POSVET PREDSEDNIKOV KK SZDLIN SEKRETARJEV 00 ZK V KS
SZDL kot fronta v luči uresničevanja razvojnih planov v krajevnih skupnostih
V četrtek 26. marca sfa predsednik občinske konference SZDL Niko Lukež in prcdsednik občinskega komiteja ZKS Ivan Kuhar skli-cala posvel predsednikov SZDL in sekrctarjev ZK iz krajevnih orga-nizacij.
Namen sklica tega skupnega posveta je bila seznanitev z zaključki 11. volilne seje občinske konference SZDL. ki je obravnavala delova-nje članov in organizacij Zk v socialistični zvezi in skupni dogovor za nadaljevanje te, v zvezi komunislov začete aklivnosti. v krajevnih skupnostih. Dogovorili smo se. da bomo v aprilu in maju organizirali obiske po krajevnih skupnosrih. z namenom. da bomo skupno ugoto-vili specifične probleme vsake KS. se z njimi istovetili in se do njih skupno opredelili na seji občinske konference.
Niko Lukež. predsednik OK SZDL. je prisotne seznanil zzak-Ijučki seje OK SZDL in pouda-ril. da ugotovitve v zvezi z delo-vanjem socialistične zveze ter-jajo od vseh sestavin delov SŽDL. temeljnih samoupravnih skupnostih občine in mesta. da preverijo svoje delo tako po vse-binski kot po organizacijski plati v smeri uveljavljanja program-skih izhodišč in nalog sociali-stične zveze.
Programska seja občinske konference SZDL je ugotovila marsikje upadanje volje za druž-benopolitično delovanje v socia-listični zvezi. ponekod cclo za-vračanje odgovornih nalog v družbenopolitičnih organizaci-jah. odsotnost društcv in druž-benih organizacij v SZDL. kar terja uveljavljanje skupnega dela vseh sestavin socialistične zveze. tako v organih SZDL. kot tudi v širokem gibanju. v katero bi morala socialistična zveza pre-rasti. Na podlagi vloge OO ZKS in na osnovi poročila o poteku javne razprave o delovanju čla-nov in organizacij ZK v SZDL so komunisti dolžni. da po vseh poteh uveljavljajo socialistično zvezo v njeni funkciji.
Ivan Kuhar. predsednik obein-skega komiteja ZKS je sprego-voril u vsebinski podobi krajevne skupnosii. kol smo si jo zapisali z uslavo  in  kakršno smo dolžni
graditi tudi. ali še bolj.v teh kriz-nih časih.
Brcda Papež. sekretarka OK SZDL. je predlagala opomnik za pogovore na obiskih v krajevnih skupnostih. s kalerimi so se pred-sedniki in sekretarji v celoli stri-njali. prav tako so pozdravili od-ločitev za obiske in za skupno ak-cijo ZK in SZDL v KS. saj smo žal take že preizkušcne oblike dela povsem opustili.
Opomnik za razgovore po kra-jevnih skupnostih v celoti objav-Ijamo:
I. Družbenopotitična aktivnosi. ki je bila vodena ob široki javni raz-pravi o vlogi ZK v SZDL. se nc more ustaviti ob sprejemu stališč in skle-pov o boljšem delu lako sesiavnega dela. t.j. ZK kot SZDL vceloti. Naša skupna aktivnosl mora biti usmer-jena v odpravljanje pomanjkljivosti pri našem delu. kot ludi v uresniče-vanje ustavne vloge KS in razvojnih planov v KS.
2.    Torišče   družbcnopolitičnega dela  SZDL  moramo  iz sestankov predsedstev Kk SZDL prenesti v samoupravno  razvejanost življenja KS. skratka tja. kjer se izražajo. us-klajujejo in oblikujejo interesi de-lovnih Ijudi in občanov.
3.  Spremljanje prakse v KS kaže. da so pobude in zahteve krajanov obrnjene k svetu  KS.  manj pa k skupščini in k zborom delovnih Ijudi in občanov. Skupščine KS še vedno niso zaživele tako. kot bi morale in ludi ne opravljajo vseh svojih v statu-tih opredeljenih pravic in dolžnosti.
Delegalska sestava skupščin še vedno ne prihaja v polnem izrazu do veljave. predvsem se premalo vklju-čuje združeno delo kot pomemben del skupščine KS. Delegalskaseslava skupščine mora prihajali do izraza v njenem celotnem delovanju. To po-meni. da je treba zagotoviti široko. demokratično obravnavo določe-nega vprašanja (ki ga obravnava skupščina) v vseh organizacijah in skupnostih. oz. v naseljih ali delu na-selja. Pot do oblikovanja stališč in sklcpov na skupščinah pa je predv-sem sporazumevanje.
Pot k uresničevanju dogovorjene polilike na skupščini je tudi v kon-kretnosii sklepov z opredelitvijo smeri in načina reševanja določenega vprašanja. Če je skupščina naslo-n jcna na sirok splel neposrednega in-lercsnega in samoupravnega pove-znvanja ter aktivnosti v KS (od HS do zborov stanovalcev ter občanov. sekcij SZDL do dejavnih društev. enol SIS in družbenopolitičnih orga-nizacij v KS. ki naj bi dajali pobude in ton celotni družbeni aktivnosti v KS). se skupščina sesiaja le nekaj-krai na lelo. oziroma oblikuje naj-pomembnejše odločitve in dogovore.
4. V velikem šievilu krajevnih skupnosii skupščina ne opravlja svoje vloge in to vlogo prevzema nase svet KS. ki je izvršilni organ skupščine. hkrati pa tudi delegacija za skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti s področja gospodar-skih dejavnosli poscbnega družbe-nega pomena (ceste. vodovod. elek-trika. PTT. osiale komunalne dejav-nosti. urejanjc stavbnih zemljišč. go-spodarjenje s kmetijskimi zemljišči. vodno gospodarslvo. železniški pro-met ild.)
Zaradi svojih izvršilnih nalog pri uresničevanju programa KS mora biti svet scznanjen s celotno problc-matiko KS. To mu daje osnovne po-goje za opravljanje njegove delcgat-ske vloge v omenjenih skupsčinah samoupravnih inlercsnih skupnosli. Da bi uspešneje opravljal svoje nalo-ge. pa mora dobro spoznati namen. cilj natoge. okvire in možnosii posa-niezne KS ler pogoje in možnosti za vključcvanje dcla programa KS v programe samoupravnih intcresnih skupnosti tcr pri lem lesno sodelo-
vati z delegacijo drugih KS in organi-zacij združenega dela. zlasli listih. ki delujejo na območju KS in katerih delavci živijo v KS. Glede na stevilne izvršilne in operativne nalogc, ki jih ima svet KS veliko. se v štiriletnem mandatu pojavlja veliko težav. predvsem kadrovske narave. ki jih je treba že prej upoštevali in nanje hitro reagirati.
5. Med pomembnejšimi oblikami samoupravnega delovanja delovnih Ijudi in občanov v KS so ludi samou-pravno organizirani stanovalci. Gre za oblike in organe samoupravljanja stanovalcev. kot so: skupnosti stano-valcev. zbori stanovalcev. hišni sveti. sveti stanovalcev v KS. Na področju samoupravnega organiziranja in konstituiranja skupnosti stanovalcev smo še vedno na začetku poti. ki terja večjo družbenopolitično aktivnost SZDL za razvijanje samoupravnih mehanizmov v zvezi z gospodarje-njem s stanovanjskimi hišami.
f>. V KS. kjer obstajajo pogoji in potrebe. bi morale osnovne organi-zacije ZS ustanoviti koordinacijski odbor sindikatov. v katere se bodo povezovale osnovne organizacije ZS. katerih člani prebivajo. oziroma de-lajo na območju KS. Glede na lo. da koordinacijski odbor ZS v KS ne de-lujejo. bi lahko sklepali. da jih ne po-trebujemo. ob tem pa vemo. kakšne probleme imanio pri sprejemanju samoupravnih sporazumov za zago-tavljanje maierialnih osnov za delo KS ter pri iniegriranju združenega dela z okoljem.
7. Dclovanje in vloga družbenih organizaci j in društcv sta v nekaterih okoljih še vse preveč zaposlavljena. čeprav so te organizacije pomemben dcjavnik aktiviranja. predvsem mla-dih pa tudi drugih krajanov. Z obravnavanjem problemaiike druž-benih oiganizacij in društev in pobud njihovcga članstva z njihoviin sial-nim in cnakopravnim sodclovanjem v organih in oblikah dela SZDL bi krajevne konference SZDL lahko dosegalc vcdno boljse pogoie za večjo udeležbo družbenih organiza-cij in drusiev pri delu socialislične zvezc kot njihove enolne fronme or-ganizacije.
S. G.