduje kompanijske unije, ile učinkuje. Korporacije jih zdaj negujejo po legalnih ovinkih. To je kupi-talistom v t*-j deželi lahko v vsakem slučaju, kajti oni kontrolirajo zakonodaje in sodišča. Kompanijske unije so vsled mogočne finančne opore in vsled zaslombe, ki jim jo daje srednji sloj, postale jako "agil-ne". Nekatere so v prvem strahu pred CIO sle v Ameriško delavsko federacijo. Ko so izkoriščevalci uvideli, dat'Je sila tudi pod nevv dealom na njihovi strani, so začeli misliti, kako združiti kompanijske unije teko efektivno, da bodo pravim unijam cimuspešnejša ovira. Tako je bila v Penns.vivaiiiji ustanov ljena Neodvisna ame-liška delavska'federacija, ki pravi, da je edina, ki delavce valuje pred raketirji, pred usiljivci in drugimi zli. V njo lahko pristopijo le prostovoljno, kajti siliti koga v unijo je "neameriško". Zato je ta nova "delavska federacija" za ustavno pravico, da lahko vsakdo dela kjer hoče, neglede ali je član unije ali ne. Kapitalisti niso bedaki in združuje j > svoje sile na vseh koncih in krajih, da varujejo svoje prof^e in obdrže delavce v političnem in ekonomskem podjarmljenjtk Vodstvo A. F. of i,, bi lahko to pravočasno zapopadlo, pa ne biSnrislo do razkola med njim in industrijalninii unijami. Borili bi\e proti izkoriščevalcem skupno, kot se oni bore skupno proti unjam A. F. of L. in proti CIO. Špijonska kuga Beg Kitajcev iz mest, katera napadajo japonski aeroplani. Veliko prebivalcev je bilo ubitih. V Sangaju in drugod, kjer Japonci širijo »vojo "civilizacijo", je bilo porušeni! mnogo hiš in tudi požar, ki »o ga zanetili letalci, je napravil znatno »kodo. V Sangaju to ubili tudi nekaj Američanov. ZAČETKI SOCIALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM ju kake pomote v seznamu naj me prizadeti prispevatelji nanjo opozore, da se popravi. Justin Zajec, tajnik kluba. V Nemčiji ljudstvo svare, naj bo oprezno, s kom kdo go-vori in pazi na tujce in domačine, kajti dežela je preplavljena • špijoni. V Rusiji jih iščejo na vseh koncih in krajih, špijoni iščejo špijone in tudi navadne prebivalce urgirajo. da naj špio-nirajo drug nad drugim. Francija ima istotako veliko posla in stroškov s špijoni. Knako Japonska, Italija itd. Kuga špijonov v kapitalistični družbi ne bo izginila, pa tudi če jih vlade še toliko post rele .kajti namesto ubitih najamejo takoj druge. V socialistični civilizaciji špijoni ne bodo potrebni, ker se dežele ne bodo oboroževale, da uničijo druga drugo in ropajo, ampak si bouo prizadevale uvesti med seboj čimboljšo kooperacijo v korist vseh. Deseta obletnica justičnega umora v Charlestovvnu, Mass. Dne 22. avgusta mine deset let, od kar sta morala dati življenje za zločin, ki ga nista izvršila, Nikola Sacco in Barto-lomeo Vanzetti. Kden je bil po poklicu čevljar, drugi je bil bra njevec z ribami. Bila sta Italijana in po prepričanju sta se Atola k anarhistom. Anarhistična filozofija je bila tedaj med italijanskimi delavci še dokaj močno razširjena* Neke noči se je dogodil v nekem kraju države Massachu-setls rojarski umor. Na pomoč lokalnim in državnim oblastim so prišli tudi agent je justičnega departmenta zvezne vlade. V času. ko jc bil ta rop izvršen, .je valovelo po deželi silovito sovraštvo proti "nelojalnim" tujerodcem. Sacco in Vanzetti sta bila osumljena zločina in vržena v ječo. Bila sta brez sredstev in brez prijateljev. Nihče se ni brigal za njun slučaj in tudi znanci si niso upali k njima vsled strahu, da I>i morda tudi njih zaprli, ker se družijo z "nelojalneži". Vrh tega sta bila Sacco in Vanzetti še anarhista in Italijana. Vsled njunih radikalnih aktivnosti .ju je poznalo nekaj ljudi v Nevv Vorku. Ko so za slučaj izvedeli in ga proučili, so organizirali obrambo, kajti uvideli so, da se pripravlja justični umor Trajalo je dolgo in delavstvo je potrošilo veliko tisočakov, da ju reši iz zapora in pred električnim tokom. Boj med "justico" države Massachusetts in obrambo je končal s porazom resnične justice. Sacco in Vanzetti sta morala na električni stol in plačala obsodbo nad njima z življenjem. Toda za sabo sta pustila ime in sloves, česar jima ne bo mogel nihče izbrisati. Bila sta žrtev razredne justice, proti kateri sta se borila. Delavski razred ju ne bo nikoli pozabil. (Odlomek iz dr. Ivan Prijateljeve knjige "Janko Kersnik, njega delo in doba.) V sedemdesetih letih se je začelo organizirati slovensko delavstvo. Bilo ga sicer še ni veliko, ker Slovenci niso imeli rv/vite industrije. Delavska društva so obstojala v Ljubl jani in Trstu, politično so se naslanjala izpočetka na meščanske stranke. Polagoma pa j* začelo prodirati v deželo tudi i azredno socialno-demokrati-čno prepričanje, seveda še v jako nejasni obliki. V Ljubljani je prvi razglašal socialistične nazore krojač Kune. V Tr-j slu sta veljala izdajatelja "Primorca" Mohorčič in Lipe Ha-derlap za socialna demokrata. A kako nejasne predstav e o so-j cializmu so imeli ti ljudje, nam kaže zagovor Iladerlapa v "Novicah" 1874, str. 302, kjer pravi, da še ne pozna natančnega programa socialistov. Simpatije pa je imel in .jih še ima za socialno demokracijo, ako ne izbrišejo vere iz svojega programa. Ljubljansko delavsko izobraževalno društvo je stalo odločno za narodni liberalizem in je varovalo in povdarjalo liberalna gesla celo v času, ko se j,- naš meščanski liberalizem sam uklanjal konservativnim kierikalcem. V. času najtišje slovenske sloge, koncem oktobra 1877, je praznovalo imenovano društvo svojo osemletni-co. Slavnostni govornik, stavec M. Hubmajer, je kot namen društva razglašal: dvignite delavca po poti do višje socialne stopnje. "Ravnopravnost. omika in svoboda so ideali, po katerih delavci hrepene, in splošno izobražen je je sredstvo, ki naj jim do tega cilja pomore." "Slovenec" je dne 15. junija 1878 slikal socializem kot svetoven greh in še zadovoljno konstatiral: "Se ve, da se š<> niso mod našim milim slovenskim narodom nikjer prikazale kakšne bolj očitno socialistične namere, ker on je trdno vdan katoliški cerkvi in liberalizem je malo nanj vplival." V t ndar je naglašal že tudi on, da se splošni revščini ne bo moglo drugače v okom priti, kakor z industrializacijo, kateri pu so se od strani vladajočega režima še stavile različne za-i preke: Pri nas pomanjkuj« podvzetnega duha iu kapitala .. . Z brezštevilnimi paragrafi in pogoji ie žo začetek vakega podjetja otežen." A isti list je že opazil, da sili ljudstvo splošno v tovarne. Iznašel je samo kurio/en recept, kjer-se naj grade tovarne, da delavstvo ne bo zapadlo nevarnemu socializmu: "V tovarno drvi \m, staro in mlado /a neizdat-no plačo, poljedelstvu pa po-rnanjkuje rok .. . Večina krep-k h delavcev teka v tovarno s i u ž i t si tam, se ve da z mani trpljenjem ko na polju. —(>() novcev na dan . . . Na nerodovitne kraje, na Kras s tovarnami, tam so na svojem mestu, tam bodo obrodile, in ne bodo imele nasledkov, kakor jili imajo zdaj, tam ne bodo porodile socializma, ampak zadušile." Seznam prispevateljev v fond S. P. Chicago, III. — Sledeče je seznam prispevateljev v reor-ganizacijski fond socialistične stranke za čikaško okrožje:" L u k ji (»'•'» or $2.00 A~riton (»srd^n 5.00 Jor Om«>rsa 3.00 Louis Zidar .50 Justin iee 5.00 John Thalor 5.00 K«»k ti<»/.k'nik .50 Frank Podlipec 1.50 .!<»!.n Voflr>h .50 Frank Alpsh 1.00 Frank Zaitz 5.00 John Hujan .50 Simon Trojar 2.00 A lic«1 Art ach :5. Vse drugo ni nič. Toda jutri pojdeš . . . Jutri, čez en tečen, čez dva . . . Saj je vseeno, kdaj —. Toda preživeti bom morala! O, ljubljeni, ti niti ne slutiš, kaj vse se mora preživeti! Odšel boš, zažvižgal, in dobro ti bo. Tudi jaz ne bom jokala. Joče le tisti, ki ci nadeja utehe. Jaz pa sem sama . . . Maksim je odšel. Nikdar več se ne vrne. Tiho se je smehljala predse in se vlegla vznak.. — Ali še pomniš, ko sem ti pripovedovala o sebi? — Kaj? pripravljen je bil, da jo še enkrat posluša o vsem. le da ne bi nikoli več omenila jutrišnjega slovesa. Njeno pripovedovanje pa ga zdaj ni prav nič več mikalo. — Tedaj ti nisem zaupala najvažnejšega... Nikogar še nisem ljubila. Ni je ta hip povsem razumel. — Prvič v svojem življenju sem vzljubila ... tebe! je dejala. Prej nisem smela . . . zaradi sina. O, kako sem ga sovražila včasih. Saj nimaš pojma, kako lepa sem bila nekdaj —. Obleka mi je žgala telo, ležala sem gola, ker me je celo srajca pekla . . . Zdavni, zdavni je bilo to. Potem pa si ti prišel... Vsa spokojena ga je poljubila na čelo. — Nisem verovala v boga ... ne tajim, nekdaj sem. Ko pa sem tebe zagledala sem spet molila. Zamanj! Prišla sem k tebi kakor privid. Odbil si me — in odšla sem spet. Poklical si me in vrnila sem se. Moja volja se je prelomila. Stisnila mu je roko. — Jutri boš odšel in hodil boš dolgo, dolgo... Mimo mnogih ljudi boš šel. Morda preostane tudi meni še mnogo dni, toda nikogar ne bom več srečala. In tudi če bom noči prespala, mi ostane še vedno mnogo praznih dni. Kakor listke s koledarja jih bom trgala, na drugi strani pa bodo nepopisani. Potem bom umrla. Reci kaj, to je vendar tako strašno! Vztrepetal je ! Njene besede so bile neiz rečno težke in obupne. Kakor tiho, komaj slišno šepetanje so zvenele in odrivale so ga v neizmerne dalje, legale so mu na dušo kakor kaplje vročega olja, raztajale so v nji otožne ostanke nevolje, pogladile vse gube in priklicale spokojno radoštno sočutje. — Kaj naj bi dejal, musinjka! je rekel ves zamišljen. Govorite, jaz moram molčati! Ne vem, kaj bo z menoj? Ničesar ne vem. Le eno samo sem do sedaj razumel: ne morem tako živeti, kakor bi hoteli ... in prisiljeni smo drug drugemu prizadejati bolečine. Le to pojmim. Včasih nam je lepo in dobro, kakor ta hip nama. Mirno, tiho. To, kar ste vi storili zame, ne bo nihče več. Malo sem mislil na vas, ko ste bili poleg mene, vedno pa se bom vas spominjal, ko vas ne bo več. Hvaležno ljubimkajoč ga je poljubila, toda odpahnila ga je, ko se jo je hotel z oživlja-jočo radostjo spet polastiti. — Samega sebe ne smeš okrasti, dragi! Objela ga je, pozibavala v naročju ter tiho predse nekaj prepevala, dahnila mu je uspavajoč poljub na usta in na oči in Stepan je zaspal ves onemogel od težkih tre not kov in trpkih misli. Pozno v jutru se je šele prebudil in je dolgo poležaval v postelji. Nato se je umil, potrkal na vrata in je stopil v sobo, ker ga ni nihče pozval. Nikogar ni bilo. Kakor da ne bi nihče stanoval v hiši. Obstal je za trenotek v musinjkini sobi, ki je bila kakor dekliška soba vsa bela in polna davnih spominov. Spil je mleko, ki je bilo zanj pripravljeno, po-slednjikrat je oskrbel krave v hlevu in nano-ail je vode. Potem pa je pričel zbirati svoje reči. Premišljeval je nekaj trenotkov, nato pa je zanetil ogenj v štedilniku. Preoblekel se je v novo obleko. Ko so se drva razgorela, je sežgal stari suknjič, hlače ter vreči, ki jih je prinesel s seboj iz vasi, škornje pa, ki niso mogli izgoreti, je vrgel na smetišče. Tako so mu preostali le zvezki, knjige ter v odejo zavito perilo. Povezal jc vse svoje bogastvo v dva čedna zavitka, zaklenil vrata, skril ključ na verandi kakor vselej in žalosten stopil na cesto s prvim grenkim spoznanjem življenja v duši in ves zaskrbljen je koračil. DRUGI D£L. I. Sredi,dopoldneva se je vračal Stepan Rad-čenko v"mesto. Ze ob sedmih je odšel na reko. se okopal in ležal dve uri na pesku pod mehkimi solnčnimi žarki, tako da je že pošteno ogorel. Negovanje telesa si je predpisal na čelo svojega novega dnevnega reda, ki ga je bil sestavil takoj naslednji dan po preselitvi v novo stanovanje. Ne bi ga prekršil za nič, na svetu, kajti ta razpored časa mu je bil živ znak njegovega življenja. Ker se ni nič več trapil s poniževalnim delom in ker tudi denarnih skrbi ni imel več, je bil zdaj kar zadovoljen s seboj in gledal se je kakor mladiko, ki se lahko v vsaki zemlji ukorenini. Po svoji stari kmetski navadi si čez poletje spet prihranil nekaj karboncev. Saj je živel zelo preprosto. Zjutraj je spU dve časi mleka, obedoval je v ljudski kuhinji, prav tam tudi večerjal in niti najmanjšega razkošja si ni privoščil. V svoji sobi ni nikoli imel kruha. Bal se je, da bi se ne zare-dili ščurki in miši, potem pa tudi zaradi tega ne, ker je nekako nagonsko čutil, da se v sobi, kjer delaš in spiš, ne sme jesti, niti s kruhom smetiti. četudi sta delo in hranjenje enako vredna za življenje, vendar je civilizacija — obema v prid — določila svoja določena mesta. Le dobremu tobaku se ni odrekel. Ni mu bilo žal denarja zanj, saj je vendar očito, da boš prijatelja.pogostil le z dobrim — čemu bi sebe gostil s slabim! Zdaj, ko ni bilo nika-kega dela v inštitutu, se je oprijel resnega študija, ki mu je potlačilo vse zapeljive želje po svetskih filmih, po slavnih pevcih in igralcih, po vseh bučnih zabavah v parkih in ob Dnjepru. Zavestno se je obsodil na samoto svojih štirih sten in ves ta skromni prostor je krasila edino le ovela palma v kotu. ki so jo pozabili nekdanji gosposki prebivalci tega stanovanja in ki je zdaj prehajala od najemnika do najemnika kakor nema priča t> žalostni minljivosti tega sveta. Bil je zadovoljen. Pod njenimi obledelimi listi se je trdovratno zakopal v delo. Opazil pa je v sebi nekaj, kar je bilo zelo nenavadno, prav strašno, ker še ni razumel resničnih in naravnih vzrokov tega pojava, čutil pa ga je vsepovsod. Glej, toli plodono-sno leto v zavodu ga ni obogatilo z novim znanjem — ne, nikakor ne! Uničilo je v njem celo to. kar je prinesel seboj z dežele. Nenadoma je občutil, da so njegovi možgani poviti v ničvredne cunje, pa ga je to vsega vz-nemhrU+v-njegovo častihlepje je bilo ponižano. Najbolj pa so ga skrbele pregrehe, ki niso imele z zavodom prav nič skupnega. Leto ga je pestilo, to je bila njegova najbolj boleča skrivnost: Literatura. Vzljubil jo je, postala mu je edina snov življenja. Ni se mučil, da bi odkril vzroke za ta svoj zanos po pisani besedi, če pa se je za to svojo pregreho opravičeval, se je le na ta način, da je postavljal literaturo na prvo mesto znanja slehernega kulturnega človeka. Od vztrajnega čitanja na vasi je ohranil v spominu nešteto imen, naslovov in prigod, toda vse to literarno znanje je bilo podobno zanemarjeni knjižnici. k.jer knjige niti na policah niso urejene. Zdaj pa se je zavzel, urediti vse to v svoji glavi prav tako, kakor je uredil knjige v vaški knjižnici. Dan si je razdelil, potem ko se je vsakokrat okopal, tako da je od desetih do treh čital, naslednji dve uri pa porabil za razno drobnjavo; za lekcije v ustanovi, ta čas je zamenjaval, knjige, v knjižnici, obedoval , malce poležal, potem je dve uri določil za francoski in angleški jezik, na koncu konca pa se je sprehodil po ulicah ali pa je šel v park, nato je povečerjal in šel spat spet do 7. ure zjutraj. Takšen je bil njegov dnevni red, ki ga je proglasil za neprekršljivi zakon. V onih trenotkih, ko ga je napadal upor proti temu zakletemu zakoniku, je kričal nad seboj. p so val se z najgršimi psovkami, saj ja predobro vedel, da bi omagal, če bi le enkrat samkrat popustil. Zato je vsakokrat, ko je po sprehodu na večer končal z vajami^ po načinu zdravnika Anohina, občutil v postelji vso prožnost svojih misli ter ono dovršeno radost, ki jo je spoznal Epikur. (Dalje prihodnjič.) Imenikzastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše 'jpravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu pri obče ne zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. Na »liki jc Španka i tvojimi leitimi otroemi, ki jr prišla iz Santan-drrja v Nfw York. Njen moi je v armadi. Tu je kila družina uttavljena. Razni ameriaki odbori ti že dolgo prizadevajo dobiti dovoljenje ameriške vlade za ustanovitev tabora za španske sirote. Ni jim uspelo, ker kvote za Detroit: John Zornik ill JoSrph Kor " 1 •»»•-•-. ......... ... gich. C ALIFORNI A. Fontana: Anton Blu.sich. Oakland • Anton Tom&ič, Lo« Angele«: Frank Novak. San Franciscu: A. Leknan, COLOR ADO. Cre«ted Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Ho]f*zar. VValsenburg in okolica: Frank L. Tom&ič. ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charles Pogo- relec, Anton Anilre*, Justin Zaje in Frank Bizjak. La Salle: Fi»nk Martinjak in Frank Karun. Ogle«by: Anton Udovich. Springfield: Joseph Ovca in John Gorite k.. /irden: Fr. Ilersich. VVaukega n in North Chicago: Frances Zakovšek. INDIANA. Clinton: I^nac Spendal. Indianapolis: Anton Ivančič. KANSAS. Arm«: Anton Sular. We«t Mineral: John Marolt. MICHIGAN. priseljevanje lega ne dopuščajo. Vsaj tako tolmači vlada. Največ španskih sirot in žensk je dobilo zavetje v Franciji, Angliji in Belgiji. Ameriški delavci taborom španskih beguncev denarno pomagajo. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Joseoh Drasler Colo . — ( ha minnesota. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Teran. OGLAŠAJTE V ^ j PROLETARCU montana. Butte: Frank Jeniker. Pueblo, Colo. — Chas. in torjev v teh krajih je Bartol 5?"* He,ena: Josel,h Mihelich. Ana Pogorelec nista šla na za- Verant. V prošlih par tednih K?1 Erznotofk? ^^ pad samo na zabavo, kajti svoj j je dobil 9 naročnin. čas porabljata tudi za agita- Moon Run, Pa. — Michael new jersey. cijo v korist "Proletarca" in za Jerala je poslal 3 naročnine jn,£li™b*tH: Amlrew Sprogar. naš pokret v splošnem. Obis- pise, da je klub št. 175 JSZ | new york. kala sta precej naselbin v Co- sklenil prispevati .<10 v tiskov- Gowan<,*: Joh'» Matekovich. 1 o radu iji Nevv Mexico, kjer ni sklad "Proletarca". Litt,e FalUs Fr* PeUu* Charles pozna veliko "old johnsto*n, Pa. — Ko je pri- OHI° ti mer je v in tudi mlajših ro- Aej ^ndrevc Vidrich minuli t"- Akron in I-eo Bre^ar. i.kov.Oo prošle sobote Ma po- (lpn na f, odbor, in Mik. . . , , . . '.VII III« ."V.l" \ HV^H UUUUi f slala lb novih naročnin in 8 ob- SNPJ. se je oglasil tudi v na- Ko»ach no vi te v, skupaj 24 naročnin. uradu jn izro0i, dve naroč. aeJUnd: John nabrala nekaj prispevkov listu njnj Jankovich. Krebelj, Anton Piney Fork: Nace Žlembertfer. Newburgh: Jok. Lever. Nile«: John IMahtar. VVarren: Joe JeZ. OREGON. Oregon City: Frank Strvasnik. PENNS YLVANI A. Aliquippa: cithj. Smrekar, Bartol Verant. Central City: Vincent Maljevac. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Te- kavc, John Terčelj in Jacob PavciČ. Cuddy: John Jenko. Export: J08. Britz. Fores.t Citjr: Frank Rataic. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Autfuštin. John«town in okolica: Andrew Vidrich, John I^anjferholc, Ilija Bu-balo. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis BritZ. Librar y: Nick Triller. Lloydell: Frank Sustar.sieh. Luzerne: John Matičič. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy. Renton: Anton Bogataj'. Sharon: Joseph Cvelbar. Tire Hill: Jacob Streli. We«t New ton: Jos. Zol ko. Y u k o n: Rudolf Fradel. UTAH. Helper in okolica: Joseph Skerl. VVASHINGTON. Enumclaw: <'iiil Krnienc. Renton: Frank Repenšek. Seattle: Lucas Debeljak. VVEST VIRGINIA. Star City: Lawrence Selak. Thomas: Lenhurt VVerdinek. VVISCONSIN. Milwaukee: Jakob Rožic, Leonard Alpner. Sheboygan: Fr. Stih. We»t Allis: Vincenc Pupelj. VVillard: Mike Krultz. podporo, iztirjala nekaj sta rih dolgov in se udeležila sej in sestankov. Društvo SNPJ v Sugaritu, Ni Mex., .jt- pristopilo v Prosvetno matico. Chas. Pogorelec se je namreč udeležil seje tega društva in članom pojasnil delo in namen te ustanove. ■ d t • t"> • i Girard: John Kosin in John Tancek. Lawrence, Pa. _ Lo.UIS Britz Glencoe: Albina Kravanja. je prijatelj in podpornik "Pro- Li.bon: J. Bergant. letarca" že mnogo let. Za na- NEW mExico še gibanje je veliko storil in še Sug.rite: Anton Orožen. ' deluje. Zdaj je poslal $10 listu , _ v podporo. . ~~ -- —============ Ko Je >•' v KuL^di^bTd^oi! Ear,e in trdi Premo8 WYOMING. Diamondville in okolica: Anton Tratnik. Kemmerer in Frontier: John 11. Krzi-sn:k. Ročk Spring«: John Jereb. Arma, Kans. Chicasrii Anton Sular na seji gl. liTrT'" v 1uo"°<;,'osu ,, r, , ; odbora SVIM i., nu nhi.kll in " ta dusevna ve'>o dru- Governer Karle je napadali Herminie. Pa. _ Anton Zor- ^ ^ „;r ,,„?„„ našo napredno strujo pri ker dovoljuje, da delavci na mk ,„. nut,Udoma na agnae.j, jn 22 u bo v kansažkih delu "jkupnec^ \ prošlih par teč nih ie pos a jk:„ . ... ,,, --—- r / ? • t- i naselbinah na agitaciji Chas. , 7I . . b naročnin. Kadar gre po na- PoKoreloc> Vlada je drag špas selbinah, se obloži z literaturo Cicero, III. — Kristina Tur- in jo razpečava. Prodal je 175 ... ------ -- —........... ... .............. j««, uanc, izvodov letošnjega "Majskega P|r>,jn 11 Jen soprog sta bila ne- gre skozi vaš žep, plačate za "ampak kriza, ki je rove usta- /i «> \ iwt l 1 i« i i« at«.,««« m » ^ iv • .. - . t __ antracitu kopljejo v privatnih rovih premog in ga prodajajo, dočim korporacijam od takega obratovanja ničesar ne ostane. En dolar od vsakih treh, ki | "Kriv nisem jaz," pravi Earle, Glasa" in nedavno 25 izvodov t,avno .na K,yiu' Minn., na po- vzdrževanje raznih oblasti, ar-1'pton Sinclairjeve knjige "No f1,1"1^ ,,()b tej J)n,lki Je ob- made, vladnih birojev itd. Paaaran'*. Pital i.- nam, naj mu jih pošljemo še 15. Bridgeport, O. — Jos. Snoj je bil dva dni na oddihu na farmi Jacob Berganta. ~+z Povver Pointa je nam poslal eno naročnino. Priporoča, da naj bi enkrat septembra v naselbine v vzhodnem Ohiu poslali a-gitatorja za "Proletarca" in JSZ. S. Snov ima zdaj malo prostega časa, pa tudi ako bi ga imel več, ne bi mogel na a- iskala nekaj rojakov in dobila tri naročnine. Cleveland, O. — Joseph Maslo je poslal $5 v pomoč span Izvoz in uvoz ,____ Zed. države so v prvih šestih skim delavcem, ki jih je pri-i mesecih kupile v inozemstvu speval klub št. V.) JSZ. Pisal ™ $9,548,000 več blaga, kakor vila. Ka.j morem jaz zato?" Kompanije se hudujejo, šerifi pa pravijo: "Mar naj zdaj te ljudi postrelimo, če nočejo nehati kopati premog?" Davki vrh davkov 'pev ^ __ je, naj mu pošljemo nabiralnih Pa so ga jim prodale. Včasi je Ameriško ljudstvo plača za pol. V klubu so tudi razprav- bilo nasprotno. stroške vladanja nad sabo 19 Ijali o agitaciji za "Proletar- - ca". Apelu za sprejem zastopništva za ta list se je odzval John Božič. Sugarite, N. Mex. — Anton itaci.jska potovanja, ker mu Orožen je poslal 2 naročnini milijard dolarjev na leto. Tu I je vključeno šolstvo in vsi dru-"Proletarca" ne izdajamo gi izdatki zvezne, državnih, zato, da bi komu ugajal, am-; okrajnih, občinskih in drugih pak delavcem v korist. oblasti. zdravje ne dopušča. Cleveland, O. — Louis Zor- ■ Milvvaukee, Wis. — Na Ja- ko je bl1 vprašan, če bi mogel c ob Rožiča se lahko vedno za- P^ehti svoj čas agitaciji za nesemo, da bo izvršil svoj del ' * ^oletarcaKorespondira z agitacijskega dela. V tem me- njim P° na,0>™ "pravnega od- secu je poslal šest naročnin. Oakland, Calif.—Znani naš muzikant in šal j ivec "Big To-ny" naročnino in pisal, da naj mu pošljemo "Majski Glas". One, ki smo mu jih poslali aprila in maja, je vse razprodal. bora Anton Garden. Zorko je odgovoril, da je to delo pri pravi jen sprejeti, dasi težko NASE PRIREDBE irmin m nfiiji* vt ■'■K ■«-»-• .. . Izlrt članstva in prijateljev kluha st. 1 JS/ v netlo- Tomšič je poslal eno novo ^radl 8VOj,h dn,Rlh aktivno- Ijo 22. avg. v forrst |)rcscrv< v \\ ll l ()\\ SPKINGS, ILLINOIS. Piknik kluha ;t. 222 JS/ v ncdrljo 22. avgusta, GIRARD, OHIO. Kon (v rrnca klnhov JSZ in drušlrv Prosvetne ma* > t* Strabane, Pa. — Klub št. 118 JSZ bo imel prireditev v korist "Proletarca" v soboto Detroit, Mich. — Joe Koršič oktobra, je poslal eno novo naročnino! Cleveland, O. — Matt Petro-' in 50c listu v podporo, ki jih vich .je bil med elevelandskimi j je prispeval Joe Koss. Slovenci mnogo let v ospredju lice V nedeljo 29. avgusta, LIIIRAKV, PA. North Chicago, 111. — Fran- našega gibanja. Ko je šel v tr- -ces Zakovšek je poslala v pro- govino, je moral z delom več Klub št. JSZ v Waiikeganu-Nortli Oiiragu pri- *Mr»*rn toH'Li\\narTinLAt-ia,i ni?nJ A pomaga|r,di piknik v korist "Proletarca^ v nedeljo 29. avini- gitira na piknikih in kjerkoli se vedno in sodeluje. To doka- . # 3 »"h" se zbirajo naši ljudje. zuje tudi njegovo pismo z dne s,a na Stanovnikovi farmi. We»t Allis, Wi». — Vincent 14. avgusta, ki giasi: "Ko sem ■> . ... , . . , ... ..... Pugel j je poslal dve naročnini, bil pretekli teden v Chicagu, 1 r,rpfl,tev v korist I roletarea in socialističnega Cleveland, O. — Anton Jan- sem slišal, da ima "Proletarec" kluba V soboto 1 I. septembra, LATROBE, PA. kovich je poslal 10 naročnin in v tiskarni nekaj dolga, ki mo« John Krebel eno. ra biti plačan. Priloženo poši- Piknik kluba št. 1 JSZ v nedeljo 12. sept pri Ste- Girard. O. - John Tancek I jam ček za kot moj dopri- ^narj(1 v WILLOW SPRINGSU v korist "Proletarca je poslal eno naročnino. nos k olajšanju tega bremena. I 3 Murray, Utah. — Mike Žu- Upam, da se bodo oglasili so-gelj je obnovil naročnino in pi- mišljeniki povsod in na ta naša I po knjigo "No Pasaran". čin dali nekaj priznanja vam v W. Aliquippa, Pa. — Eden uradu, ki nosite odgovornost. ---___ itmed nalih najboljših agita da obdrtite list pri življenju. 1 ■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Prireditev kluba št. 1 1K JSZ v korist "Proletarca v soboto 16. oktobra, STRAKANE, PA. KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE V kitajska Stalna armada 450,000 mož. Rezerve 500,000 mož VAŽNA RAZPRAVA NA SESTANKU V CHICAGU 0 PROBLEMIH NAŠEGA GIBANJA V SEDANJIH RAZMERAH V četrtek 12. avgusta se je stanovi sta argumentirala dva, vršila v Chicagu v Slov. delav- da cepi naše moči, bodisi v agi-skem centru sestanek, ki so se taciji in na časnikarskem po-ga udeležili razni čikaški in lju. Drugi so izvajali, da je o-zunanji sodrugi ter somišlje- na le izpopolnitev vrzeli na na ' niki. Razprava na njemu je sem kulturnem polju in da bila splošnega značaja in se jej revija, ki jo je ustanovila, po' tikala JSZ, soc. stranke, raz- trebna. Razprava je trajala mer v naselbinah, Prosvetne skoro do polnočne ure. Rila je matice, Cankar jeve ustanove, I skoz in skoz konstruktivna in prosvetnih. in drugih aktivno- vršila se je mirno in v prija-sti SNPJ, "Proletarca". unij teliskem razpoloženju, itd. rdeležili so se ga Frank Govorilo se je tudi o predlo-Barbič, Milan Medvošok, Matt gu clevelandske federacije S. Petrov; i c h iu Camihis Zarnik i/ N. P. J., da naj zberemo vsoto Clevelanda, Andrevv Vidrich za nakup ambulance in opre-John Terčelj in John Podboy me (ambulance unit), ter se jo Jr. iz Pennsvlvanije. Frank pošlje jugoslovanskemu oddel-Holka iz Milvvaukeeja, John itu v španski lojalistični arma Goršek iz Springfielda, Kdvv. di. Večinoma so navajali pomi-Tomsich iz Colorada, Fred sleke in izvajali, da ne bo mo-Malgai iz La Salla, Anton Su- goče zbrati toliko denarja, kai-lar iz Kansasa, in rikažani Fr. ti moderni ambulančni voz. ka-Alesh, Filip Godina, Fred A. kršne se potrebuje na bojiščih, Vider, Frank Zaitz. Vincent stane znatno več, kot pa ambu-Cainkar, John_01ip (Claren- lančui vozovi, ki jih imajo bol-don Hills), Donald J. Lotrich, nišnice v mestih. Vrh tega je Frank Udovich, Frank Groser, treba za ambulančne skupin" Frances Godina, Joseph Tur- na bojiščih mnogo opreme, ki pin, Marv Udovich, Vinko I/>č- io ambulance v mestih ne po-niškar, Louis Beniger, Kristina trebujejo, Ako se pomisli, da! Turpin. Angela Zaiti, Anton se je prv i akciji za prispevke v'--- . — Garden. Rok Rožičnik, Justin pomoč španskim lojalistom Št. 1 JSZ vas vabi V ne- i l,ak ne drugače. O. Zaje, John Huian, Frances Vi- zbralo le kakih pet tisočakov,; der, Oscar Godina, Frank Tau- potem ni verjetno, da bi v drugi nabrali več, tudi če kam pa japonska Stalna urniada 230,000 mož. Rezerve 2,000,000,. mož. VELIKE ODGOVORNOSTI FRANCO-SKE SOCIALISTIČNE STRANKE (Nadaljevanje iu konec.) I Španijo, Franco. Obe strani sta Vsemu temu se je pridružila! ^ Mato zakopali v strelske jar-uezadovoljnost v vojski. Ko je in močne utrdbe in držav-leta 1931 padla monarhija, je Uanska vojna sc je zavlekla štela španska armada 105,000! f'al'» kakor so si vsi mislili, mož, ki jim je zapovedovalo j v »"dar l>i se ta vojna že dav-11)6 generalov, 5,938 častnikov n'J končala s Franeovim pora-z nadkapitanskimi čini, 5,28Uzom- (,a mu niso tuje velesile kapetanov in 5,707 nižjih čast ni kov — torej na vsakih 5 mož en častnik! V tem številu niso še všteti častniki vojne mornarice, žandarmarije in civilne K a rde. Republika je sklenila reducirati preveliko število častniškega kadra, Častniki so >e čutili ogrožene in so samo čakali na trenutek, ko bodo u-darili. Vsa reakcionarna družba je pritiskala na generale: udarite! Trenotek je ugoden: Široke množice so že site večnih bojev in krvoprelitij, malo-meščani se obračajo spet na desno, v delavskem taboru je rj-zkol bosta Španija in njegovo zračna flota 200 letal prvega reda. 300 letal drugega reda. zračna flota 1,100 letal prvega reda. U00 letal drugega reda. govore strojnice, sila! naj govori char in Joseph Drasler. V diskttzijo so posegli skoro njo zanjo omenjena federaci-vsj. Predsedoval je Fr. Zaftz. ja organizira, kakor je JSZ or-O socialistični stranki so izra- tranizirala prvo, ko je sklicala žali nekateri mnenje, da ni ve'% ali pa sodelovala pri sklicava-političen "faktor in da ni upa- nju shodov in razposlala pisma nja deljo 22. avgusta na "kranjski hribček'1 seveda, balincali bomo po travi. Štiri "sete" krogelj je nam obljubljenih. Za balincarje bo pdJ|| temtakem prilike za telesne vsako leto, priredi naš tukaj- j častnikov na svoji strani, ma Chicago, III. — V nedeljo vaj> i<0]jk0r j0 k,|0 hotel. <11 ji klub št. 222 JSZ tudi letos,roške čete. kapital in cerkev 22. avgusta prireja zlet na Naši člani in članice se ude•! piknik skupaj z angleško po-"kranjski hribček" klub št. 1 je^ujej0 v velikem številu vseh slujočim društvom Golden JSZ. na katerega vabimo vse. j prireditev slovenskih na pred- Haglc št. 6 4*5 SNPJ. Vršil se bo sti, komunisti in anarhisti. Naj | ljudstvo v miru in svobodi gradila novo bodočnost. Vsi svobodoljubni ljudje po vsem svetu koprne, da bi čim prej padla taka odločitev, saj z nji bi bila premagana ne samo španska reakcija, temveč bi bil za- In 18. julija 1936. leta so generali pod vodstvom Franca uprizorili puc proti zakoniti republikanski vladi, v kateri ni Girard nikoli ne zaostane Girard, O. — Kot običajno; nad vso Španijo. Sa j ima 90' ~'edel niti en socialist ali komu- 1 * ji -m • , e . . ; dan tudi odločilni udarec fa- mst. rranco je 1 > 11 prepričan, .. da bo v nekaj dneh gospodar :Siy'mu- ~ _ PIIIII I- IIIII KLIBOV J. S. Ij. ja. da bo taka kot je zdaj. in pole društvom skoro vseh kl sjmpatizirajo z delavskim njh orfraT1jzacjj; Zato se zana- v nedeljo 22. avgusta v parku razdeljena na tri frakcije, na- slovenskih podpornih organi- ?,ban>em- "Kranjski hribček $amo< bomo na tem veselem Avon pri takozvani "Slovenski predovala. Knim ni všeč. ker zacij in klubom JSZ. Prispevki re. ° domač kraJ« namreč sostanku tudi mi imeli veliko Bistrici". prihajajo na seje naših klubov še prihajajo, toda počasi in to l>rist?la aaravna krasota. Drev- udeležbo. Kar MJu. ko naj bomo aktivni. Večino- Ta sestanek v Chicagu je bil Frank Udovič odpelje na iz- V slučaju neugodnega vre mena.se bo piknik vršil v Na- - ,eta.HUhi/ ampak drevJe J'e Hl' kot na i bol j mogoče, muham in godetovih prostorih v Avon močnejši od branile komarjem pa bomo prepove-; parku. ke: uporniki razpolagajo sko- <1 ali vstop, če potrebno maga- Vse naše občinstvo vljudno ro 7 vaem 0ficirsj-"»■ V delavske ....." * jkušenimi četami, Na svidenje na pikniku 22.jmnice se pa vpisujejo ljudje. Klub št. 49 JSZ in drugo SEPTEMBER LATROBE. PA. — Prireditev v korist "Proletarca" in »oc. kluba ▼ soboto 11. septembra. CHICAGO, ILL. — Piknik kluh« nič ne vedo o našem delu. Dru- muenji drug drugega in da po- pol deseti uri. Kdor nima avta. irati. Za ljudi pa ie "kranjski bave bo obilo in kar bo prebit- hribček" itak prost. Torej tisti, ki imate avte, povabite s sabo prijatelje, ki ni- avgusta. — J. Kosin. ne znaj0 ravnati s puško, ~~ uporniki imajo izvežbane arti- Nekaj pa nam je bilo pove-!20 minut preko tire, to je 20 družbi. Kdor ut^ne pnlt zgo- Tudi klub v Strabanu bo leriste, pionirje in pilote, dodano. In to je. da predlagate- minu* čez l,)« U1'° dop., in tako daj, naj sc pelje s Fr. v*dovi- ' jme| piknik v prid lovske množice še-le improvi-lji za podarjen je ambulančne- 20 minut preko vsake nadaljne ^em ob času. kot omenjeno ri- oktober ca" v Collinvvoodu s. John Bo- veliko več, kot pa poulični am- Tiste sodruge in somišljeni- Red (late Stop (do SteTmar-j veselic v korist . "Proletarca" nianjkuje orožja, municije i" klub. it ns JSZ^.o^to^T oku-žic. Precej let je bil v Salemu, bulančni voz. Ambulančne sku- ke' kl .lmai9 avte* prosimo, da ia). In potem pa hodite peš 0^zva! in jo priredi v soboto lednega dovoza živil. Tehnična * *koritl •'•pro\l^rc»"° O., nedavno pa se je vrnil v pine na bojnih poljih morajo! J^amejo s seboj toliko prijate- par "blokov" daljave po hribu oktobra, premoč je na strani upornikov, chicago, ill. — Dramska pri. toda na strani vladnih čet jc reditev kluba «t. 1 JSZ v nedeljo 17. oktobra. november chicago, ill. — v nedeljo 28 . LI I \ I lil 1,1 I ; , f 1 t - 1 >f IF1)»>I I-IIII II rt*«'I" I ^il«(la ninra,"a premoč. V Madri- stopništvo za ta list v Cleve-I oranih, razstreljenih potih, to-!nika in. k dobremu razpolože-1 Kdor izmed naših avtomobi- sta v naselbini Librarv, gre od in Rareeloni, pred Saragosso landu s tem imenovanjem po- rej povsod, kjer se vrše bitk?. veliko pomagali. listov pa bo imel še kaj prost »-Itu nrccei zastopnikov. Fede-|in (>viedom, pred Granado in bo ustavil pri SDC ob 1:45, racija SNPJ pošlje štiri, med ^ordobo, v obkoljenem Bada- zbora I že ometi ieoo. iorci bo vse niimi urednika Naoreia Wit- Jozu 1,1 Sierri CJliadarrami so množilo, upam, da bo tudi ste- Zato morajo biti ambulančni . ^ .„ ......... . .._____ . .................... ,........ ........... vilo naročnikov naraslo. vozovi za bojišča, ako hočejo Ja pridejo p»cd SIK na 2-iOl omenjeno, torej bo vse njimi urednika Na preja Wit Na isti seji sta bila izvoljena res služiti namenu, drugače Lavvndale Ave. ob 1 15 pop. urejeno za ugodnost posetni- koviča in (''ipčiča. Slednji je bil izvojevale delavske milice, na- v pripravljalni odbor za prire- konstruirani, kakor pa oni, ki m vzamejo s sabo toliko g>- kov piknika čimboljše mogočo, delegat na zadnji konvenciji ravno*t neverjetno junaške novembra spevoigra soc. perskef« Sava" v dvorani CSPS. ditev v korist "Proletarca'1 An- porabni le po gladkih cestah *!ov> kolikor bo prostora. Osta- Val>t v imenu odbora kluba SNPJ. — Poročevalec. drevv Gorjanc in Andrevv Bo- v mestih. Tako so nam rekli na ! U Pa PPtem na bus na j jsz Justin Zajec, tajnik. - žič. Njuna naloga je najprvo sestanku v Chicagu. Ogden in Cravvford Ave. preštudirati, kako tako prire- * i ™ 70 ^rncunu prej, bomo vlekli tudi vrv. (V slučaju neugodnega vremena se bo ta zabava vršila v ditev aranžirati, da bo čimbolj Tast in hvala Bogu, meseč- uspesna. cr,e bosta uvidela, da nik Cankarjeve ustanove prej- vsled obilih drugih prireditev memo že ta mesec! In s tem bo in ostalih vzrokov ne bo dobrih to zadnje poglavje boja "po- izglcdov za uspeh sedai, bomo slednega Mohikanca" konča- počakali naše običajne božične no. V metropoli bo zavladal prireditve. Dvorano na božični j vzoren red, mir in — amen! dan imamo že najeto, pričaku- To obljublja tudi Jontez-Pod- jemo obilno udeležbo, kot smo jroričanova torba, ("e se bo ob- jo imeli v prošlosti, in ob tej ljube držal, bo dobro. A veliko priliki sc bomo lahko spomnili iih je, ki se jim izneverijo, tudi "Proletarca". 1'pam. da v našem slučaju no * • bo spozabijenia. tO je, da bo- Razpravljali smo tudi o bor- do vsi« ki ka' obljubijo, tudi bi španskih lojalistov in jim ^'njevali obvezo, spet prispevali, to pot S5. Ka- * ko jih bomo uporabili, še ne 'SPf,t se je po priličnem času vem. ker imamo v Cleveland J dogodilo, da smo se sodrugi in dva načrta za pomožno akcijo simpatičarji zbrali skupaj v španski republiki. Kden je bil Slov. del. centru na Lavvndal* sprožen v federaciji SNPJ, ka- Ave. v Chicagu, ter razprav-teri so bile poslane resolucije Hali o naših problemih, o ho-za nabavo ambulančnega voza j matijah v soc. stranki, o "Proza ranjence. Drugi predlog je, Starcu" itd. Rikažani so rekli: da se ustanovi zavetišče za "Zunanji naj govore." Oni naj-španske sirote, katenn starši rajše slišijo, kako je v "veliki so izgubili življenje f^oorbi zal vasi" Cleveland. Ce pa jim daš obrambo demokracije. Pred ; kislo poročilo, jim nikakor ni log določa, naj bi se to zave- v dopadajenje. tršče imenovalo "Norman Tho- * mas". Bombač v Barbertonu, kom- Tudi društvo "V boj" št. 53 ponist "slavne" koračnice S. SNPJ ne zaostaja v prispeva- N. P. J., je hotel "marširati" nju kadar se gre za boj proti preko sodruga Jožeta Snoja. A fašizmu. Na seji dne 8. avgu- Jože je vzkliknil: "Stoj!" — sta je prispevalo $20.00. [Ata boj, Snof! Frank Barbič. , .. 'vl)a>a Slovenskem delavskem centru, mora h, , . prav,,, *,lruvmki. j 230, So LawndaIe Avc.) Je koristno zdravju in pa dobra šala ob enem. Vrv bom > - imeli, močne.moške iti ženske ■ \ pa vabimo, da se vlečenja vrvi! ™ ^ ■ ^^ * » gotovo udeleže. Tudi "švoh"! || || W I % ljudje bomo imeli vso priliko ^ ■ ^ ■ w il pokazati svojo moč pri tem Ker je bil urednik več dni športu. Torej ni ovire in nc vz- na sejah gl. odbora SNPJ, je rokov za izgovore, da bi vi pri-j ta številka izšla dan pozneje šli, če bi bilo tako ali tako, am-ikot običajno. Chas. Pogorelec obišče naselbine v Kansasu bitke. S tem so branilci republike preprečili, da bi zavladal nad I11 /\r\n\o A \ I JO Društva Prosvetne matice in klubi JSZ v za-ihiiIni Pcnnsvlvaniji, pošljite zastopnike na knn-ferenco, ki sv bo vršila v nedeljo 29. avgusta v Slovenskem izobraževalnem domu, IJliran. l*a. m Zborovanje se /nične ob KI. dopoldne. Vse pridružene organizacije so bile pred tedni /tišine-iu. povabljene. da izvolijo zastopnike. Chas. Pogorelec, tajnik JSZ | in upravnik "Proletarca", obišče naselbine v Kansasu v svrho agitaci je za "Proletarca" in JSZ v soboto in nedeljo 21. iti 22. avgusta. Do zdaj je bil v Coloradu in obiskal je tudi nekaj naselbin v Nevv Mexici. Izkaz naročnin, kolikor jih jo poslal do sobote prošli teden, ie v glasovih iz našega giban.ja.Jj na strani. X pondeljek ta teden jih je spet poslal šest. Upamo, da mu bodo šli sodrugi in somišljeniki v Kansasu čimbolj na roko. V USSR Rrafterie ie vedno pobijajo Smrtna kazen jo v Rusiji jako običajna. Za vsako stvar te lahko obsodijo v večna lovišča. Neka knjigovodkinia. ki ie po-neverila nekaj tisoč rubljev, je bila uamrčena. Spijone, ali dozdevne špijone, ki jih zalote ob meji, ustrele oblasti baje brez obravnave. Trockijevci torej niso edini, ki povzročajo grobarjem izredno delo. .nincininiri: MMHMIMUltl Milwaukee Leader Največji amcriSki socialistični dnevnik. — Naročnin.: Ifi.00 na leto, $3.00 r.a vt>l leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. June.u Avo. < MILVVAUKEE, VVIS. in !i! i i i. ■ i i fi n liiiiiaiiiifiiinrTniiinininininiTr: ^::: f P ..J19 RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd. .1« A v«. Chicago, IU. Tal. Crawford 13SW I > < ► i i Priatna in okusna domača jedila ! C en. smerna. Postresba točna. * DECEMBER CHICAGO, ILL., — Dne 31. d.-cembra Silvestrova rabava kluba it 1 JSZ v dvorani SNPJ. 1938. CHICAGO, v nedeljo 13. febr«-arja dramska predstava. CHICAGO, v nedeljo 10. »priU koncert "Save". CHICAGO. v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA Stana aa celo leto $6.00, pol leta 13.00 99 Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov (ic) je tr«ba *» .novo druAtvo. Naslov r.a li»t 1* /.a tajništvo je- 2657 S. Lawndal« At«. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OliPNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTEP STREET, CHICAGO, ILL. Tet. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. Makaim Gor ki j—Ivan Vuk: PATRULJA — K, sodrga — je tiho spre-1 govoril Jakovljev, izpodhivajc z udarcem roke cev kvišku.| Zadonel je še strel. Rjavi je naglo spustil puško in suuivsi! Malova ga je zgrabil za ramo. — Nehaj, ti . . . Malov se je zagugal na no- GOSPODARSKI IN POLITIČNI POLOŽAJ BELGIJE TER NJENO DELAVSKO GIBANJE i šel k njima nekak civilist, a za I gah in videč, da so vsi tovariši j njim še tisto noč žandarmi iz mirni, rekel v zadregi: (Dalje in konec.) In zopet molčanje. — O, Gospod — glasno šepeta Senijon in vzdihnivši spra-juje tiho in sočutno: _ Jakovljev, ti je hudo? Jakovljev molči, se ne zgane. ' , Senijon je mrazeče stresel s pleči in z otožnim smehljajem T očeh, gledajoč na rjavega vojaka, zagovoril monotono, kakor da pripoveduje pravljico: — Gledam . . . leži ona pri svetilniku; z roko se je oprijemala, objemajoča ga ... lica bleda — bleda, a oči — odprte... Tako mile .. . — No, navil je pesem — za-jodrnja mračno rjavi. Semjon gleda na polena, za-miži oči in nadaljuje: — Kakih dvajset let ji je... — Govoril si že o tem — vzklikne rjavi karajoče. — Zakaj dražiš rano? Semjon mu gleda v lice in se smehlja kot obtoženec. — Žal mi je punčke, veš . . . Tako mlada . . . gotovo je bila fivahnn. po očeh se je poznalo... Mislim si: "Eh, ti draga! Bila bi ti živa, spoprijateljil bi je s teboj. Po praznikih bi hodil k tehtna stanovanje in poljubljal bi tvoje . . — Molči — je rekel Jakovljev in meril pripovedovalca po strani od glave do nog z o-strimi, bodečimi očmi. — V vojašnici glodaj — je pripomnil rjavi. Semjon je sklonil hrbet kot obdolženec in začel zopet: — 2al mi je, bratci . .. Leži ona. kakor da spi . . . nobe-J ne krvi, ničesar... Najbrž je! samo šla . . < — Naj bi ne hodila surovo vzkliknil rjavi in roba- dolžnost, a poleti grem v re- z brki, predno je gluho in pre-to zaklel. i zervo . .. pričevalno odgovoril: , — Morebiti jo je poslala — Vsi smo propadli — Je __ Rog . ., mora videti vse gospoda... — je rekel Sem- polglasno, vendar silno vzkrik i... takšna je njegova dolž-jon, kakor bi ga spraševal. "il Jakovljev. — Kaj ti je re- m)St . . . — Tudi nas pošilja gospo-, kel tvoj stric? j \ato je drgnil brado in podi. Ali smo mi krivi?— je raz-! — Nehaj, Jakovljev — je tresel z glavo ter nadaljeval draženo zahripel rjavi. — Idi, zaprosil Semjonov. karajoče; govornik, kakor si prisegel...! — Kaj te briga... in ce bij _ \n, Jakovljev je zaman Grda psovka mu je zletela iz tudi stric... . tisto... Zakaj me žali? Ali ust. — Vsi pošiljajo narod — A ti? — je vprašal rjavi sem hujši od drugih, a?_ drug na drugega .. . s psovko. Zopet Mil molčala. Tam v In zopet je zazvenela psov- Njihov spor je zavzemal o- temi so škripale, treskale in roka V vzduhu. Jakovljev je dvi-jster, kipeč značaj. Pljuvali so potale ob tla deske. Semjon je gnil oči, se ozrl smehljaje v li- takorekoč drug drugemu v vzdignil glavo, pogledal na ce rjavega in naenkrat razlo- obraz kipečo zlobo s pljunki nebo. Rilo je črno, mrzlo, vse fno v zlogih vprašal: kratkih besed. Semjon je brez- v oblasti teme ... — Kaj je vojak? V temi se je zaslišal glasen tresk, škripajoči stok. Senijon je vztrepetal. — Malov se trudi, sodrga — je rekel rjavi, migaje z brki. — Izboren vojak. Zaukaže stotnik, naj požre živega otroka — on ga požre . . . — A ti? — je vprašal Jakovljev. — Poslan je bil, da vzame zabojček — nadaljuje rjavi — on pa tam kdovekaj nalomi . . . živina. — A ti .. . požreš? ponovil Jakovljev. Rjavi pa je pogledal in pre- (Nadaljevanje in konec.) HP Od lHUTi. li ta dalje so HOCift No, in narood! Pravo-Ivedno ohranili postojanke družbenih slojev večkrat po- rajo tako-le: mo, pa moramo vedeti, da je I v "narodni okvir" posameznih resnična solidarnost različnih J dežel. In te tri zmote an ilizi- f lavnega človeka, vojaka . . .večinske stranke; tudi pri zad-prestolu-očetnjavi .. , iz oken-l,l>ih volitvah , ko se je pojavi-ca obstreljevati ... a ? I1*' močna fašistična struja iz Strahopetec! Zazdelo se S4mih katoliških vrst, pa je o-ti je — je razdraženo rekel s^blla proti svojemu pričako-rjavi. j vanju namesto socialistov kle- Malov se je zavrtel, maha-: rikalce. je z roko. Taka razdelitev političnih —' Nič se mi ni zazdelo .. . sil J(> spravljala na površje raz-Tudi nisem strahopetec . . . :fHčne vlade: ali so se liberalci Komu je veselje umreti? _ je * katoličani združili proti so- s prstom Cialistom ali so bili eni ali dru-v mesta . . . Pa so odvedli vse tri ...Zelo žal jih je bilo muži-kom .. Jakovljev je naenkrat vstal in gledaje v lice rjavemu vojaku s čudno'' nepremičnini pogledom, kakor s pobeljenimi očmi, je težko dejal: — Vojak je zver .. Rjavi je povesil brke in gledal na Jakovljeva z ozkim pogledom. Semjon je odprl usta in bojazljivo mignil. zablebetal, drgaje — Vojak je uničevalec . . . zapor puške. >?! prisiljeni sodelovati s socia-je nadaljeval Jakovljev skozi; — Sami sebe se bojite.. ()(l ^ttG. leta sodelujejo zobe in potrdil to g krepko je smehljaje govoril Jakovljev.1 »ocialisti neprekinjeno v koa-psovko..... * I Umolknili so. Vsi štirje so lul>ki vladi s katoliki in pri —r Zakaj govoriš tako — je nepremično strmeli na kup1 Mfdavnih volitvah v Rruslju so strogo vprašal rjavi. rdečih zubljev pred svojimi no-j*,a*ova,i za ,if*to ministrskega — Midva. Mihail Kvsjejič, gami. Od vseh strani so jih o- predsednika van Zeelanda tu-nisva slišala teh besed — jejmejavale kamene stene in jih komunisti, ki so poslali vda-rekel proseče Semjon. — To davila tišina, pričakujoča ,u- nostno P^mo tudi belgijskemu ti, Jakovljev, govoriš vsled ža-1 česa zloveščega. nadškofu; losti . . . tako vsaj ... j _ \0•» _ j(l rekel rjavi _ ^a vlada se šteje v zaslugo, Jakovljev se je vzravnal in Nt' bom mar sam' moral po dr- trdo stopivši proti tovarišema va?.....Jakovljev, idi.. . . je zopet tesno stisnil usta. Sa-j Jakovljev je molče sunil pumo nozdrvi so trepetale. ško Semjonovu in počasi odšel. Ako izve Malov za tvoje be-|^,a,ov je pogledal za njim, po-sede . .. in vse drugo... zato- ^'adil puškino cev z levo roko, ži te stotniku., propade*, Ja- nal° Popravil kapo in rekel: kovljev, da... — je prepriče- — Vsega ne prinese sam, valno rekel rjavi. kar sem nalomi! . . . seveda — — A ti ne zatožiš - je 'St< pil jo \mI pu- vprašal Jakovljev in zopet po- ^ "a. rafni/ 4Ah ^ kazal zobe. obrnrl in nulostno objavil: 1%. . . — Vso branjevino sem pre- Kjavi je prestopu z noge na vrnil* _ nogo, pogledal kvišku in po- Pri ognju sta ostali dve svin-novil: (-.eni postavi |n sjC(ii|j st, — Propadeš... za take be- je zubelj odevel trebua. Radi sodelovanja s komunisti sem predvsem mnenja, da izraz "komunizem" ne pomeni več tistega, kar je pomenil pred leti. V sovjetski Uniji ni nobenega komunizma in Stalinova politika niti v smer ko- prepričani, da ji bo to razčiščevanje nazorov samo koristilo, kakor je tudi pred leti dvignilo socialistično stranko Francije, ki so ji njeni "neo-sociali-sti" postavili enake probleme, pa je stranka s svojo prepričevalno zmago zaključila disku-zijo. Zakaj smo se toliko pomu- Prva zmota pomeni nevarno A razlago diference v soc. z; menjavo med taktiko in na- 'gibanju Belgije? Naša naloga čelom, med prakso in princi- |e'» (,a vzgajamo delavce v kri- tičnem mišljenju. Prav na takih konkretnih stvareh se naj- pom: Včasih je potrebno iti \ vlado za obrambo demokracije in za izločanje fašističnegi f>(),J bistri um in socialistična vpliva na državni aparat. To- z»v'est. In vsi tisti, ki znajo mina vezati se na vlado pod vs,a- s,iti» vem« da so se pri nekate-munizma ne vodi. Država, ki kimt okolščinami pomeni nekaj rih Spaakovih in de Manovih se oblikuje v sovjetski Uniji, ni j popolnoma drugega: preneha- naZorih spomnili na slične :iit-i komunistična, niti sociali- ti biti stranka projetarskega' zmote, ki jih tudi pri nas ozna-stična, sploh ji ne moremo dati lazreda, ki se ga kapitalizem niai° Prav laki ljudje, ki jim pravega imena. Najbolj prime-1 boji kot organizirane celote in ! socializem prestar, premalo rcn izraz za njeno sedanjo po-'mu mora zato dati razne kon- j revolucionaren in premalo na-iitiko bi bil "proletarski faši-1 cesije; vezati se na vlado za j rodem Zmedenost, ki jo je po-zem". Gotovo se lahko občudu- vsako ceno pomeni: iz zgodo-jejo velikopotezna tehnična vinskega nasprotnika postati dela sovjeske Unije, toda partner buržuazijc. In tako demokracije v njej ne vidimo | pravijo de Manu: ne ponašaj v/ročil nacionalizem in fašizem, se pojavlja pač povsod. IN d napačno zastavo se skuša miselnost nasprotnikov vt i ho- da je veliko storila za gospo- ii. zato mislim, da tudi zapa-jse prehitro s svojim vladnim 1 l>iti tudi v delavske vrste. Ti- (tno-evropskih komunistov ne1 socializmom, ki ga lahko' bel- ki še nikdar prave vere v moremo pritegniti k temu, dajgjjska buržoazija zamenja /J oelavski razred in socializem b "branili" našo demokracijo I zavezništvom z vladinim_fa- ,n'c>'i n,yo» mislijo, da se bodo .v...,, , * in njcne naprave. Od komuni- sizmom! Kajti že samo odpo- rešili in prikupili nasprotni- etarsko ozdravljenje Belgije st"'v nas 1(K'ij() globoke razlike >ed samostojne akcije delav- kom 8 t(>m« (,a sprejemajo nji- Močno kritiko v socialističnih že v teoriji' Te razlike se zdt' ^ega razreda in zavzemanje h )Ve P'aro]« in S(' vrstah je pa povzročila s svojo nu ni daneH globlje kakor pred za vlado, ki naj premosti raz- nHrodne in poboznejse od petnajstimi leti. Tedaj je bila redna nasprotstva, pomeni ne- n|,h samih. Trde, da so sicer ruska revolucija upanje socia-1 varnost, da pridemo do avto- proti narodnemu fašizmu, pa lizma. Danes smo v tej nadi* c rifarnega režima. Pobiti na- " . .* . , ...............-... s sivim pepe- sede ne pomiloste .. . ne, brat. lom. V tišini je trepetal tanki — Ti, zato z is 7 — je trdo krjas Malova. Semjon ie nn- mjon ie po-uporen m prladil z rokavom plašča cev zunanjo politiko. Radi njenega zadržanja napram Nemčiji in Španiji je izstopil iz vlade vodilni socialist s. Vandervel-de, dočim so drugi socialisti ostali v vladi. • Različna mnenja v zvezi s to de misijo, ki se vedno bolj raz ciščuje v stranki, prav podučna tudi za nas, čeprav ima gibanje pri nas naravno popolnoma druge konkretne probleme. Kajti nekatera sporna vprašanja, o katerih razpravljajo belgijski socialisti, so mednarodnega po- gospodarskem, posebno pa še v človeškem oziru strašijo raz- srrotnika z njegovimi lastnimi Medstvi je eno; sprejemati nje- vprašal Jakovljev, zlokoben. puške, tiho zakašljal in vpra mona' kar se Je vidno P°kaza-— Jaz poznam svojo ceno šal: lo tudi s tem, da Je nedavno — je mračno odgovoril rjavi. _ Mihail Kvsjejič! Vidi. li' ocmisioniral pri vodstvu socialistične internacionale s. de I— Kaj mi mar vse to... Jaz Vse to Rog? _ je sem takorekoč izpolnil svoje R javi Vojak je dolgo migal I Rrouc'kere, ki se je pred leti so deloma I Pravili vf*a u«,anja' mis!i jo danes, da je mogoče z njim: zbližanje, ko so jasno dokazali da je tako upanje neuresnič-1 jivo. — Tako je torej razloži! svoje stališče zunanji minister Snaak, ki je bil prej vodja belgijskih komunistov. Hendrik de Man. ki pa je bil vedno v socialistični stranki, a jt že pred desetimi leti napisai ooširno kritiko nekaterih Mar-ksovih trditev o družabnem mudil tudi v Jugoslaviji. (Med- !a.zvo^u' kJ™ fPaakovim tem je demisijo umaknil.) Socialistična večina v stranki pod vodstvom starih sodrugov Vandervelda, de Brouck* (,n- Njegovo izjavo hočem spo-nera, Huvsmansa i. dr. nasto- Polniti še z nekaterimi stvarmi, pa proti nazorom Hendrika de ; Nama očitajo, da sva postala Mana, ki vodi v vladi gospo-' "»rodna socialista. Vsi ved » silno vrtel z glavo in z obžalovanjem cmokal z usti. — Tudi jaz — je rekel Jakovljev. — -Potem si ti . . . tudi sodrga .. . — Uničevalec človeški r. . — A ti? — Dovolj, bratci — sil Semjon. — Tudi jaz! No? — Aha! Kako si u paš... — Ne, ne, bratci! Vojak je vzdihnil čno, tiho rekel: — A, morebiti. . . Roj/a ... — in mra- tudi ni darske zadeve, in Spaaka, ki vodi zunanje ministrstvo. Oba označujejo kot "nesocialista", k« r zastopata nazore, kot so jih pred leti proglasili francoski neosocialisti (po naše: novi "socialisti"), ki so se končno kot majhna skupina dveh poslancev ločili od socialistične stranke s 150 poslanci in postali posebno ob delu Blumove vlade brezpomembni. Nazori Hendrika de Mana se imenu- Rjavi vojak je težko vzdig- Kio tudi "planizem", ker je on je pro- nil svoje oči in surovo vzkrik nil: t — Ne laži! .. . Nato je jel s čevljem grebsti žrjavico v kupček. No, ne končavši, je kmalu opustil to, potem se ogledal in migaje z brki, hri-| pavo govoril: Treba je znati ... ali Spremljaje vsako besedo s sem človek ali nisem... To — je psovko sta nastopala vojaka drug na drugega, eden — bo- V Je treba znati ... a potem šele . . ; Prenehal je, zagrizel se v lestno bled — je ves trepetal, i brke in zopet krepko podrgnil stopivši z noge na nogo mra- drugi je grozno namršil brke| brado. fno odgovoril: — Jaz, brat, v avgustu odslužim . . . — Vseeno — je rekel Ja-| kel Semjon preplašeno, kovljev in pokazal zobe. —| nehajta radi Krista . .. in napi hov a je debela, lica srdito so pel. — Malov prihaja — rdeča Semjon se je ozrl nanj, po-I vesil oči in previdno, tiho, in je re- j uporno javil: -Pre- — Vendar drugi govore... ni Ga ... — Jutri ti stotnik ukaže... in ti| Požreš otroka in celo lastnega •••Kaj je vojak? Zasmejal se je suho . Rjavi je pogledal, udaril s kopitom puške ob kamen in obrniv-»i glavo zakričal v temo: — Malov! Brž!... — Nepridiprav ta Malov— je polglasno govoril Semjonov. — Davi, ko smo streljali v Puntarje, je on vsem meril v trebuhe... Pravim mu: "Ma-tov, zakaj si tako nesramen? v noge." A on odvrne: "Jaz v*e sipljem v študente .. Semjon je vzdihnil in zopet nadaljeval enako monotono, brezbarvno: — Jaz pa tako mimogrede kislim: študenti so dober na- Pri nas v vasi sta živela Ta sam trenutek se je iz no- Rjavi ni odgovoril_ či razdal preplašen krik Ma- Postajalo je vedno hladneje, 'ova • Sneg je prenehal in najbrž je Mihail Kvsjejič! Oi\i odpira- od tega postala tema še bolj jo okenca ... j nepremična in gosta. ^ _ Stoj -- je rekel rjavi. — V daljavi je trepetal ne-Po^or- I kak čuden zvok, nevlovljlvi, Zakričal je nato iz vseh prs: j kakor senca . . — Zaprite okenca, ej! če| __________ ne, bomo streljali! .. . Iz mraka je pribežal Malov, zgrbljen in držeč puško pripravljeno, in zasopiha joč naglo zavpit: — Tam sem delal ... a oni ...odpirajo okna. Slišim jih: "Vidiš ga? Daj . . ." To je, naj streljajo na me . . . — Pravico imajo — je rekel Jakovljev. — Ah, vi, mater vašo . . . Malov je naglo priložil pu TISKOVNI FOND PROLETARCA VII. IZKAZ Lawrencr, P«. Louis Brit* $10.00 Detroit, Mich. Jor Ko«* .r>0c. Puohlo, Colo. Anton Hočevar 15c. Strjibftn*. P«. John rhpunik 2fic, (icorgi* lluntcr 50e, (Poslal John Ch^snik.) Syir«n. P«. Kitih lit. 1M JSZ $2. pied leti napravil plan-načrt, po katerem naj se regulira gospodarstvo. ki bi po njegovem planu stopnjema izgubljalo privatno-kapitalistični značaj. Ta "planizem" je za Hendrika de Mana tudi socializem. Po Vami rveldovi demisiji je Spaak razložil svoje stališče v časopisu "Independance IJelge" tako-le: Vandervelde izjavlja, da ostane zvest socialistični ideji, ki jo je sprejel že v mladosti. Jaz pa mislim, da kaže sedanjost druga pota za uresničenje socializma kakor pa revolucionarni marksizem. Sodelovanja v vladi ne smatram za nikako nujno potrebno zlo, temveč za edino pravil- o.arani. femur se čudim, je to, g ,va gesla je pa drugo. Aktiv-da socialisti, ki so svoj cas ob-1 na. pogumna, delovna fronta sojali boljsevike, ko ae niso za-t demokracije v narodnem in mednarolnem obsegu pod vodstvom delavskega razreda — da! Vezanje na vlado in naklonjenost buržuazije — ne! Drugo zmoto — opustiti pro-letarski značaj stranke — smatra socialistična večina za naj-hijšo zablodo: dobro in potrebno je. da si išče proletariat zaveznike med takozvanimi srednjimi s 1 o i i. toda nikdar se ne sme izgubiti v nekem splošnim "antikapitalističnem miš-mašu". \Todstvo boja mora o-stati v rokah proletariata, či-y:ar stranka ie socialistična, ali pa bo ves boj zašel na napačna nota, ki bodo samo dvignila ka pitalizem. Tretja osnovna zmota o "socializmu v narodnem okviru" pomeni z drugimi besedami* ' sak zase in nihče za druge Proletariat se ne bo obranil fašizma, če se bo oprijemal "na rodnega okvirja", temveč pro-4i fašizmu ie že idejno paroda: proti nacionalizmu, za medna-»- >dno sodelovanje delavstva iti ljudstev. Posebno usodna je zmota Manovega narod ne ura socializma v času, ko dogodk' vsak dan znova prepričevalna dokazujejo, da ie razvoj kapitalizma in fašizem prišel n*» stopnio mednarodnih odloči- izjavam povedal to-le mnenje: Spaak je sprejel moj planizem še, preden je prišel v vla- aa odklanjava nacionalizem k»»t fašizem. Ta očitek narodnega socializma sprejmem h1 v toliko, kolikor jaz resnično pojmujem socializem: da mo ra socializem upoštevati - raz mere v domači deželi in uresničevati svoje ideale pri svojem ljudstvu, namesto da se zateka k platoničnemu inter-nncionalizmu in drugič, da mora upoštevati socializem ne sa-, mo proletarski razred, temveč skupne interese večine prebivalstva v svoji deželi. (\> imam pii tem podpirajo domači narodni fašizem in priporočajo slavno vaško "kirchturm"-po-liko proletariatu, in mislijo, da i)o socializem pridobil srednje voje s tem, da bo samega sebe zatajeval in se igral s terminologijo pokojne slovenske ljudske stranke. V vsaki prehodni dobi. v kateri branilci starega n 't izbirajo sredstev v obrambi pred novim, še v vsaki taki dobi so začasno uspevali vedeže-valci in krivi preroki, ki v svojih zmedenih glavah mešajo pleve z zrnjem, pravilno napačnim. koristno z nevarnim n škodljivim. Zato se pojavljajo tudi iznajditelji toliko "novih** socializmov. Delavski razred, ki hoče novo dobo, se mora vsak dan na novo noveira učiti. Veliko bridkih naukov ima že za seboj. Vedno znova mora premišljevati o pravi poti. Gotovo mora vsako delavsko gibanje delati na domačem terenu, prebujati ljudstvo, na čigar zemlji živi, nikdar pa ne sme izgubiti izpred oči enega, to je: cilja. Cilj pa je socializem in socializem je najvišji ideal vsega človečanstva. izbirati potem dajem prednost trv> Poglejmo samo Španijo! narodnemu socializmu dejanja j Karo(|no izoliranje je fašisti-pred mednarodnim socializmom govorjenja. Kajti biti naroden ne pomeni biti naciona- lna misel: "Kdor jo prejema, z zavestjo ali brez nje, za sebe a', druge, v belirijski zunanji list. Poudarjam, da je meni va- po]jtjki ali v de Manovi teoriji ž:,o, da sem prav tako dober _ ta pomaga fašizmu. Inter- Kvropejec in dober svetovni nacionalizem je zakon, pod ka- državljan kakor dober Belgi- t?rim je delavski razred nasto- jec. Sovražim gospodarski na- pij svojo zgodovinsko misijo cionalizem, ki žene ljudstva v j jn proletariat. ki bi se odloči! škodljivo avtarkijo, osamlje- pro(j internacionali za narodno nost in bedo, in sovražim politični nacionalizem, ki vodi v vojno; sovražim rasni in kulturni nacionalizem, ki Zatajuje višje vrednote človečanske kulture. izolacijo, izda samega sebe." Strankina konferenca, ki i« razpravljala o de Manovi in Snaakovi politiki, ie nudila zanimivo sliko: socialistična načela, razredni boj in če treba DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK O rdi niru v^ak dan razen srede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. no pot. Pri vseh strankah in I nič ne nasprotuje naš plan, ki Smatram, da socializmu prav tUf|j onotno fronto — so zago- stanovih vidim namreč% dve skupni struji, ki omogočata medsebojno zbližanje: prva struja, ki ceni kot vrednote red, avtoriteto in odgovornost v okviru demokracije, in druga, ki je za socialno pravičnost. Smatram za mogoče tudi trajno sodelovanje s posameznimi katoliki. Razredni boj je dejstvo, ki ga je ugotovil marksizem, ki je > tem tudi omogočil organizacijo delavskega razreda in dosego nekih pravic in reform. Gotovo pa nisem več pravoverni marksist, ako rečem, da je prišel za socializem v demokratičnih državah čas, ko se hoče varovati male posestnike valjali takozvani "starši" socialistični voditelji: Vandervcld, mora osvoboditi preozkega o- dva... Družila sta se z mu-1 ško k licu in razlegel se je suh \, Co,° j k\ira delavskega razreda in *iki. Pila sta z njimi, pisala jim tresk, eden, dva... Obraz vo- Arm*, k» n*. Anton Shular 5<)c, ,iajti stik tudi z (irugimi dru-Prošnje.-in" razlagala vse... jaka je bil bled. |)uška v nje-iJoseph I»ol«nee 75c. j( Podal Anton. žahnimi sloji. Kapitalizem se knjige sta jim dajala, da so či- govih rokah je trepetala in ba- Shn,ir-) 'sicer zelo hitro razvija, vendar tali... Blestela sta, pomnim, j jonet je ril po vzduhu. Tudi M",,V",, p?nn ^ f,aleč od socialistične kakor baker na solncu. Vesela, rjavi vojak je nastavil puško ' skupaj v trm i/ka/u *i>,.!5. prej-' družbe. V tem vmesnem sta-.čni stranki njen razredni zna-PoMena človeka. Potem je pri-i in prislušavajoč zamrl. ! šnji izk;.r. .ti«;r> n.i. skupaj $i»i.4s. nju, v katerem se zdaj nahaja-lčaj, in preložitev vsegn težišča 1 ■ i ■ i in varčevalce, da se združijo fl(, Rrouckere, Hu^mans; za d( ^^ vsi proti finančnim in industrij- Mana pa so bili viadeželjni sKim monopolom. Naše delo v "neo-socialistični mladini" in ii « vladi je pokazalo že mnogo us- strokovni tajniki, ki jim je se-pehov za proletariat in srednje Voda socialistični minister za sioje, čeprav se naš "plani- ?ecialno politiko neskončno zem" še ni uresničil. j važen. Kar se tiče sodelovanja v Diskusija še ni zaključena, van Zeelandovi vladi, izjav- Stranka in njeno članstvo ob-lj;im: "Midva nisva v vladi ravnava stvar z vso resnostjo, kljub svojemu socialističnemu brez vsake demagogije in oseb-prepričanju, temveč sva v nje j njh žalitev. Zato smo lahko prav zato, ker je najin socializem v bistvu vladni socializem, ker je usmerjen samo na to, da iz dneva v dan dviga splošno blaginjo." Tako de Man. Socialistična večina stranke s predsednikom Vanderveldom vidi v nekaterih teh nazorih tri osnovne zmote: sodelovanje v vladi, postavljeno kot načelo, nnmen, da se vzame socialisti- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Stre*t 2:00—4:00; 7:00—8:30 I)aily T«l. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. I)aily Tel. Canal 1100 Wedn«sday and Sunday by appointmeata only Residence Tel.t Crawford 8440 If »o iniwer — CaM Auatin 5700 ■ BARETINCIC & SON Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Rroad Street JOHNSTOVVN, PA. PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik 1727 1731 W. 21 »t STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NaAi Toiniki pobirajo perilo no ▼•em mestu, CK-eru in Berwynu in dovažajo čistega na dom TO^NA POSTREŽBA VFA.0 JAM^ENO Telefoaii CANAL 7172-7173 e e « A Yugoaluv Weekly Devoted to the Interest of t ne Workers OFFICtlAL OKGAN OF Yugo«lav Federation S. P. fiUJUCATLON, ORGANIZATION GO-OPERATIVE COM M ON WEALTH I \\YAKi;\l\<, The awakening among thc or/aiiized has been wonderful the past year, but there are many yet atfleep, blind to their own interest and the interest of their families. Some have even attempted to gain better wages vvithout joining the union, thinking to gain the advantage of union organization vvithout fulfilling the duties of union membershTp—poor slackers who do not realize that if the matter of their vvages is left to the vvill of the employer, he can reduce as vvell as advance them. In this avvakening vve are glad to see the inereasingly important part played by vvomen. Unfortunately there is stili a Jarge class of men vvho cling to the old idea that the proper sphere of vvomen is the home. This class does not seem to reekon on the changes in industrial development vvhich have forced vvomen and young girls into the factory. Just as men and vvomen have been forced into vvorking at the'same trades. thev must vvork side by side in building a trade union movement, a movement vvhich clamors for no sympathy, charity or special favor from the government, no special privi-leges, or immunities from the lavvs that should apply to ali alike in equity. Being composed of human beings, it has made some mistakes in the past. But it should not be judged by the errors commitled, but rather by the aetual service it has ren-dered in the promotion of the common vvelfare.. Annual Picnic of Braneh No. 1 JSF Ali member« and their friends «ym-pathetic to our cause are invited to the picnic. Make no other plans for thi« com-ing Sunday, August 22, for thi« is tho date of the annual picnic of Braneh No. 1, JSF, and if you are look ng for a day of real fun, you won't vvant to rniaa it. It vvill be held at tht« popular picnic .spot "Kranjski Our Doings Here and There By Joseph Drasler ril IS \M> THAT JOHN M A TEKO VICH hribček" out in \\ illow Springs, ju«t a very short walk from the Red (Jate member present haviug the floor for With e le ven out-of-tovvn vinitori, time vvorking in fraternal organiza-present most of whom are members tions and eontributing articles to of the JSF and thirty-two members their official organ«. — Mary Gru-of Braneh No. 1, including the Ex bi.h, an eye-witne«s of the South ecutive Board member«, it wu.s de- Chicago Memorial Day Maasacre cided that th«» meeting of the JSF and a neweqmer to our page— Louis« Kxecutive Board called la t Thur«day B. Jur»ey, Milvvaukee, Wi.scon.iin, fol-be turned into a general discussion jow* and studie« close!y current meeting and this it wa.s with every eveiit reporting on them from the Stop at Stezinars Grove. The program for the day includes game« of aH sort«. Wc will take a few sets of ballinas along. there vvill be plenty of good eats, drinks and the best of comradcship. Ali members vv-hp are driving their ovvn car« out should take along aa many of their friends as possible. Busses vvill leaVL« at 10:20, 11:20 and each hour th. re- a limited time. Frank Zaitz vva« elected.chairman. Among the subjeets diacussed vvere: Cankarjev Glasnik and vvhat effect it vvill have on our publica-tions — Proletarec, May Herald and th<* Almanac. Most of the members wer»* of the opinion that we should labor view]K)int. * Tue«day, of this vveek, members of the singing society "Sava" began I>eclaring that they vvill xtay in the ; President and approved by nin* churches until their goal i« attained, men in the Supreme < ourt'-they J,J Roman Catholic« in the State of Se- that'« legal, nora, Mexico, are staging a "STAVj But vvhen IN" Mtrike. I vvonder vvhat became of that Red communistic Cardenas?- In our Democratic U. S. A. vve vvould declare it illegrl and send in the^police forct, to take care of the strikers. American vvorkers trj to explain to these inoguls thst the lavvs are made for ali the people and that the Moguls ahould also obey tht m, then the Moguls &ay—~that'§ communistic — unconstitutional and robbery. » The Tanadlan Catholic Federation of Text le Workers called approxi- praetice at the Slovene Labor Center mately 7.000 men out on Str ke Aug. after a short vaeation. Too bad, folks, but the vaeation is over vvith. Doesn't it seem a« tho it vvas just vvork to build and strengthen the pub- ye!ltfy lhat !t Well, ali leatioji« that vve a*»ready have raster after throughout the afternoon. They j than organize nevv ones. They feel WOMEN IN TIIE LABOR MOVEMENT vvill take you right up to the Red (Jate at Stezinar'« (»rove from vvhere you vvill have just a short vvalk. Don't forget to bring your friends along, folks. VVe vvill ail have an en-jovable tirne together. In east* of iain the picnic vvill be held at the Slovene I^abor Center. J. D. that the Slovene Monthly "Cankarjev Glasnik" vvould have had a better chanee to succeed ten years ago than it has today. The Jugo.slav Socialist good things must come to an and s«), back to praetice again. end Corning outing. 2, in eight plant« of the Dominion Textile Co. Picket lines vvere put about the plants. The strike vvas called to enforce Federation* demand« for a collective labor agreement, vvage inereases and A lot of Congressmen ar« com. plaining of the Wa*hington heat, but that'« nothing com pa red to the heat that'« going to be turned on them vvhen they get back home among th« voters. .soon i« "Sava'«" family shorter hours for ali mili vvorkers. Mr. Richard Wilham—President of Eastern Tanners Glue Co. and K.ng Jane Fradel, vvho is no »tranger Federation and its official puhlica- to the readers of Proletarec is enjoy- Why I, as a Women, am Interested in Labor and Labor Unions Lami llowl i n «* Slovene Labor Center, Chicago Did . . . . , .... It* not only among the you ever see a man go into a better p,ace to Irve in they vvere | in Chi that thjs a steel mtll ready to vvork? Have not asked, Are you a Red? Are you you noticed his clothes? — shoes connected wilh P'iveneJ find« iti most ardent follower« but, it seems ______4 1 . . . *ny. radic*,1 P"'*; that many other groups ari ra i must be hard and strong and I as- VVhat labor union« do you belong to? sure you that they are heavy, his They simply demanded that you go goggles vveigh about a pound, maybe to war. more, his clothes must be heavy and If a radical vvas good enough then, of good quality, heavy under cloth- why ali the ijuestioas vvhen the South ing and gloves vvhich become solid Chicago vvorkers vvere picked up vvith dirt and svveat—thus a man after the police had beat to death goes in ready to vvork by a heated and shot our men? furnace. feels in this summer time —you can hardly teli vvether he connng lawn bovvling-consc ous. The tournament games are stili the big attra^tion here at the Center. After last vveek« games vve find team No. 1 on top, three games ahead of the close.st con ten der s, No. 3 vvith lil games vvon and No. C vvith 18 vvon. wu. . .... . * . . Communi.«., Red., they said. VVell Two weeks Ago we had Team No. Within fifteen minutes he is per- that line is getting stale because just , with tfamvH won am, un , -|V„„ spiring. Can you imagine hovv he about an.vone or anything that isn't No with 18 u<a.i and Colorado each discusaed the vvork of the JSF in their ovvn localitie*. • CiatheriuKs of this sort can po a far vvay in trashing out our problem« and after finding the right solution, in cementing our opintons and unit-ing our strength behind them. Tho there vvas quite a b.t of eriti-cism in the air, that is not a bad sign as long as it is construotive criticism, and as lon^ as vve vv ll do the vvork neces.sary to remedy the mistakes we are erit.cizing. A good špirit tovvards our cause prevailed throujfhout the meeting. \V'o should have more of them. iriK- the summer traveling through Kurope Hpending the major part of her t me in the beautiful horneland of the Slovenes. LShe vvill certainly have many interesting stories to teli C. I. O. vvith Levvis-JIilman and ?f American glue, vvho ovvns almost (jee' dri ver. Don't buy anything in his J Who said he is not anti-semitic? store—don't go to his theatre! Thii A lot of good vvork for Proletarec, J stil1 [>e,ifcV« that he vvould like to is the only way to make him come through vvith better vvages for girls. We knovv that some of the merchan-di.se for vvhich he charge« you 10 or Proletarec office John Podboy Jr., Edward Tomtic. ; Frank Barbič, John Gortek Sr., Andrew Vidrich, is a man, tired, going home. VVhat does he find at home? trying to learn the things that realy count in life and vvhich unfortunat warm heated house because he must ely are not thaught in the American live in a tenament house vvhere thc schools. VVe are Decoming class con- rent is low, he must try also to pay scious and teaehing our children ac- back depression bills and at the same cord.ng!y. We vvomen can through time, feed his family properly. He becoming aetive in labor unions and does not get much pleasure out of the labor struggle, help ourselves life because, even to go to the park and our men to a happier, a fuller after a s t 9 9 1 1 19 14 12 15 4 9 D K, rj 7 13 15 23 18 V i si to rs a t the i last vveek vvere: 'Canonsburg, Pa.: j VValsenburg, Colo Cleveland, Ohio; Springfield, 111.; Johnstovvn, Pa.; John Terčelj, Strabane, Pa.; Math. Petrovich, Cleveland, Ohio; C a m i I u & Zarnick, Cleve-land, Ohio; Frank Bolka, Milvvaukee, VV is.; Fred Malgai, Peru, 111.; Anton Shular, Arma, Kansas. Ali of the above mentioned are members of the SNPJ Supreme Board vvhich held its »ession last vveek. Frank Gorenc and Frank Kosic the Kducational Bureau of our Fede- an American Hitler, ration and the Socialist movement * a.s a vvhole among Slovenes is being According to Dr. Nicholas Murray done by Charles and Anna Pogore- Butler, the vvorld vvar cost 30,000,- doesn't cost him more than 3 lec vvho are combining business vvith 000 lrves and $400,000,000,000 in °r 4c. VVh.le making good profit in pleasure on a four vveek auto tour propcrty. j the store—1 believe that the girls through Colorado and Nevv Mexico. That\s nothing, if vve realize that should have better vvages, also. They are re nevv ing old a> hen H. Ford, 74 old-years old as Socialism, or Communism, or even vvith the SNPJ Kmrlish Soeak.riir man the lavvs of the U. »S. A. AtheLsm— but believe it or not — m ready to o f South Chicago. * vvith the SNPJ^ Engliah '"Speaklnič' man T- C5irdler, the lavvs that vvere VVHATKVKH it is I ai The Difference Industr>' is the process by vvhich 1-ouise S hom, Cicero, 111. food is converted from hand to The depression vvill never end asjmouth. Mr Miss Mary Tercel, Strabane, Pa.; I August 29, Braneh No. 45 in No. I P»«sed by Congress, signcsl by the take it. Mrs. John Po d bo y, Am«, Kanj«; Chicago is s,>onsoring a picnic ali _____T-_g== I r.S:- JI (..,rar' Noko.n:,S I,L; MrHl>rocecds to go into the Sustaming fricnds vvill be ali out at the Forest h und of Proletarec ^ Preserves in VVillovv Springs uhere August 14. Braneh 37 in Milvvau- th,. annnnl Braneh picnic vvill be Business is the procesa by vvhich a man is to vvonder why. long as these conditions continue. There is vvork for everyone iflfood is diverted before it gets to the for years and years but at last they hours are shortened and vvages | mouth. are beginn.ng to see for themselves raised. Normal conditions as befits that there is something vvrong. When normal human beings instead of no longer hired, he begins rushing men to death vvith hard vvork and long hours one vveek and no When they vvere called to go to vvar vvork the next, and there vv.ll be vvork for their country, vvhen women savv and happiness for ali. their ovvn flesh and blood sent off VVe must organize to stop the to vvar suppoesdly to make this vvorld slavery.— Mary Grubish. Among our contr-ibutors this vveek ...... i the annual kee vvill be picnicing at Sagadin held. John Matekovich hails from Go- Grove vvanda, N. Y., and is aetive in So- Sunday. August 22, members of cialfst vvork, spends most of his spare Braneh No. 1, Chicago and their l*ll'OIKT liTIVGS Give This L .ittle Gir la 0 Hand i Meeting« on three major issues of tremendous interest to vvorkers are being held ali over the country du- MUSIC IN CHICAGO By Louise B. Jursey MAX VVINTER A splendid and magnificent ca.*t it seems but a fevv minutes. of 40 people vvill present Verdi'« "II Mr. Kocijan is our fourth Jugo-Trovatore" on August 21 and 22 at slav in the east. He has a rich and Ilgar Park, 6200 Touhy Ave., Park- strong tenor voice. Hdge, 111. a suburb of Chicago. This The Opera vvill be presented in company is knovvn a.« the VVisconsin Italian, the accompanist vvill be Eliz-Opera company, and is comprised of abeth Tucker Burdick, playing the VVisconsin's most nvusically talented Golden Voiced Hammond Electric young men and vvomen. It's musical Organ. The admission to the Opera direetor vvho likevvise is the organ- is vvell .suited to your pocket-book, izer of this splendid school of Opera as it Ls only a small sum of 50 cents. is Mr. Lavvrence Waite. Behind Mr. j-- Waite is extensive and complete musical training. His early training.be-gan in Milvvaukee. iAter he complet-ed his studies in Nevv Vork, special-izing in voice, conducting, and stsge eraft. With this east of 40 Opera Sing-ers are four young people of vvhom vve ought to be especially proud. These four young people vvhom I vvill presen ti y di.<«cuss in paragraphs should be interest to us, because they are of Jugoslav descent. Tvvo of the singers are Slovenes, and tvvo are Croats. They ali sing in the chorus. Their names are: Mr, Edvvard Sostarich. Mn Steve Hegji. Mrs. K. Jr.nkovich. . Mr. John Kocijan. Mr. Sostarich has a deep baritone voice and is seriously and earneatly atudying voice. Mr. Hegji is a splendid tenor, as vvell as an accomplished violinist. In Max VVinter, Austrtan Socialist and one-time Vice-Mayor of Vienna, vvas kiitivvn by the International Lalnir Movement as the found-er of the Friends of the Child-founder of the Friends of the Children Movement vvhich, starting in thv next Austria, spread to niany other coun-of special This together vvith its offshoot the Red Falcon movement has grovvn to a mighty organization. The idea behind this movement is that the vvorking class must itself take care of the cducation of its children. What Max VVinter did in this department of the great Socialist cultural movement vvas the achievement of a pioneer. JUST RELEASED never before shovvn in Chicago. "The Heart of Spain" — nevv sound fi) m — produced in Spain bv the Milvvaukee vve can hear Mr. Hegji'« Medical Bureau to Aid Spanish I)e-orchestra «nery Sunday morning mocracy. The film shovvs the vvork of over WEMP. They present a half- thc American Hospital staff — the hour of Jugoslav melodies and songs. Hispano-Canadian Blood Transfu- Mrs. Katheryn Jankovich is another veTy charming personality. She pos-*esses a splendid clear S^prano voice. She is indeed a talented and an in-spiring musician, or perhaps, I should say singer. VVhen I upend a fevv hours accompaning her at the piano, sion Service—vivid scenes of the life of the Spanish people. 16MM film—running time 30 min. ran be shovvn by amateur operator. Phone Dearborn «978 for inform«-tion relativ® to booking for your organization. Sunday, Sept." 12, Braneh No. 1, is sponsoring a picnic in the interest of Proletarec. This is to be held out in VVillovv Spr.ngs. August 29, JSF Conference in Li- ri»g the month of August by locals brary, Pa. Branehes in that territory of the Socialist party. Sacco-Vanzetti should get their delegates elected Memorial meetings are being held in and also get as many other groups commemoration of the deaths of Ni-sympathetic to our cause to send de- cola Sacco and Bartolomeo Vanzetti, legate«. elctrocuted for vvhat the vvorking October 16, Braneh No. 118, in class vvorld believe« to be their eriti-Cannonsburg, Pa., is sponsoring a ci.sm of the capitalist system, »1-picnic for the benefit of Proletarec. though trumped-up charge« of rob- bery an»l murder vvere made against them. These meetings are being 1 nk-ed vvith protest against the current attempts to suppress brutally the rights of vvorkers to strike, to picket, to organize, to criticize the existing economic system. SSPZ National Athletic Meet The 5th National Athletic M'*et sperfj men. Stupidity makes men «