Telefon st. 74. Posamna številka 10 h. .1 paitt prtjeiran: xa nujo leto naprej 2K K —h pol leta ietrt » Mesec 18. _.» 6 » 50 » 2 . 20» V iprsvnlitvu prejema«: za «*lo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 . -— » ©gri prepirali, saj nič ne pomaga. Grof S e d v d >t z predlaga 35 : 65 in sicer le za eno leto, torej do 31. junija 190L Dr. Men g e r je istega mnenja. Češki poslanec dr. F i e d 1 e r pa predlaga 42 : 5€. To razmerje v istini tudi najbližje odgovarja davčni moži in številu prebivalstva. Iz tega £e vidimo:: koKkor glav, toliko mislij, zato je tudi vea kvotna deputacija prazna formalnost. Za Kaiser je./ predlcig (59: 50) sta glasovala le češka poslanca dr. Kramar in dr. Fiedler. Za Povšetov predlog., naj je število prebivalstva podlagi porazdelitvi -skupnih tro-škov, so glasovali ,le Povše, dr. Kramar, dr. Fiedler, Baumgartoer in Kaiser, torej je bil predlog odklonjen z 8 proti 5 glasovom. »Odsoten je bil namreč baron Chluoietzky in .grof Schonborn kot predsednik ni glasoval. Friedlerjev predlo? (58 : 42) je bil odklonjen z 9 proti 4 glasom, istotako predlog grofa Zedvvitza (65 : 35). Pač pa je obveljal s 7 proti 6 glasovom drugi predlog grofa Zed^itza, da naj velja kvota le za eno leto, v nadi, da drugo leto Ogri nekaj primaknejo. Hat nemarad! Nato sta poročevalec baron Sch\vegel in predsednik grof Schonborn odlagala svoji čaBtni mesti, a ji obdržala, da ne nastane nova »kriza«. Mi pa sodimo, da je dualizem že v krizi. Sklep, da naj velja kvota le za eno leto, je jasen dokaz, da celo zmerni avstrijski politiki nočejo dalje prosjačiti pri Ma-djarih. Vse kaže, da se Ogri neprestano pripravljajo za »samostojno državo", za personalno unijo, ko bodo rekli: Avstrijski zamorec je storil svojo dolžnost, sedaj naj se gre solit. Praktičnega pomena seveda sklep avstrijske kvotne deputacije ne more imeti, ker je žo danes gotovo, da državni zbor tudi letos ne reii kvote in jo bode zopet cesar moral podaljšati za eno leto. Večjega pomena pa je sogloBno sprejeta resolucija grofa Sehonborna, ki zahteva ■akupnost države, osobito pa a r -m a d e. To je odločen odgovor nemadjar-fkim sanjam. 3'remfmba v trgovinskem ministerstvu'? Dunajska »Zeit" ve poročati iz viš ih uradniških krogov, da se kmalu izvrši pre cnemba v avstrijskem trgovinskem ministerstvu. -Ministerski predsednik Korber namerava baje sam prevzeti ta poutfelj, vodstvo pravosodnega minieterstva, katero sedaj začasno oskrbuje, pa poveriti nekemu drugemu državniku. Sedanji trgovinski minister beron CaII se umakne in stopi zopet v diplornatišbo službo ter prevzame ba^e mesto pcslanika v Carjemgradu, ki je zavzema sedaj barov. C a l i c e. Se li ta umakne v polmj, ali gre na kako drugo mesto ali pa merde postane celo pravosodni minister, tega pa »Zeit« sama še ne ve povedat'. Ogrska kvotna deputacija je v sobotni večerni seji razpravljala o nunciju avstrijske kvotne deputacije. Poročevalec £r. Falk je soglašal z izraženo željo, da naj ae ustvari trdna in gotova podlaga za proraiunanje kvote, toda ne v obliki obveznega oklepa, marveč le vsled poziva vlade. Glede sklepa avstrijske kvetne deputaoije, ■•.ij if. sedanje kvotno razmerje podaljša za eno leCo. pravi poročevalec, da to razmerje nalaga Ogrski prevelika bremena (?). vsled 6esar predlaga, naj ogrska kvotna deputacija seže po oni kvoti, ki bi jo morala Otrrska plačevati po uradnih računih, namreč 33:39. Ko se je Falkovim izvajanjem pridružil tudi je njegov predlog obveljal z vsemi proti glasu zastopnika ljudske stranke. Edvard VIL zopet bolan. Po londonskih poročilih je kraljevo zdravje mnogo slabše neero misli občinstvo. Zadnjič so sumno pisarili časniki, da bo treba sopetne operacije. No, to najbrž ni res, a zdravniki kraljevi so vendar v strahu. V Rimu je bil kralj dvakrat hipoma in nepričakovano zaspal, enkrat celo sedeč poleg laške kraljice. V Edinburghu kralj navadno dremlje ali spi med avdijencami. Parlament v Pretoriji. Transval je dobil zopet svoj parlament, ki zboruje v Pretoriji. Toda s tem državnim zastopom niso Buri prav nič zadovoljni ter ga prezirajo, kakor spodaj oznočeno,-' Britanski državni zbor za Trsnsval je vice-guverner transvalski otvoril 20. m. m. Rekel je v svojem nagovoru med drugim, da bo preskrbljeno za poučevanje v holandskem jeziku, kakor to zahtevajo mirovni pogoji.— Buri so se odlikovali s svojo nenavzečnostjo na zborovanju. 300 dervišev ubitih. Uradna vest iz Aden-a v Arabiji javlja, da se je bila v Burrilli, dežele S o m a 1 i, obupna bitka med angleško večjo vojaško četo in zaveznimi Abesinci proti »Ncremu Mulah-u« in njegovim dervišima. Ko so se spopadli prav mož tik moža, nastalo je divje klanje, kojega konec je bil, da so derviše prepodili v beg, a čez 3C0 izmed njih je pokrilo s trupli bojno polje. Iz brzojavk. Odločitev na Ogrskem. Za tekoči teden pričakujejo na Ogrskem zelo važnih odločitev krone, od katerih zavisi usoda Szellovega kabineta. — Imenovanje grofa Potockega gali-škim namestnikom se izvrši sredi tekočega tedna. — Zmaga dunajskih krščansko-socialnih učiteljev. Pri sobotni ožji volitvi so dobili še-steri kandidatje kršč. soc. stranke v okr. šol. svet velike večine. Ker pa je moral dobiti izvoljeni vsaj 1951 glasov, ao bili izvoljeni le trije, za ostale tri mandate se morajo vr šiti nove volitve. — Obstrukcija na Ogrskem se nadaljuje. Kušutov» stranka je v zadnji seji sklenila, da nada~ ljuie obstrukcijo na neizpremenjen način. — Bolgarski zastopnik na Dunaju dr. P o m i a n o w nenadoma odpoklican. Bolgarski zastopnik na Dunaju je bil nenadoma odpoklican vsled sklepa ministerskega sveta, ker je baje poznal premalo uradne tainosti. — Kulturni boj v Franciji. Sodišče v Grenoblu je obsodilo več redovnikov in redovnic radi prestopka društvenega zakona na 25 do 300 Irankov denarne kazni. — P r o 11 a v atrijske demonstracije v Ita 1 i j i. Minulo soboto so anarhisti in soc. demokratje priredili na dvornem trgu v Turinu velike protiavstnjske demonstracije. Cerkveni letopis. Tržaški Skof vernikom Ricmanj in Loga! Že od začetka mojega nadpastirskega delovanja e4e, v Kristusu preljubi verniki, predmet moje posebne skrbi in od zadnjega postnega časa se Vas v vsaki sveti maši živo spominjam in Vas ljubemu Bogu toplo priporočam, »da bi vodil nestalna srca in nam milostno podelil odpuččenje in mir« Danes na prvi petek meseca Jezusovega brca, Vas vnovič po očetovski opominjam, da se okoristite blagoslovov Jezusovega Srca in vporabite priliko, katero Vam nudi bližajoči se praznik Presvetega Rešnjrgs Telesa: da se namreč — kakor Vaši sosedje — združite okoli Zveličala v Zakramentu in Mu daste čast, katera Mu pristoji. Dovo-{ ljujem radi tega, da se drži pri Vas ravno tako kakor v sosednjih cerkvah procesija av. Rešnjega Telesa, da morete nositi svojega Zveličarja mimo svojih hiš in po svojem polju, da prejmete od Njega prepevajo Mu slavospeve bož;i blagoslov. Vstopite potem kakor bratje z vihrajočimi zastavami v svojo Cerkev, katere ste se že dolgo ogibali, in Mčnite vršiti zopet svoje krščanske dolžnosti in omogočite na krščanski način svojemu pastirju, da stanuje med Vami. Če si ne vzamete k srcu tega očetovskega opomina, Vam bom moral odvzeti Vašega postavnega pastirja in mu nakazati drugi delokrog, kier ga bodo sprejeli z odprtimi rokami. Ne dovolite, da pride do tega. Bedite možje; otresite se strahu pred nekaterimi osebami; tukaj se gre za Vašo vero, s kojo se nekateri lahkomišljeno igrajo. Pomislite, da te osebe ne obstanejo tu dolgo časa, tudi one so minljive, med tem ko je Vaša duša neumrjoča; če izgubite svojo dušo, Vam nihče več ne more pomagati skozi vso večnost. Krščanske žene! Pokažite, da gojite' ljubezen do Svete Družine, in ne dopustite da so v Vaših družinah prezira varstvo Svete Družine. Če se Vaši otroci priuče sedaj na zaničevanje cerkvenih postav, bodo gotovo kmalu prezirali tudi oblast svojih starišev. Vporabite čas, ki Vam je dan, pogovorite se s svojim pastirjem o rečeh, koje so potrebne za procesijo Svetega Rešnjega Telesa, in skrbite, da si pri tej priliki pridobite zopet mir srca, kojega ste — odkritosrčno rečeno, — žal mnogi izgubili. »O Vi vsi dopolnite moje veselje, da ste ene misli, da imate vsi eno ljubezen; eno dušni in iste misli, ne trmasti, ne častihlepni, temveč spoštujte v ponižnosti eden drugega." (bv. Pavel fil. II.) V ta namen dajem Vam iz vsega srca svoj nadpastirski blagoslov v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. V Trstu, na prvi petek meseca junija 1903. Frančišek Ksaverij, škcf. Ta list se je nabil na cerkvena vrata in druge javne prostore. — Prečital se je tudi v cerkvi v navzočnosti 22 šolskih otrok ter dal vsakemu po dva iztisa, da jih nesejo svojim starišem. Eno dekle je prišedši iz cerkve list takoj raztrgalo. Dnevne novice. V L j u b I j a n i. 8 junija. Baron Hein je poslal popravek, v katerem taji kratkomalo vse, kar smo pisali o izredni skrbi naše deželne vlade za bana Hedjrvaryja. Tajenje d e j s t e v je kaj ko-modno in je to tudi neka taka stvar, ki diši precej po Hedervaryjevi taktiki, samo da se pri nas ne obnese tako, kakor drugod. Dotika deželne vlade s hrvaško policijo je za vsakega ofiividna in to tem bolj, ker je deželna vlada izdala akt, da si nadzorovanje radi dogodkov na Hrvaškem sumljivih ljudi sama pridržuje, a mi vemo celo za imena teh »sumljivih ljudi", mej ka terimi seva ni barona Heina in detektiva Kosa. G baron Htin nam bo pač oprostil, ako sa.o radovedni, kdo in zakaj je napačno informiral KSrberja, da se v Ljubljani radi hrvatskih zadev ni storilo nobenega koraka, dočim se je radi znanih oklicev vršila preiskava in je bil zaslišan vodja Kleimrayer-jeve tiskarne g. Rii.ting in so tudi domači detektvi vohali za Sirovatko in Marjano-vičem ; ker pa jih niso dobili, so poizvedovali, kje sta stanovala itd. Gosp. baron Ileia sam priznava, da je bil dr. Pegan v svrho zaslišanja priveden na policijsko stražnico, ne pojasni pa. z a k a j je bil priveden; zato pa lahko z gotovostjo trdimo, da je vladna policija mislila, da ima pred seboj Sirovatko, to pa tembolj, ker je oficijal Schvveiger, potem ko je uvidel, da je storil neroden korak, se začel po malem opravičevati in pred pričami izjavil, da ne bi bil dal dr. Pegana odvesti, če bi bil vedel, da je on doktor. Policija bi lahko pač na drug način dobila dr. Peganov nacijonale. Torej na dan s pravim vzrokom radi katerega je bil Pegan »v svrho zaslišanja priveden« na policijsko stražnico! — Današnja j »Laibacher Ze tung« pa pravi, da je bil dr. f Pegan prijet radi tega, ker je dejal: »Poj- j dimo, pojdimo, danes je tukaj vse polro i špijonov", in da je bil policijski agent radi tega razžaljen. Ta je pa lopa! Ali se res ne more baron Hein drugače izmotati. Da dr. Pegana niso nazaj odvedli zaradi teh besedi, je razvidno tudi iz tega, ker je bil stražnik st. 46 neposredno pri vratarju in detektiv Kos kakih 10 korakov od stražnika. Če bi bil torej hotel detektiv Kos dr. Pegana prijeti zaradi teh be sedij, bi bil on storil to takoj in ne šele i nekaj minut pozneje, ko je dr. Pegan že odšel na peron, in bi bil tudi sigurno naprosil redarja, naj mu oskrbi samo nacijonale dr. Pegana, ne pa zahteval, da se dr. Pegan nazaj odvede. Saj je tudi vladni organ sam priznal, pred vsem spremljevalci dr. Pegana, da bi bil lahko na drug način poizvedel njegov nacijonale. Konečno pa se še pripomni, da je dr. Pegan iz Celja, in da torej ni mogel poznati vladnega detektiva Kosa, ker istega še Ljubljan-čanje večinoma ne poznajo. Neki gospod je povedal še, da sta pred odvedenjemdr. Pegana oficijal Schwei-ger in detektiv Kos in tudi predno je on rekel Stefetu, naj bode tih, dr. Pegana in btefeta delj časa opazovala in se nekaj menila. Oficijal Schweiger je nato odšel v policijsko stražnico, prišel potem zopet nazaj in šel direktno s stražnikom št. 46 in z detektivom na peron, kamor je dr. Pegan že odšel. Vsakemu bode jasno, kaj sta oficijal Schweiger in detektiv Kos govorila in po kaj je šel oficijal Schvveiger v stražnico. Seveda je lahko mogoče, da sta rekla oficijal »3hweiger in detektiv Kos mestnemu stražniku, da naj dr. Pegana odvede zaradi besedij: »Tukaj je vse polno Spijonov«. To je pa popolnoma jasno, da ne bodeta rekla stražnika, da imata v dr. Peganu Sirovatko in stražnik najbrž na to ne bi dr. Pegana zadrževal. Tudi se nista hotela v naprej nasproti stražniku blamirati, ker si vspeha najbrž nista bila popolnoma sigurna. Tako je, g. baron Hein! Sijajen «hod za Hrvate v Nabre-žini. Včeraj se je zbralo v Nabrežini nad 2000 ljudi, ki so krepko protestirali proti nečuvenim raimeram na Hrvatskem. Raz poslopja g. T a n c e t a , kjer ae je vršil shod, je plapolala črna zastava. Komisar je hotel, da ae mora ta zastava odstraniti, a narod tega ni hotel atoriti in zastavo niso mogli » odstraniti. Shod je otvoril g. Alojzij Milič Predsednikom je bil soglanno izbran gosp. Martin K o s m i n a , zapisnikarjem Feliks Ruden. Vae stranke so bile na shodu složne in vse so sa izjavile solidarnim z resolucijo, predloženo po Kopaču. Govorili so soc, dem. Kopač, ki je posebno ostro napadal Hedervaryia in liberalno mažarsko kliko. Drugi je imenom političnega društva »Kdinost« govoril gosp. dr. B r n č i c', ki se ozrl na hrvatsko zgodovino ki kaže, da ao se Hrvatje vedno borili za dinastijo a za-hvalnosti niso imeli. Povedal je, kako je v hrvatskem saboru G r ž a n i č obrcal mažarskega pandurja grofa Hedervarija. S hrvatskim denarjem madjarizirajo Mažari nema-žarske narode, a Ogrska ima sedaj dolga pet miljard 500 milijonov kron. Kako neznosne so razmere, kaže dejstvo, da se je v zadnjih dveh letih 30 523 Hrvatov izselilo v Ameriko. Silno razburjenje jo nastalo, ko je govornik omenil, da deputacija dalmatinskih Hrvatov ni bila sprejeta pri cesarju. To si bomo zapomnili, dejal je govornik, za na-daljno taktiko! Tretji je govoril gospod pl. P i s a č i č , o ekonomskih razmerah in gospodarskem propadu na Hrvatskem ter j je napadel bana Hedervaryja in Korberja, ; ki svoje informacije dobiva iz mažarske ku- j hinje Končno je opisal dogodke na Hrvat- j skem, kar je vladnega komisar]a napravilo j silno nervoznega. Dalje je govoril gospod j Š v r 1 j u g a , ki je ostro napadel bana in i protestiral proti temu, da hočejo Mažari biti i gospodarji celega sveta. Dejal je, da je Ha- j dervary tat. Nato mu je komisar takoj od- i vzel besedo, a g. Švrljuga je zaklical na to: i »Saj sem tako gotov! Kar sem rekel, sem j rekel!« Govoril je tudi g. d r. T u m a iz j Gorice, vodja narodnonapredne stranke na j Goriškem, ter je obžaloval, da je ra shedu j narodnonapredna stranka tako slabo zasto- ! pana. Dejal je, da ima hrvatski narod svo- j bodo le na papirju, a temu je kriv trhli si- j stem v Hrvatski. Protesti po Slovenskem so ; dokaz simpatij Slovencev do Hrvatov. VHr- \ vatski je boj : zob za zob, življenje za živ- i ljenje. Po Kopaču predložena resolucija je I bila soglasno sprejeta. Resolucija ee obrača ( proti sistemu bana Hedcrvaryja in proti Korberju.ki zahtevaodjugo-slovanskih poslancev, da store na j odločnejše korake. Pevci so nato mogočno zapeli »V boj !« in »Slovenec in Hrvat«. O obisku nadvojvode Josipa Ferdinanda v Novem mestu smo prejeli danes popoldne daljši dopis, ki smo ga morali odložiti za jutri. Gisp. nadvojvoda se je v soboto vrnil v Ljubljano. Stolni školastik v Trstu. Cesar je imenoval župnika pri Novem sv. Antonu v Trstu, častnega kanonika Karola Fabrisa, stolnim školastikom tržaškega katedralnega kapitlja. Sestanek »Leonove družbe« bo v v sredo, 10. junija zvečer. Predaval bo prcf. dr. J a n e ž i č. Nemci bi radi napravili kompromis ! V Tržiču, 7. juni|a 1903. V soboto, 6. junija, popoldne ob 2, uri so se zopet zbrali tržiški občinski odborniki in vi-rilisti, da bi izvolili župana in dva svetovalca. Ker so Nemci jednako močni glede števila odbornikov z domačo - slovensko stranko, prišlo bi bilo gotovo do žreba. Kateri stranki bi bila sreča mila, tista bi dobila župana. K seji je prišlo vseh 12 od bornikov in virilistov. Tudi g. c. kr. okrajni glavar Pire je bil navzoč. G. tovarnar Gass ner predlaga kompromis: župan naj bo g. Karol Mally, svetovalci pa trije (mesto dveh): gg. J. Goecken, Viljko Polak in L. Borto-lotti. Domača stranka se ni hotela podati, čeprav je prigovarjal sam g. okrajni glavar, ki je pri tej priliki celo v slovenskem j e b i k u nagovarjal slovenske odbornike. Ker se domača deseterica ni udala, so Nemci zapustili volišče. Tako smo v Tržiču že tretjič zastonj pričakovali novega župana. — Nemci nočejo voliti gosp. F r. D e u - a za avetovalca. Tržičani, ki niso odvisni od nemških tovarnarjev, pa hočejo imeti v občinskem svetu domačina g. Fr. Deu-a. Dokler tega na volijo Nemci, toliko časa naj le počakajo z agitačijo za kom-- promis! Klofač mej slovenskimi visoko-iolci. Akademično društvo „slovenija" na Dunaju priredi prihodnji četrtek javno pre davanje. Potočal bo državni poslanec Vaciav I. Klofač o balkanskih razmerah s posebnim ozirom na Bosno in Makedonijo. — Umrl je na Gojzdu pri Kamniku Franc U r h , po domača znani atari Mažnar, star 68 let. Pogreb je bil v soboto. Zadnji čas je bil slaboumen. Naj v miru počiva! — Trgovinska in obrtna zbornica v Gorici. »VViener Zeiturg« objavlja: Minister za trgovino je potrdil izvolitev Al freda Lanassija predsednikom in Josipa Ve-nutti-ja podpredsednikom trgovinske in obrt. zbornice v Gorici za leto 1903 — Roparji na delu. Iz at. Jerneja Po noči od pretečenega petka na soboto so se pritihotapili tatovi v St Jernej, ter napravili precej škode, a še več strahu. Pri prvem poskueu pri vpokojen. učitelju g. I. Muhič u se jim ni ravno posrečilo, dasi so s svojim ulomom napravili precej škode. Srečnejši so bili pri konkurzni trgovini g. Maniča. Vlomili so pri izložnem oknu v prodajalno ter odnesli več različnega blaga. Škode še ni mogoče natanko ceniti, ker je vse ostalo premoženje vsled konkurza na zapisniku ; na podlagi tega se bo šele moglo določiti, česa da manjka in koliko da je škode. Od tod so šli k vpok. nadučitelju g. Sajetu. K sreči se je zbudila neka oseba, ki je spala v tisti sobi, v kojo so tatovi hoteli vlomiti, ter jih s svojim vpitjem pregnala. Lopovi so se ustavili dober streljaj daleč od gosp. Sajeta vulgo pri g. Majzeljci. Tu so na vzhodni strani na dvor šču sneli okno od kleti in z lesenim drogom izpahnili železno križno ograjo. Preveč ropotaje so zbudili domačega v hlevu spečega hlapca, ki je vstal in šel gledat, kaj da je. V temi ni mogel vsega natanko opaziti, a dozdevalo se mu je, da stoji šest mož ob hišni steni. Na njegov klic: „Kateri h . . . . ima tukaj kaj opraviti?" so zbežali brez plena za hišo. Proti jutru so zopet vlomili na Karlovčki pri Zdokarju v neko staro žitnico, iz koje so odnesli nekaj mernikov žita. Torej v eni noči pi t tatinskih ulomov! Kakor hitro se je ta novica raznesla po St. Jerneju, ja šlo več mož z orožniki iskat sledu o tatovih proti Novemu mestu čez Maharovški gozd, t. stran in onstran Krka. kamor so jo, kakor se domneva, odkurili. S kakim vspehom se bodo vrnili, bomo svoje dobno porrčali. Ljubljanske novice. »Turnarska* slavnost v Ljubljani. Dasi se je storilo od strani merodajnih faktorjev vse mogoče, da bi ljubljansko občinstvo ignoriralo včerajšnjo turnarsko slavnost, vendar je slovenska kri zavrela, kar je bilo vsled provokacij od strani Nemcev samih tudi pričakovati. To povdarjamo posebej, kajti prepričani stio. da ako ne bi visele na ka-zinskem vrtu frankfurtarice in ako ne bi nemške dame iz tega vrta naravnost izzivale slovensko občinstvo, bi se tudi ne primerili Bledeči dogodki: Opoldne v „ Zvezdi". Ko ao se zbrali turnarji po siavnosti v ljubljanski realki na kazinakem vrtu, zbralo se je tudi v Zvezdi nekaj radovednežev, katerih število je vedno bolj in bolj naraščalo, kar je čisto umevno: bila je nedelja, občinstvo se je vračalo iz cerkve in sprehodov, na kazinskem vrtu pa je svirala vojaška godba in iz kazinskega vrta so visele frankfurtarice. Semtertja so se čuli klici ogorčenja nad drznostjo, da Be Nemci upajo v slovenski Ljubljani raz-obešati poleg cesarskih, mestnih in deželnih zastav tudi frankfurtarice. To ogorčenje je naraščalo vsled naravnost provokatoričnega izzivanja Nemcev iz kazinskega vrta. Ker se je bilo bati, da ne da občinstvo v Zvezdi drugačnim potom zadoščenja svojemu ogorčenju in ker se je videlo, da so vzroki tega ogorčenja fra n k-furtarice in izzivanje od strani Nemcev, zbralo se je nekaj ljubljanskih meščanov, na čelu jim dr. V. R a v n i k a r, ki so šli k županu Hribarju ter zahtevali v imenu meščanstva, da pusti odstraniti frankfurtarice, in ma obenem dejali, da bo mir, ako se to zgodi. Zupan Hribar se poda v kazino. In zgodilo se je nekaj, česar nismo pričakovali tudi od ljubljanskih Nemcev ne. Na vrtu je igrala vojaška godba, na vrtu je bilo zbranih mnogo vojaških in vladnih organov! To povdarjamo! In vendar ni nihče protestiral, ko so vrgli turnarji raz drogov najprvo cesarsko, potem mestno zastavo, pustili pa plapolati frankfurtarice. To je značilno! In značilno zlasti to, da je po teh dogodkih igrala vojaška godba še vedno naprej in da se ni odstranil iz vrta niti eden ie prej omenjenih gospodov. Naravno je, da je ogorčenje med občinstvom naraščalo. Culi so se protestni klici, žvižganje in sikanje, dame so mahale s solnčniki in prepevale so se slovenske pesmi. To ju trajalo kake pol ure v vedno več|i meri. Klioi: „Doli s frankfur-taricami!« so ee ponavljali in družili v en sam mogočen klic: „ 1) o l i s frank-furtaricami, cesarsko zastavo gor!" Šo-le tedaj so se spomnili merodajni faktorji, kaj jim je storiti, in poslali na vrt nekaj policajev, kateri so izpulili drogove, na katerih so plapolale frankfurtarice. Gromoviti živio-klici v Zvezdi. Občinstvo je odkritih glav zapelo „Haj Slovani" in se razšlo. Dogodki zvečer. Zvezda je bila zastražena na vseh koncih in krajih. Policajev in orožnikov je kar mrgolelo, kar je dalo zopet povod, da so Be mirni pasantje in z izletov se vračajoči meščani vstavljali v zvezdi, oziroma v sosednih ulicah, ker pot skozi zvezdo je bila odprta samo Nemcem. Ljudje so začudeno vpraševali, kaj to pomeni. Nekaj mladih ljudi saje zbralo pre i nunsko cerkvijo, kjer so jeli prepevati slovanske pesmi. Goriški delavci pa so zapeli slovenski zbor. Ta demonstracija je dala povod (!) da se je poklicalo vojaštvo, katero je zaprlo zvezdo popolnoma. Mož pri možu je stal, med njimi pa orožniki in policija, kar lih nipa-truliralo po mestnih ulicah. Masa ljudstva je naraščala, ulice so se polnile. Pri Krejčevi hiši se je zbralo nekaj slovenskih fantov, kateri so zapeli dva slovanska zbora. Občinstvo je popolnoma mirno poslušalo petje in prepevalo z drugimi. Te pesmi so dale povod orožnikom in policiji, da je pričela pevce razganjati. Čulo se je piskanje in sikanje. Pevci so ee udali in mirno odkorakali proti pošti. Tu je bila pot zastražena z orožniki in policaji. Med demonstrante, ki so stali pred pošto, se pripelje neki gospod v odprtem vozu. obrano občinstvo je pustilo popolnoma mirno pasi rati voz. dasi sa je vedelo,. da se pelje v njem v kazino jeden najbolj strastnih ljubljanskih Ileilovcav. Orožniki, kateri seveda tega gospoda niso poznali, so ustavili voz in zahtevali, da se isti vrne. Omenjeni gospod skoči iz voza in zahteva straže v ka zino. Orožniki in policaji so naenkrat zagnali hrupen krik in udrli z nasajenimi bajoneti proti občinstvu, katero se je ielo, nepričakujoč tega nastopa, umikati. Orožniki so leteli za občinstvom in poganjali posameznike s tem. da so jih suvali s puškinimi kopiti v hrbet. V gneči, ki je nastala vsled tega, je bilo mnogo ljudi poho-jenih, med mimi tudi nekaj otrok družin, ki so se vračale s kolodvora. Od strani orožnikov in policajev pa so se čuli klici kakor »Živina!« in podobno. Po tem nastopu se je občinstvo razšlo. Ulice pa so se zaprle do frančiškanskega mostu. Značilen dogodek pred Narodno kavarno. Ob eni uri ponoči so se jeli turnarji v spremstvu bliščečih bajonetov razhajati. Pred Narodno kavarno se je zbralo nekaj goBtov, kateri so pozdravljali na pragu kavarne in trotoarju stojoč, odhajajofio Nemce s prepevanjem slovenskih pesmi. Nemci so se seveda bali tega kakih dvanajst gospodov bro-ječega zbora in izmislili so si posebno zvijačo sebi v varstvo. Pozdravljali so pevce s klioi »Živeli Slovenci!« Mimo pride gospod z dvema damama. Nihče se ne zmeni zanj, dokler se ne oglasi ta gospod s klicem »Ž veli Slovenci !", kar je dalo vzrok, da sta dva goBpoda pristopila k tej družbi in pozdravila dami s klicem »Živele Slovenke !" Družba teh dveh dam in gospoda pa je govorila nemško in prišla iz kazine. Omenjena dva gospoda sta se nato pričela norčevati nad zvijačo nemške družbe in spremljala par korakov oddaljena z glasnim smehom trojico Nemcev. Najedenkrat p otegne nemški gospod iz žepa samokres in ga nastavi proti tema gospodoma !! Nastal je krik, ki je povzročil, da ae je število gostov pred kavarno pomnožilo, da je prihitela maBa orožnikov, vojakov in policajev in porinila goste v kavarno, kateri so se umaknili v notranje prostore. Policija je udrla v kavarno in aretirala slov. igralca gospoda LovSina. To so samo paberki iz včerajšnjih demonstracij. Prepričani smo, da bo jedini vzrok včerajšnjim dogodkom samo provokatorični nastopi Nemcev in v prvi vrsti razburjajoči bajoneti orožnikov, množice policajev in vojaštvo. Zdi Be Bkoro, da se je hotelo izzivati. Od naše strani se je zgodilo vse mogoče, da se prepreči vsaka demonstracija. Občinstvo je bilo mirno, dokler niso zaplapolale na vrtu kazine frankfurtarice. Bi se li nc dal ta mir tudi ohraniti s tem, da bi se pustilo tiste mirnim potom odstraniti ? Dobili smo o demostracijah de naslednja porodila: Množico je zvečer orožništvo z nasajenimi baioneti prignalo od frančišsanskega mostu na Stari trg. Tu |e ne« orožnik hotel prijeti nekega malega fanta, ki je pred orožnikom zbežal in letel za vodo, orožnik pa za njim. Za vodo se je naenkrat povspel preko ograje in skočil v L ubljanioo. Poteg, nila s'a fanta iz vode dva mesarska pomočnika, orožnik pa je odšel sam dalje. Splošna sodba je, da sj izgrede zakrivili Nemci, ker so izzivali že v soboto in včeraj s plavi-c a m i in »Heil« klici, občinstvo pa je bilo tuli ogorčeno radi skrajnih vojaških priprav. Neki Nemec je na Dunajski cesti z dežnikom napadel g. R»zpotnika, agent za šivalne stroje Komatič je nekega dečka udaril, češ, da je lučal kamenje, a pri dečku niso našli niti enega kamna. Pred »Narodno kavarno« je neki orožnik nekemu iuristu nastavil brez povoda bodalo na prsa Na zahtevo, naj ne rabi orožje ampak naj izvrši, če ima vzrok aretacijo, je orotnik sa odstranil! Orožniki so ljudem, ki so upili: »Živili Slovenci!« »Abzug vice Hedervaju!« »Makedoniji!« »Zagreb v L ubljani!«, hodili kar po nogah. Več oseb je ranjenih, en gospod je z orožniškim bodalom ranjen na roki. Tudi vsled padca jo več oseb ranjenih. Nemci, posebno Binder-jevi dijaki, so tudi s tem izzivali, da so peli na vrtu kazine »Die Wacht am Rhein«, katero so poslušali vojaki. Občinstvo v »Zvezdi« je odgovorilo na to s pesmijo »H e j b 1 o -v a n i!« Več aretiranih fantov so uklenjene pe- I Ijali na magistrat. Danes je bilo na magi- j stratu zaprtih še 11 aretirancev. Pri enem so našli fračo in drobna kamenja. V Zvezdo končno niso pustili ljudi, a ko je prišla tro-spa Stidler in rekla: „Wir sind deutsche Frauen", so pustili, da je sedela v Zvezdi. Občinstvo je burno klicalo. Radi odstranjenih zastav so se Nemci v kazini sumi med seboj sprli, in čuje se, dasoavstrij-sko zastavo raztrgali. Nemški profesorji so nastopali s irankfurtarskimi trakovi. V Mahrovi veži je tudi bila skrita policija. Ob '/,2. uri po noči so iz „Narodne kavarne" polnijo vrgli ven. Poroča se nam. da je žena uslužbenca Auerjeve pivovarne, g. Schnell, neki slovenski trgovki radi včerajšnjih demonstracij odvzela zaslužek. To je značilno postopanje, ki se utegne maščevati na nemških trgovcih, gosp. Schnell naj pa ne mi sli, da je za Auerjovo pivovarno neobhodno potreben. Slavnost turnarjev v gledališču je bila kilava. Res radovedni smo, ako bo sedaj v o -j a š t v o še zahajalo v kazino, v kateri so Nemci baje vrgli na tla ces. zastavo! C. kr. profesor Binder je tudi potem še cstal mej turnarji. Po Ljubljani ie mnogo raz burjenja proti deželni vladi, ker je poklicala v Ljubljano celo tržaško policijo. Umrla je v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. 6 gospa Alojzija Zvan rojena K u s t e r, pocestnica v Spodnjih Gorjah. Moža je pred leti ubil gostilničar Ravnik .Izlet »Slovenske kršč.-socialne zveze" na Šmarno goro se ie včeraj ob veli- j kanski udeležbi sijajno obnesel. Več jutri. Občinski svet. Na dnevnem redu ju-trašnje redne seje so med drugim sledeča poročila: Obljuba meščana Frana Fmza. Dalje poročila o izvolitvi dveh odposlancev občinskega sveta v odbor »Dramatičnega društva" ; o d jpolnilnej izvolitvi jednega £lana občinskega sveta v upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske; o podelitvi občinskega meščanstva občanom : Franu Jenku, Melh'orju Zupanu in Valentinu Accettu; o pobiranju 9'/, % doklade v svrho pokritja ostalih stavbnih stroškov za župno cerkev sv. Jakoba v znesku 36.444 K 38 vinarjev ; o prošnji gospice Thee Ruda za prispevek k troškom gradnje mejnega zidu v Tesarskih ulicah ; o računskem sklepu mestnega in ustanovnega zaklada za leto 1902.; o prošnji Marije Novakove za remuneracijo; o prošnjah dveh hišnih posestnikov, da bi se jima podališal rok za doštetev pogojno dovoljenih 3% posojil; o prizivu Marije Ahli nove preti magistratnemu naročilu, da odstrani svinjak pri svojej posestvi ob Karlovški cesti; o razpisu natečaja za spomenik cesarja Franca Jožefa I.; o parcelaciji mestnega zeml|išča ob Dolenjskem kolodvoru; Fran Kandaretovega zemljišča istotam; Fran Pavločičevega zemljišča ob Miklošičevi cesti in posestva »Kranjske stavbne družbe« ob Hilšerjevih ulicah in ob Blei-\veisovi cesti; o delovanju tržnega nadzornika v I. 1902; o odmerjenju doneska, ki ga imajo k nakupnim troškom za cestna zemljišča poverniti mejaši ob spodnjem delu novoodprte Miklošičeve ceste; o določitvi odškodnine za svet, ki ga mora Aloj. Lilleg od svoje hiše štev. 3 v Čevljarskih ulicah mestni občini odstopiti v regulačne namene; o dejanji nekega zemljišča pod stavbno pre- . poved; o prošnji »Občne avstrijske družbe za male železnice«, da bi se na jednem delu j ljubljanske električno cestne železnice dovo- j lila četrturna vožnja ; o prošnji nekega usluž- benca, da hi se mu pripoznala pravica d > prov zijonovanja; o proš iji drugega strojnika za š-st tedenski dopust; o računs&em skiepu mestne klavnice za leto 1902 ; občinskega svetnika dr. Danila M a j a r o ri a samo-stalni predlog o zadevi vseučilišča v Ljubljani; občinskega svetnika dr. Karla Trillerja samostanu predlog glede preuredbe kolodvora južne železnice v Liubljani; o prošnjah uslužben cev mestnega u žitni nskega zakupa za izredne podpore; o uspehih už tninakega zakupa v 1. 1902. Zaročili so se: g. Rudol. Plautz, agent z gdč. Pjulo Provet. — G. J)8'p Verhovc, posestnik, z gdč. Ivano Kušar. — Anton Grat, krojač, z gdč. Marijo Mulley. — Gasp. Leopold Senčar, kliučar južne železnice, z gdč. Marijo Telatko. — G. Karol Reiscner j ključar južne železnice z gospodč. Katarino i Scharler — Prihodnji javni vinski pokušnji v deželni ; kleti pod kavarno Europa bod.-ta, kauor ie sporočeno, jutri n v sredo od 7,—'/,10 ure zvečer. Lekarna v deželni bolnici. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo lekarjev gg. Jas. Mayr in Morica Mardetschlaeger v Ljubljani zoper razsodbo c. kr. ministersUa za notranje reči v zadevi naprave lekarne v deželni bolnici. Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg št. 27. Telefm št. 97. Od 29. maja do 4. iunija je dela iskalo 10 moških in 41 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 14 moškim in 42 ženskim delavcem, v 31 slučajih je bilo delo spreieto. Od 1. januvarja do 4. junija je došlo 1238 prošenj za delo in 1167 deloponudtb, v 727 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj, moški: 1 sodar, 1 kolar, 3 mizarji, 1 kovač, 1 čevljar, 1 natakar, 2 trgovski slugi, 1 oženien majar, 1 kletarski hlapec, 2 delavca, 17 konjskih hlapcev, 1 kovaški vajenec, ženske: 1 izurjena biagaj-ničarka, 3 izurjene delavke za izdelovanje pletenin, 6 natakaric, 3 šivilje, 3 kuharice, 9 deklic za vsako delo, 1 orožniška kuharica, 8 deklic k otrokom, 3 gostilniške kuharice in 5 kuhinjskih deklic Službe iščejo moški: 1 hotelski vratar, 2 hotelski slugi, 1 skadiščnik, 1 graščinski sluga, ženske: 1 hotelska sobarica, več prodajalk. Oddati jestanovanja z 1 do 4 s^b, ter več mesečnih sob. Posredovanje letoviščnih stanovanj. Dogodki na hrvaškem. Iz Zagreba smo dobili naslednje vest. : Dan na dan se vrše velike demonstracije. Kakor smo že poročali, so bile v Zagrebu na semenjskem prostoru v s e barake zapaljene. To je tako razburilo celi Zagreb, da je bilo v trenutku alarmirano vse vojaštvo. Vojaki so brzim korakom hiteli v gornji kraj mesta pred banovo palačo. Svetilke so bile potrgane; vojaki so zabarikadirali vse ulice, da niti pozneje domov došli meš"ani niso mogli iti v svoja stanovanja. Zagrebčani so bili vsled tega grozno ogorčeni. Pozno v noči so se zopet pojavile demonstracije in na vseh straneh so bile napadane mažaronske h;še,-polic ja si ni upala na mnoga mesta, marveč so iz strahu pred demonstranti pustili svojo službo ; policijsko službo so na to prevzeli ulanci. Celi Zagreb so obkolili orožniki, da kmetje niso mogli v mesto, kar so nameravali, ko so videli tako velik ogenj, in slutili, da se nekaj velikega godi v mestu samem. Vstanek v Zagorju. 6 junija je nenadoma odšel iz Varaždina en eskadron vojakov s predstojnikom Pažametom v mesto Vinico. Drug eskadron vojakov je čakal v Varaždinu pripravljen za odhod. Kmetje so se zbirali na posestvu grof* Marka Bombellesa v Opeki blizu Vinice in zahtevali, da se izroči banica Margita Khuen-Hedervary, ki je imela posetiti grofico Bombelles. Ta naval se je imel zgoditi v soboto 6 junija, toda pozvano konjeništvo je kmete razgnalo. Banica je bila v Opeki in se je na binkoštni torek — kot vemo od zanesljive strani — vrnila v Zagreb Župnik Tomac v Ljubeščici. občina Varaždinske Toplice, je naročil iz Oseka nekoliko stotin komadov brošure »Zašto hočemo svoje financije«. Ta brošura je bila tiskana v časopisu »Narodna obrana«, ka kor jo je cenzor sam prepustil. Toda poŠta je na zapoved oblasti vNo-vem Marofu zaplenila in odposlala drž. pravdništvu v Varaždin. Sodišče v Varaždinu je potrdilo zaplembo, češ, da se z razširjanjem te brošure narod še bolj razjarja. Iz tega slučaja se najbolj razvidi, kako oblasti na Hrvatskem uredujejo. Drž. pravdništvo v Oseku ni to brošuro zaplenilo, ter je bila v tisočih proizvodih med narod razdeljena; a varaždinsko sodišče dela oseč-kemu sodišču konkurenco, ker isto zaple-njuje in to z inUmijo. Iz Zlatara: V okolici in samem me stu je došlo do velikih nemirov; potrgane so brzojavne in telefonske žice na novo in pri t- m i« bilo ranjenih več kmetov. Dr. Brezinščak, mažaronski sluga in predstojnik v lvancu, je rekel, da s« studi nad temi dogodki in da ga je sram reči, da je Hrvat. Mažaron Luka B i 1 e ž n i k v Vi kovci se ie grozil župniku Čveku. naj se čuva, kadar pridejo mažaroni v Varaždin, tedaj da se bode njim hudo godilo. Narod je vsled teh besed silno razburjen. Danes smo dobili vest, da s a kmetje dne 28. maja razbili mažaronu Filipu Kralju pri Viuici celo hišo in mu uničili poljske pridelke. Prišlo je vojaštvo in zasedlo kraj, da smo še le danes mogli dobiti to vest. Tako se dela na Hrvatskem. Dne 1. junija so v selu C e s t i c a razjarjeni kmetje pisarju Sdkul ču demoli-rali celo poslopje; isti je bil dve leti zaprt, a zdai ga ima mažaronska vlada za korteša. Na kolodvoru vVaraždinu sta se sprijela vojaški zdravnik in postajni blagajnik, mažaronski čifut. In to zato, ker je vojaški zdravnik zahteval vozni listek vhrvntskem je-z i k u. Kako se tedaj postopa z ubogim kmetom?! V Varaždinu so danes maše zadušnicezapale žrtve; pričakujejo se veliki nemiri, ker mažaroni za htevajo, da se maše bero v frančiškanski cerkvi, in to zato, da bi lažje vojaki mogli čuvati mažaronska poslopja, ker so ulice tesneie. V Z 1 a t a r u je vsega skupaj demoli ranih okoli 30 mažaronskih hiš. Por)ča se. da v Bosni in Dalma-c i j i vse vre. O H i n k u Sirovatki prinaša nedeljska »Zeit« naslednjo vest: Iz Hrvatske pobegli urednik „G asa Naroda* H:n*o Siro-vatka nam naznanja v pismu iz Švice, da ju neresmčna vest. da se je podal v Ameriko. O a je of-tivil Hrvatsko kot boritelj za pravično stvar s vije domovine, da se izogne samovolji groh Khuen-lLdervaryia, in se bo zopet povrnil v domovino, ko dovrši vse, kar smatra za svojo nalogo. Obrnile so se do cesarja istrske občine Pazin, Ka?tav in Buzet ter ga prosile za posredovanje, da bi zavladala na Hrvatskem zakonitost in red. V Pazinu, v Vrbniku in v Buzetu darovale so se tudi mača zadušaice za hrvatske žrtve. Po raznih kraph Dtre nabiraio se denarni doneski, da se odpošljejo na Hrvatsko ter da se izroče zaostalim padlih žrte». izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča. Orožni ški postajevodja Fr. S mole j obsojen radi tatvine. Nedavno smo že poročali, da je bil Franc Smolej obsojen pred porotniki na štiri leta težke ječe. Temu poročilu dodajemo danes še sledeče: Ana Hafner, kateri je bila ukradena knjižica kranjske hranilnice, je služila pri c. kr. orož-niški postaji v Skofji Loki. Prihranila si je od svoje službe dokaj novcev, katere je dala v kranjsko hranilnico, knjižico pa hranila v kuhinji v predalu na dnu omare. Meseca ma|a tega leta je poslala svojo seBtro v Ljubljano h kranjski hranilnici, naj ji vloži prihranjenih 50 kron. Tu so pa povedali sestri, da je bilo na to knjižico dvignjenih meseca avgusta lanskega leta 800 kron in da je dotični list iz knjižice iztrgan. Sum je jel takoj leteti na postajevodjo Smoleja, so-sebno, ker je ta imel zadnje dneve mnogo denarja ter tudi igral. Vsled teh sumljajev koje je orožništvo naznanilo sodniji, uvedla proti Fr. Smoleju, ki je od 8. febr. t. 1. služil za jetniškega čuvaja pri c. kr. deželni sod dniii, ter ukrenil preiskovalni zapor Da to s pravico, nam dokazuje sledeče: 8. maja t. 1. je došlo neko pismo na Fr. Smoleja iz Begunj, katerega je preiskovalni sodnik odprl. * V tem pismu piše neka zapuščena ljubica J. B. svojemu »dragemu Francetu", da je bila po begunjskem stražništvu vprašana, če je pri Smoleju videla kdaj kaj več denarja. In v tem še piše zapuščena ljubica : „ako me ne boš ti ven izrezal, znam Ae jest kaznovana biti; ali si moral ti kaj zblekniti ali pa oni. ki sta delila, vidiš saj sem jaz vedela, da iz tega ne bo nič prida, pa ker sem te ljubila, storila sem vse zate«, dalje »samo to glej, da ne bom imela jaz kakih sitnosti" in „to jaz ne morem drugače, da ti sporočim, da bodeš vedel zagovariati * Odcoprati zna. Veliki petek 1. 1898. pričel je goreti Pecov pod na Reki. Vzroka požara niso mogli dognati. Kmalo na to je pa pričel goreti L ijočev hlev, ogenj se je pa širil od znotraj pod streho ter je bilo izključeno, da bi se bil vsled vetra zanesel ogenj na ta hlev, ker je vlekel v nasprotno stran. Sumili so takoj vžitkarja Franceta Lajovca iz Reke, ki je že trikrat pogorel; in vselej zato dobil zavarovalnino izplačano. Ljudski glas je trdil, da je L^jovec vselej sam za-i žgal. Tudi v predležpčem slučaju je bila i banka »Slavija« za S49 K 44 v. oškodovana. Da pa je bilo obdolžencu na tem ležeče, da mu zgori hlev, kaže tudi dejstvo, da ni pustil Lijovec gasiti, ker je pripomnil, da itak ni nobene pomoči, ker znotraj gori. Tisto jutro je obdolženca tudi soseda videla, da je nosil neke deske iz hleva pod kozolec. Pa tudi njegov sin je videl očeta rn hlevu in poleg hiega lučioo. Svojega sina Franceta je nagovarjal, da na| svoja gospodarska poslopja dobro zavaruie, potem pa zažge, češ, kaj pa je to. Če se kakega juda ogoljufa, vsaj imajo dosti denarja, ti pa tako ljudi goljufajo. Da so se ljudje Lajovca bali, sledi le iz tega, da so ga imeli za 'čarovnika*. Znal je baje vse »odcoprati*. Janez Primožič ie zelo imovit. pri tem pa zelo lahkoveren. Če ie kaj obolel, urno je pcs'al po Lajovca, da bi mu pomaga'. Nekoč ga je noga bolela, poslal je po obdolženca, kateri je prinesel saboj neki prašek, žerjavico stresel in malo pokadil Primožičevo nogo, rekoč, da mu bo bolezen »odeopral« ; Primožič pa je pred sodiščem sam priznal, da mu je to copra-nje pomagalo. — Da je mogel svojo žrtev še bolj izkoriščati, je pravil, da ima knjigo od skrivnega razodetja sv. Janeza in da se ie iz te svoje vede navzel. Tako je imel Lajovc Primožiča, ki je bil samec, in njegovo deklo popolnoma v svoji oblasti. Prejemal je od njih vefi|e in manjše svote do 200 kron itd. Nekoč mu je dal Primožič dva prešiča ter mu je dolg 400 kron odpustil. Lajovc i« bil pa tudi na sumu, da je v jeseni 1. 1902 Selanu 112 K 80 v. iz listnice vzel. Porotnikom so se stavila štiri glavna vprašanja, katera so pa zanikali, na kar je bil L*|ovc oproščen. Ljudsko mnenje bode pa še bolj utrjeno, da mu nihče nič ne more in da zna Lajovc res •coprati«. Književnost in umetnost. * Hrvatske Straže je izšel drugi zvezek. Vssbina je tudi v 2. zvezku raznovrstna. Prvi članek je o načelu in njega stvoritel|ni moči. — Lev XIII. i moderno društvo. — Je li vjera pnvntn i stvar — Liberalizem i liberalni katolicizem. — Za istmom. — »Dva Svjeta«. — Nije lijepo, sto nije moralna i istinito. — Otvoreno pismo predstjedniku »Matice Hrvatske«. — Slovensko pismo (t zanemarjenosti južnih dežel, nje vzrokih in zasti o izseljevanju) — Pri-jegled katoličkih smotara. — Iz života za život. — Fiat Lux ! — eivažtice. — Dalje naznanja uredništvo, da bo imel list po sebno poglavje: »Razum i vjera ili Odgovori na prigovore« in pa »dijaško prilogo«. — Ni nam treba iznova poudarjat', kako velikega pomena je »Hrvatska Straža« za hrvatstvo in probud krščanske zavesti med Hrvati. Zato priporočamo tudi vsem izobraženim Slovencem, da jo podpirajo. Sicer bodo pa tudi sami imeli veliko hasni, če jo bodo pazljivo prebirali. Saj so v mnogočem iste razmere tuintam. Tudi se tako naileoše goii slovanska vzajemnost! M Zdiechowaki: Pjesuiitvo poljsko i Preporod Hrvatske Odgovor g. prof Jag ču 1903. Dionička tiskara u Zagrebu. Dabro nam poznati prof. Zdiechovski je v svojem delu o »Preporodu Hrvatske« kazal na sorodnost med poljskim idealizmom kakor je v 19. veku naŠ9l v pesništvu poljskem najpopolnejši in najlepši izraz, pa med idealnimi težnjami hrvat-ikih pesnikov Pre radoviča in Mažuranic* v dobi hrvatskega preporoda. Prof. Jagič je nekako animozno pobijal to sodbo poljskega učenjaka, češ da ie subj aktivna in neresnična. Trditev prt f. Z. bi, pravi da Jagič. ako bi bila resnična, vzela hrvatskemu gibanju najlepši kras. Z. trdi, da je v hrvatskem preporodu navdihovala duhove krščanska ideja, Jag č pa sodi, da le narodna. Prof. Z. v tej brošuri brani svoje stališče. Ne mislimo se spuščati v kontroverzo, katera ideja ie bila v ilirizmu močnejša, narodna ali verska, ampak hvaležni smo gotovo prof. Zdiecho\vskemu, da se tako hrabro poteguje za idealizem krščanski. Zares, tudi mi ne moremo umeti, zakaj bi ilirii-em izgubil najlepši kras, če bi ga bila navdihovala inspiracija krščansko ideje. To je mogoče trditi le možu, ki se je veri odtujil in ne pojmuje več idealne lepote in notranje vrednosti krščanstva. In zdi se res, da Jag č upošteva krščanstvo le še kot neko tradicijo. To bi bil le nov dokaz, da so tudi veliki učenjaki izvun svoje stroke često — omeieni. Razne utvari. Najnovejše od rasnih strani Sv. Vaclavska posojilnica je pričela s 25odstotnimi izplačili. V soboto je bilo izplačanih 35 000 K. — B a k 1 j a d o so napravili celjski nein^kutarji županu Ra-busehu. — Nemškicesar in nemško pet j e. V Frankobrcdu so imela nemška pevska društva tekmovalno petje. Cesar Viljem je pevce nagovoril in dejal, da bo skrbel, da se izda zbirka nemških narodnih pesmi ter je dejal, da nemška pevska društva premalo goje ljudsko petje. Vreme tekočega meseca: Stoletni koledar napoveduje vreme za mesto junij: od 5—1 a. prilično lepo in toplo; od 14-21. stalno lipo vrfine; od 22—24. vttrovo; 24. bo mraz; od 24—28. dež, soparno in hudo vreme; cd 28 do koi.ca spremenljivo. Kritičen dan prve vrste bo 25., druge vrste ker poteče šestledenski rok. ki ga je dala Apponyjeva frakcija Szellu za rešitev iz sedanje ex le.v-zagate. Szell b a j e odstopi in pride na krmilo kot prehodno ministerstvo Luka o se v kabinet. S Szelloni gre tudi ban II e 10^ junija. Planet Uran se bo videl 15. eelo d e r v a r v . ki pa dobi zato neko boljše noc dočim bo Neptun 2o. v konjunkciji. t Dobro za upnike. Baron X. je bil me8l?' ,, 0 . .. dolžen že dolgo Časa precejšno svoto ne- UUUimpeSta, o. junija. „blldapestl kemu krojafu Vedno je tolažil krojača, da Hirlap" poroča, da namerava grof Apna) pc^aka, da mu takoj povrne, ko umrje pony izstopiti iz liberalne stranke, njegova teta in pc stane ded.C. Naposled je Zagreb, 8. junija. V raznih šolah „XU ConKovt: ? gojenke demonstrirale proti Me- in kriči nad njim: »Ti me imaš že dve leti dervaryju. Nekaj redarjev je izstopilo za pravega norca. Tega im0m več ko pre- iz policijske službe. Policija na konjih več. Zahtevam, da mi pri tej priči plačaš, je pomnožena z ulanci. Aretiran je sicer...« .1, kaj Vam pa je, gospod« ga | gostilničar Hercigonja. Visokošolec tris je puščen na svobodo. Ne-Kierkoh Te dobim, bodici na sprehodo v j znani Storilci SO Zažgali gostilniški gostilni ali gledališču, sploh povsod Te to paviljon na živinskem trgu. Paviljon liko časa tikam, da mi dolg povrneš.« Gro- | je pogorel do tal. Škode je 20.000 žnja |e pomagala! Društva. kron. Iz Švice je došlo poročilo, da namerava mednarodno poštno društvo izključiti Hrvatsko iz poštne zveze radi kršenja pismenske skrivnosti. Državni pravdnik Gjuričič osebno Odbor. (Prostovoljno gasilno društvo na Jezici). Vabilo na veselico in k blagoslovlj enju gasilnega doma, . katero priredi prostovoljo gasilno društvo pregleduje poštne pošiljatve. na Jezici pri Ljubljani dne 14 junija 1903. praga 8. junjja. Delajo se korakj popoldne na vrtu gosp. Antona Vilfana po u; i,„ i, , ■■ > domače pri Alešu. Vspored: 1. Ob 1 uri spre- da. bl n'ladoc,J«ka stiailkil kupila ^Najem gasilnih društev pri Alešu. 2. Ob 2. uri rodlie ijlste" 211 dva milijona kron. skupni odhod v cerkev. 3. Blagoslovljenje Ustanovilo bi se v ta namen akcijsko društvenega doma in gasilnega orodja. .4 podjetje. Pozdrav došlim gostom. 5. „Zvita ciganka", -.»• „ Q . .. m , • , šaljiv prizor pod prostim nebom. 6 Dekla- "im' bl •'uni'a- lelesni zdravnik macija. 7. Koncert z domžalsko godbo. 8. papežev dr. Lap po ni dem en tira Šaljiva pošta. 9. Srečolov s 400 dobitki, vse vesti o obolenju sv. očeta in pravi, 10. Ples in prosta zabava. Vstopnina prosta, da papeža, ki je ravno v soboto zjutraj Cisti dohodek je namenjen v poplačilo dolga vsoreiel jeruzalemskega natH*.-h* za gasilno orodje. Blagovoljni dobitki za S i! , Pat,.lalhu*? , , srečkanje se hvaležno sprejemajo pri Alešu Sk°t/44 uro po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v dobi 50 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ranjce se vrši jutri, v torek 9 t m. popoldne ob 6. uri iz hise žalosti, Marije Terezije cesta St. 6 na pokopališče pri sv. Krištofu Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja pri oo. frančiškanih Dnigo pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 8. junija 1903. Žalujoči ostali. ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrnuje dobre Imniionije domačega in amerikanskega sestava, giasovlrje in planine. 264 *0 Vit jo se tudi na obroke/ Na zahtevan,[o si! pošiljajo ceniki brezplačno. Služba hranilničnega uradnika Mestna hranilnica v Novem mestu razpisuje s tem provizorično službo hranilničnega uradnika z začetno letno plačo 1000 kron, v slučaju posebne sposobnosti po dogovoru tudi več. — Po enoletnem službovanju in dokazanem vsposobljenju nastavi se definitivno s pravico na pokojnino. Prednost imajo prosilci, ki so že službovali pri kaki hranilnici, ali pa so dovršili z dobrim vspehom višjo trgovsko šolo. Lastnoročno pisane in s spričevali opremljene prošnje vložiti jedo 15. junija t. 1. 7l8 3-3 Ravnateljstvo. O Javna dražba! "^JS® O skrbništvo konkur^nega sklada Luke Schumija naznanja, da se bode $aloga l^rojašk,ega blaga in prodajalnifta oprava, ter hišna oprava spadajoča u konkurjni sklad in sicer: v naloga blaga v prodajalnici v elenburgovi ulici dne 9. eventuelno 10. junija 1903 od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoldne, hišna oprava pa v stanovanji na jfims^i cesti Št. 7 dne 12. junija 1903 dopoldne od 9 —12. in popoldne od 2.—6 ure ■ na javni dražbi prodajala. V JLjubljani, dne 5. junija 1903. 778 2-2 3r. Janf^o tfrejc, oskrbnik. Javna dražba! Nakup ln prodaja • sacovritnih driavnlh papirjev, areAk, denarjev itd. (»varovanja za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Prontie za vsako irebanje. K n la n tn a izvršitev narodll na b o r S 1. Monjarična delniška družba „11 BBC d K" I., Nollzeils 10 in 13, Dunaj. I., Strobeloasss 2. Pojasnila '98 v vseh gospodarskih in flnandnlh Stvareh , potem o kurilnih vrednostih vseh ipekul&oljaklh rrednoitnlh papirjev in Testni nasv&tl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n&loienlh glavnic. 134 2C5 ..C. MM Udajatelj in odgovorni urednik. Dr. lgnaol| Žitnik. Ink »Katoliške Ii*karne< v Ljubljani,