St. 66. V Mariboru, vtorek 11. junija. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 £old., za pol leta 3 gold., za četrt leta 2 ffot& 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 goRL 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od cetiristopno petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in^ 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici liišn. štev. 220. O p r a v n i š t v o. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji', oznanija. t. j. aoministrativne reči. )'• v tiskarniei: F. Skaza in dr., v korožki ulici hičn. It 229 Blovencl in narodnu Jih I. X. V naslednjih vrsticah bode se pisatelj trsil, glavne zapreke in glavna pospešila našej narodnej delavnosti razkrivati. V svojih členkih hoče se voditi dati objektivnej resnicoljubnosti, pri tem pa besednej rahlosti, hoče bolje stvar samo, nego osobnosti za predmet si jemati, hoče niti hvaliti niti kuditi, temveč našo narodno delavnost s svojimi spisi podvojiti, potrojiti. Za tu izražena mnenja jemlje — kolikor se sodečega slov. občinstva tiče — odgovornost sam na-se; vredništvu tega lista pa prepušča popolnom svobodno mnenje o njih; obeh pa prosi za prijazno naklonost, in ako in kjer treba, za ravno takisto pravično sodbo. — Po teb vvodnih besedah prejde k prvemu pitanju : Odkod izvir a j o glavne zapreke našej delavnosti? Po mojem mnenji tiči mnogi del naše mrtvičnosti v naših neugodnih političnih obstojateljstvih, a ne mali nje del tudi v nas samih. Meni se vidi, kase mi vse preveč na druge zanašamo, a vse premalo na-se. To se meni zdi prvi naš greh. Posebno čudno, neverjetno je naše zanašanje na nckakovo dolžno pomoč vlade. Mi — po blagih svojih nazorih — tirjamo od vlade, da bi ona za naš dušni in telesni prid imela skrbeti Mi tako-le sodimo: Vlada nam nalaga bremena, jemlje nam (kar in kolikor baš imamo) iz žepov; torej ima tudi z druge strani obvezanost, nam za vse to kaj povruoti. — To je lep, skoro bi rekel, logičen, a po mojem prepričanji čisto nekoristen zaključek. Da bi koristen postal, morala bi vlada (ta ali kakova bodi druga) prvič kaj takega ho-teti in drugič tudi moči. Oboje pa je edino v takih državah mogoče, koje so vredjene, kar pak Avstrija (kakor se dovolj zna) uiti z daleka uij. Pa ko bi tudi bila vredjena! Tudi to bi človeka v zaupanji ua kakovo dolžno pripomoć vlado preveč ne utrjevalo. Mnogi ljudje uajmrc mislijo, (ljudje, ki BO razmere med vladami in „podlož-niini" premišljevali), da je v obče bolje, ako se vlade v povzdiganje omike in blagostanja di- rektno ne vtikajo, temveč se samo s tem zadovoljujejo, da „podložnih" v jih kulturnih- naporih barem ne motijo t. j. da naj samo indirektno za državno blagostanje'in izobraženje skrbe, dovoljne s tem, da imenje in poštenje držav in državljanov proti zunanjim in notranjim sovražnikom svojim (t. j. državnim) branijo. V istinitosti tega verovati nij treba biti J. Say-evim učencem; nas Slovence povestnioa sama tega uči. Mislimo si pod onim podložnikom slovenski narod („živi, ne papirnati"). Postavimo, Slovenci si hote slovenskih učilišč (nižih, srednjih in viših) ustanoviti. Vlada, prisvajajoč si nadziranje, ustanovljenje učilišč in šče nekoliko več takih „pravio", modruje: „Mi vlada smo za duševni napredek svojih narodov odgovorni; slovenski jezik v Vaša učilišča kakti učni jezik vveden zadrževal bi „pravi" napredek (tak, ki ga hočemo in si ga mislimo mi vlada); ker tega ne dopuščamo (in — zavoljo Bismarka in Viljema ne smejemo) kakor za vse odgovorna in v vse vtikati se imajoča oblast, zato tudi nikakor ne dopuščamo takovih učilišč." Na kaj se je vlada upirala V Na svojo „materinsko" vladino dolžnost! Ali si slovenski državljan ne bi raji želel, da bi vlada za „omiko" slovenskega naroda celo nič ne bila odgovorna? Potem bi »Slovenci menda svoja učilišča uže imeli; brez te vladine skrbi bi Kranjska morebiti imela uže svoje slovenske šole, svojo univerzo itd. Ali vsaj eno bi Slovenci brez te vladine „skrbi" uže morebiti bili dosegli: na vlado ne zanašaje se, pobirali bi morebiti denar (če ga vlada ne bi za šole hotela dati) za takova in podobna podvzetja. Slovenija (naš uzor) pripravljala bi si svojo univerzo (po priliki Hi vatov), morebiti bi uže „univerzitetski fond" imeli, uže mnogotero slovensko učeno knjigo, za katero se pipi jemo zdaj z vlado, zdaj — z „Matico". Da sem kratek: Mi Slovenci (in vsak narod sploh) moramo spre videt i, moramo priti do prepričanja, da ne smejemo od nijedno vlade (ne Aucrspergove ne llohenvvartove ne .... naj se zove kakor se hoče) pospeše vanj a n a r o d n c g a našega i z o h r a ž e n j a pričakovati, temveč od nas samih in jc d i ni h. Ondaj ne bodemo „boljših" vlad čakali ndaj ne bodemo rok križem držali, ondaj ne bodemo na „krivične" vlade tožili: ondaj bodemo ami delati začeli, novce zbirati (če tudi polagoma), učilišča si snovati itd.), samo da z boljšim uspehom, nego sicer kedaj. Zatorej proč z zanašanjem na vlade! Dopisi. ■z (pjrndcu. — (Izv, dop.) Dolgo so trajale razprtije med nemškimi in nenemškimi dijaci tukajšnje univerze zarad oskrbovalnega odbora podpiralne zaloge. Ker so terjali Neneinci da imajo tudi svoje zastopnike v odboru, a tega nasprotniki niso hoteli dovoliti, sprejeli so slovanski in italijanski dijaci predlog nemških : naj se deli glavnica na enake dele med Nemci in Neneinci. Delilo se je pa tudi med Slovani in Italijani, tako da imamo sedaj posebno podpiralno zalogo za slovanske dijake. Spada nam kacih 600 forintov. Zbrali so se že (>. maja, da so pretehtovali določila o oskrbi nove zaloge in zavezali so se došli vsi, da podari vsak na semester po 50 novcev, da pomaga onim revežem, katere je gnala ljubezen do vednosti semkaj , katerim pa nemila osoda nij dala sredstev, katerih treba, da se človek z vso silo uda učenju. Ali premalo jih je, letos je vpisanih Slovanov 173, samo nekaterim morejo pomagati doneski sodijakov. Treba torej pomoči rodoljubov naših, ki marsikdaj le premalo vedo, s kolikerimi težavami se mora boriti mladenič, kateri se hoče izobraževati v korist inilej domovini. Marsikak dan kosi sin „almac matris" pri solnci, marsikdaj po zimi ne more prebiti doma, ker si ne more pogreti mrzle sobe, marsikateri teka v knjižnico in išče potrebuih knjig, ali knjižnica, sama reva, nema mnogo dobrih bukev, in kar jih ima, sposodi si jih prvi, kateri dojde, oni drugi pa nema beliča, da si kupi kruha, da utolaži sitneža, ki ga opominja tako živo, da človek ne živi le od samih besedi a da mu treba i bolje materijalnoga kruha. Upamo, da bode oskrbovalni odbor, akoiavno še akademični senat uij volil treh profesorjev, kateri imajo, tudi glas v njem, vendar že sedaj poprosi radodarne naše rodoljube , da i oni pripomorejo Listek. l*imiliti W. >lsit^j»i*?sl£0«ixi. 1. A d m o n t e m T e t c 1, .'>< >. maja. Pozdravljen mi bodi zopet „Slov. Narod", sedaj s širokih planjav magjarskih od svete gore Tetelskc, Sinaja ogerskega. Plautajc po žito-praho- in blatouosni ravnini, od Puste do Puste, ogledoval sem se na vse strani, kde bi našel kakšen cilj ali konec ; pa zastonj : nij ml niti vrvi ne vrbe, na katero bi se obesil — ako bi tak konec hotel storiti. Ne ostaje mi torej bolje nezgode nego „verba faeere", črčkariti. Gora tetelska nij romantična tcniuč magvarska. Visoka je tako, da bi kakov Amerikance jej lehko z znožja na vrhunec pljunil a jaz jej tako daleč brez težave kamen vržem. Ker uijsem geolog niti archeolog, ne morem niti za gotovo povedati, kako jc ta gora nastala, da-li jo je Donava nanesla, ali si jo je Arpad dal postaviti za oder, s katerega je bojda enako Mojzesu na prostranski planjavi zbranemu ljudstvu magjarskemu postave, menda tudi celo konstitucijo magjarsko narekoval. Teh svojih misli sicer ne bom poštanski akademiji predlagal, da si ravno menim, da uijso uič meuj pametne , nego mnogo-katere prvih akademikov, ki se po celi Kvropi rešetajo. Naj bodo to opazke samo za Slovence, ki se najbolj brigajo za takšne stvari, katero drugi svet mnogo ne zanimajo. Magjari so precej praktičcn|n:irod, in gotovo je njihov vladarski oče to čednost v vzvišeni mori imel. Mous Tetcl jo najpripravniši oder za mo-čnoplučnega govornika, ako jo. oče Arpad dobre pluče imel, česar nikdo ne more dvomiti, lehko jo z verhuuea te gore glasno in razumno govoril celemu brczhlačuemu svojemu ljudstvu, ki je bilo okolo brega na planjavi s konji, zonami in otroci zbrano. Kako vesel bi bil naš Zamik takšnega odra, s katerega bi mogel celi narod slovenski taborsko barangirati. Res, Magjari so praktični: nameravali so že nekateri spomcnikov-žclni patrijoti postaviti na peščenato goro kamenit spomenik, drugi bolj trezni ljudje menijo, da je bolje, ako so vsako leto na njem nekoliko vagauov pšenice, ječmena, rži in ovsa posejc in krompirja nasadi in se potem ti poljski plodi radovednim in radojednim narodom na zapadu prodajojo. Magjarski kmetje velikaš, je bogataš, od kar ga je 4 o s t a v n o izvršene proglasijo in prokličejo , ter vslcd tega nove razpišejo. Pred razpisom uovili volitev naj se pa tisti uradniki, ki ali nijso glasovali, ali proti vladi glasovali, decimirajo. Naj lepše hi se ve da bilo. vse te ,,staute pede" odpustiti, kar pa obzirom na pomanjkanje nadomcstujočili sil nij mogoče. S tem bi se celo uradništvo , ki je glavni sočinitelj pri podpiranji ali zaviranji vladnih nakan, v „kozjo molitvico" vzelo in v božji strah prijelo. To je bil prvi in najglavucjši zaključek pouočne magja-ronske „Velime". Med drugim, — da tudi kakšno pikantno povem — ustanovilo se je tudi še to, da naj se na mesto dr. Muhiča, sedanjega predstojnika vladnega oddelka za bogočastje in nauk postavi — čujte! — ponočnjak, magjarouski kanonik Vu-četie ! Te svoje naklepe nesla je posebna ma-giaronska deputacija Lonvavu v Pcšto. Poedini udje te deputacije vrnili so se te dni vsak samote! v Zagreb nazaj. Njih klapouho držanje je naj bolje znamenje, da Lonyay nij akceptoval njihovega načrta o uovej križarskoj vojski proti našemu narodu. -— Mesto njih pozval je Lonyay v imenu kralja. Mažurauiča in Pričo (od narodne stranke) na dogovore na Dunaj. Neki trde, da sta tudi Jul. Jankovič in Zivkovič tja poklicana, kar pa (kot neverjetno) od svoje strani ne morem poroštvovati. Ti možje so mogli sami iz dvojnih razlogov na Dunaj poklicani biti: ali zavoljo tega, da poročajo o težnjah narodnjaške saborske veČine, ali pa zavoljo toga, da prevzemo (ponujeno) vladno Urinih.. Verjetnejše je, da je poslednje razlog njih poziva, kajti težnjo narodne stranke so tako poznane in že tolikrat izrečene in fnrniu-lovaue bile, da jih pač nij treba še enkrat po navijati. Do dones o vspehu teh dunajskih dogovaran) še nič pozitivnega ne vemo, a nadejamo se, da bodo za naš narod povoljna. Sicer se pa mora naša denašnja vladna kriza naj daljo v dveh ali treh dneh odločiti, kajti sabora v soboto (16. t. m.) Vakanovič moraličuo ne more več odpreti ! kateri med nami, ki bi svoje premoženje na sto tisoče računil in še „brgtlše" nosil. Vendar, kaj zato, — na Ogcrskcm je vse mogočo. Slavni narod magjarski! Nij ga tako slavnega! — Kavno mi je pred očmi, kako je magjarski bog magjarski svet BtvarU; in kako sta se magjarski Adam in magjarska Kva v magjarskem paradižu po magjarsko šetala. V hiši, v kateri »Slov. Narodu" to vrsto črčkarim, ste na stenah ,,al tresco" dve pogleda in spomena srodni sliki. Prvi sliki jo napis: A vilag teremtesc (stvarjenje sveta). Bog stvaritelj , s ponosnim magjarskim obrazom in še s ponosncjŠo magjarsko brado, krili v zokni haljini nad zemeljsko kroglo in kaže s svojim mogočnim prstom na sredotočje celega sveta: namreč na Budo Test, vse drugo je — chaos. Druga slika je i^to tolike, ako še no ver je umetnostno in za ta narod značajne znamenitosti: „Adam es Kva a paradiesomban" (Adam in Eva v paradiži.) Kaj ali paradiž je rekoliko po francoskem stilu prirezan vrt, kakor je u. pr. sehou- Ogerska vlada zahteva od naše narodne stranko garancijo, da naša delegacija v peštanskom drž. zboru v zvezi z ogersko opozicijo ne bode Deakovce iz vladnega krmila odganjati pomagala; — ogerska vlada zahteva od nas garancije, da ne gojimo simpatij do naših bratov Cehov, Srbov In Rusov, da pripoznamo nagodbo leta 1868. itd. Take in enake garancije je pri denašnjih okol-uostih doloma nemogoče, deloma zelo težko obe-čati, še težje pa dati. Od nas Hrvatov se s tem Zahteva, da bi bili tujcu bolji nego svojim in samim sebi, od nas se s tem zahteva, da bi koristi Deakove stranke predpostavljali lastnim koristim. Sicer smo pa tudi glede naštetih, od nas zahtevanih garancij pripravljeni, kolikor našemu narodnemu bitju niso protivne, nekaj popustiti, ali samo „do, nt des". Naj ogerska vlada nam najprej da garancijo, da sc v prihodnje ne ho več . ampak samo v toliko, v kolikor zakon pripušča, v našo autonomne zadeve vtikala: — naj nam Ogerska vlada najprej garancijo da, da ho naša vsakdanja deželna vlada zmenim iz naše saborske večine vzeta; — naj nam ogerska vlada naj prej garancijo da, da ne bo stranka, sestojoča samo iz nekoliko ljudij, po našoj deželi rovala in ljud v dva sovražna tabora polovičila. Tako in enake garaucijc naj nam najprej ogerska vlada da, potem še le ima pravico od nas garancije zahtevati, poprej pa ne ! Poprej jih tudi dati nočemo in ne moremo. Politifini razgled, Državni zbor je 7. t. m. za Češko dovolil eden milijon kot pomoč poškodovanim in je vladi dal neobmejeno oblast poškodovanim občinam iz državne blagajnice brezobrestno izposoje vati zneske, ki so občinam potrebni, da si postavijo mostove, hiše in stanovanja. Ti tako posojeni zneski se morajo od leta 1875 začenši v desetih letnih rokih vrniti. »Pol." piše o tem in se seveda čudi »finančnim umetnikom" drž. zbora. Poškodovanih deloma razdrtih je 1U mest, 50 vasi; 300 poslopij je popolno razdrtih, 400 jako poškodovanih in to jo vse, kar država storiti hoče? Velevlast, to vsaj hočejo hiti države avstrijanskega cesarja, da za zlajšanje nesreče, katera je njenim pristojnikom (50 milijonov vzela. samo 1 milijon. „Paralela med državno in privatno dobrotljivostjo bode menda drž. zbor podučila, kaj storiti bi bilo za državo pristojno. Pa ako sc gleda samo na finančni dobiček države in pomisli, da je deseti del one dežele, ki državi največ davkov plačuje, ohromljcn, da bi najizdatnejša državna pomoč komaj v kakih petih letih prejšnjo davkarsko moč zopet oživotvoriti mogla, to bi edino že moralo državni zastop navoditi, da stori najskrajnejše napore, da dobi Češka zopet ono davkarsko moč, ko je poprej imela, in v desetih letih naj prebivalstvo iz državne blagajnice sprejeta posojila brunski na Dunaji. katerega si je menda dotični umoteljnik prej ogledal. Ograjen je z lepim zidom in Železnimi prepogamij olepšan z mnogoterimi vazami, v katerih so eksotične rastline; med tratami so umetno pristriženi drevoredi in steze z drobnim peskom posute. Na sredi tega parka je precej velika trata, na kateri stoji košato jabolčno drevo prav polno lepili jabolk, da so vejo pripo-gihajo. Eto vam pri drevesu glavnih figur Adama in Eve. Videti to dvojico človeku res srce veselja zaigra. Adam je ponosen magjarski magnat v najlepši možki dobi. Lase mu je BOVrlil, in brado pribril prvi frizer poštanski. Njegov dragokoiubni „atila" in cela vsa druga obiložnorasta obleka z čižinami vred je storjena po najboljšem in najdražom magjarskem okusu. Sloka sablja, kateri je držalo z dragocenimi kameni olepšano, to se ve da ne tali. Eva so svojemu vrlemu drugu na desni strani oveSa tako, da se na prvi pogled vidi, da ta paradižljiv par je globoko zaljubljen. A zakaj ne bi? Eva je kaj lepa dama in sicer v oni dobi ženske starosti, v kateri ženske najbolj ljubijo in zopet vrne! Ljudstvo še davkov ne bode moglo vkup spraviti, kako bi še dolgove plačevalo. Obračamo pozornost državnega zastopa na italijansko vlado, ki je po Vezuvovem izbuhu poškodovanim najizdatnejšo pomoč naklonila. In tu ne gre samo za tiskaličufl interese, tu gre ob enem za človečnost." — Tako „Politik." Mi samo še omenimo, da so proti predlogu, naj se iz državne blagajnice 1 milijon med nesrečnike kot dar razdeli, glasovali v državnem zboru Poljaki in skrajna levica brez izročenega razloga. Nekateri listi pravijo, da SO imenovani poslanci zato tako glasovali, ker se jim jc oni znesek premajhen zdel. Tako n. pr. „Vaterlaud". Nemški listi ustavoverne barve pa upijejo med svet: „Glcjtc, Cehi! Nemci imajo boljša srca za vašo nesrečo ko vaši slovanski bratje." Mi hočemo čakati, da Poljaki sami izreko , zakaj so tako glasovali. Vsakako bi bili želeli, da bi bili Poljaki že v dotični seji državnega zbora način svojega glasovanja motivirali. Zadnja ,,Neue Freie Presse" prinaša „iz peresa odličnega uda državnega zbora" osnovo v o-1 i t v o n o g a r o d a z a d r ž a v n i Z h o r. Po tej osnovi bi se po izkazih zadnje štetvo prebivalstva za vsakih 100.000 prebivalcev število poslancev za enega povišalo. Vodila bi torej (direktno) v državni zhor: Češka 105 poslancev (sedaj 54), Galicija i)2 (sedaj 38), Kranjska 10 (sedaj 6), Štajerska 24 (sedaj 18), Goriška 4 (sedaj 2), Koroška 8 (sedaj (3), itd. Vseh poslancev bi bilo 400. Veliko posestvo voli samostalno. V o-lilni okraji bi bili neodvisni od sedanjih in gledalo bi se pri obmejevanji teh okrajev ,,kolikor mogoče na nar (»d no enakost". V tej osnovi, katero menda smemo smatrati za podlogo daljših del v državnem zboru, nijso za nobeno deželo pomnoženi poslanci velikega posestva, pač pa je poseben ozir vzeti na glavna mesta, katera bi samostalno volila. Za poslance mest in kmet^ skih občin jo za načelo vzeta razmera 1 : 2. Kranjskim kmetskim občinam daje osnova (i poslancev, kranjskim mestom 3. Bismarkovi časopisi v Avstriji in zunaj trdijo, da jc v S vaje i pri priliki glasovanja o centralizaciji ali federalizmu zmagal ultramon-t a n i ze m. Številke pa kažejo, da je šlo v Švajci za nekaj vse drugega kakor za verske, katoliške ali nekatoliške stvari. Glasovalo je namreč proti „reviziji" ustave 150.000 protestantov in samo 104.000 katolikov. Kazen toga jc mnogo katolikov (51.000) glasovalo za revizijo. O g c r s k i S a k s i, katerih je okolo 150.000, pa imajo na peštanskem zboru 22 zastopnikov, so se zedinili na shodu v Mcdiašu v tem, da jim treba odločno proti Magjarom postopati, ker njih narodno pravice ne spoštujejo. Nemško uovinc, katere sicer enake korake in želje Slovencev, Čehov. Slovakov itd. zasmehujejo . merijo tu z dvojno mero, in pritrjujejo svojim rojakom Saksom. |,,I). Ztg." celo požuga Magjarom, da bode vseh so tudi najbolj ljubljene. A kar so njene toalete tiče, sestavljena je po izbrani modi magjarski in trancozki, nagizdana jo in košata kakor drevo, pod katerim zaljubljena sloni, namreč na Adamovi straui. Ne bil bi omenil teh dveh slik, ker slikar nijseni, ako In no bilo z obzirom na naše bodoče slikarsko umetnike, da bi jim S tein pokazal genialnost magjarskega ometeljnika, kako je treba značaj, mišljenje in čutenje narodno v podobah izraževati! Kad bi tukaj tudi omenil ime in životopis umetnikov, da bi ga tudi slovenske planjave in goro slavile, a jaz sitnih biografij pisati no znam, temuč samo v naglosti za zadnjo pošto čočkarim. Omenim še samo, ker treba mi jo končati list, da kateri koli umeteljnik ali etnolog bi pripotoval v ta kraj. kateri je ob Donavi blizu mestioa Solta, naj ne opusti (»gledati si proslavili sliki: A vilag tereintoso, in Adam os Eva a paradicsolmn. Črčkarius redivivus. 40 miljonov Nemcev na Magjare udarilo, če ne bodo 200.000 Saksnv poslušali. — Pri tej priliki piše drug nemški list te-le na nas Slovence tudi primerne besede: ,,Zastopstvo saškega naroda na zadnjem državnem zboru je bilo nič vredno. Malo jih izvzemši so bili saški zastopniki nesposobne, lene in lesene osobnosti. Saški narodič rabi agilnih zastopnikov, ki bi znali situvacije Uporabiti". Da. tudi mi bi agilnejih potrebovali. Ruske ..Moskovske Vjed." govore o magjarsko* avstrijski politiki, kako se obrača proti Jugoslovanom, posebno Hrvatom. Tako ravnanje po mislih ruskega lista nij na korist dinastiji niti monarhiji. Edini in pravi apostol panslavizma v Avstro - Ogerski je sama v 1 a d a , katere boj proti SlovanstVU nij druga nogo nadaljevanje krvavih dogodkov iz leta 1848 in 49. Dva dni pred volitvami se je v Zagrebu narod zbral pred Jola-čičevo štatuvo, kot pred vodjem, kateri je proti Magjarom bojeval so in rešil ..lojalni" Dunaj in dinastijo tačas, ko je zdanji minister Andraši šel kot poslanec v Carigrad, da bi od bratov Turkov prosil pomoči za osvobodenjo Magjarov od dina stije habsburške.' Razne stvari. * (Ljubljanski ..Nemci") so i), t. in. v kazini napravili veliko pojedino na praznovanje imenovanja dr. Snppana ža Častnega meščana. Napijalo se je v raznih napituieah nemški slavi in našemu slovanskemu narodnemu propadu. i: (Deželni o d h or k p a n j s k i) je oddal službo pristava v dež. posilni delavnici g. Dr eni k u , kancelistu na Krškem. G. Dreni k jc narodnjak in vseskozi sposoben, za toga delj smo s tem imeni o vanj eni zadovoljni. * (,,F o d p o r a ni ž j e m u d u h o v s t v n"). Oznanili smo ob svojem času, duhovnike kateri so za Stremajrov ,.dar* prosili v labodski škofiji. Čujemo, da so vsled tega trije svoje prošnje nazaj vzeli. Ne vemo kateri so, ali prav so storili. * (Iz Ljubljane) se nam piše: Nekako Čuden ukaz so dobilo vse vojaške godbe in med njimi se ve da tudi godba 7!>. polka v Ljubljani od vojnega ministorstva. Po tem ukazu ne smo nobena vojaška banda ni eno narodne pesmi, bodi si slovenska, nemška ali magjarska, več svirati. Tudi mora vsak gostilničar, ki vzame za soarejo vojaško godbo, podpisati „revers" da ne bodo gostje zahtevali kak drugi muzieni komad, kakor oni ki jc na programu. Ce je že zadnje na vsak način bedasto, zahtevali od gostilničarja, da garantira za svoje goste ki jih niti no pozna, moro se imenovati povelje, da so no smejo igrati nikakoršne narodne pesmi, pač ravnopravnost dol-zega časa, kajti od sloj bodo vojaške godbe smele samo opere in plese igrati. Vprašanje jo. ali se bo „lloher Peter" in „0 incin liobcr Augustin" mogel smatrati kot mednarodne pesmi. Vojaško ininisterstvo mora imeti mnogo prostega časa , to se izvidi z omenjenega ukaza! * (Iz Zave a) sc nam piše 7. t. m. Včeraj smo imeli tu šolsko sveča n o s t. 1'čitelj Fr. Kovač je bil za svoje zasluge v Šolstvu z zlatim križcem po namestniku o. kr. okrajnega glavarja okinSan. Nazoclh jo bilo mnogo učiteljev in drugo gospode in prijateljev šole. Svečanega obeda pri Janiču se jc udeleževalo 110 osob. Tu Be ji1 od strani tržanov izročil g. Kovaču srebrni kozarec. Tudi je bilo več govorov. G. dr. lgn. II e r-m a n jc govoril slovenski z obono pohvalo. Ravno tako je znani rodoljub Franjo šentak iz V r a liske g a g o v o ril priporooevaje zbranim u č i-t e 1 j e ni, naj ne zapuste n a r o d a in n a r o d-nega stališča. 1'čitelji so govorili za novo šolske postavo, za svobodo in napredek. To je že prav, mi smo za BVobodo in napredek. A z žalostjo omenim, da nijso učitelji — s loven* s k i govorili. Je-li je u. pr. onega učitelja od Zidanega mosta in druge — sram mile naše slovenščino ? * (1 z P r a v h a j in a) izvoda mo, da se pri tamošni šolski svečanosti zadnji četrtek udeležilo nad 200 ljudi, slavečih zasluge učitelja Ručnika. Večina govorov je bila slovenskih. * (Iz 0 rad cai se nam piše. da ne samo dva nego celo štirje Slovenci na višjih šolah učeči se so pri ncmškn-naeijonalni organizaciji, ki se ,. Fcuervvehr'' imenuje. Imenujejo se nam, a nij vredno zaznamovati, ker nam se daje karakteristika: ..trije so lehkomišljončki in plitvo glavice, katerim dopada le uuiformska kapica, tretji je malo prismojen". !: (Iz D u n a j a, so nam piše, da je ta-molno akademiSno društvo ..Slovenija" 8. t. m. sklenilo imenovati poslanca dr. Razlaga za častnega uda tega društva. * (Papež) je daroval za po povodu ji v nesrečo prišle na Češkem pet tisoč (5000) goldinarjev. * (Franc o z i v blage rn spornimi pri Slovencih.) Moj rajni oča so nam otrokom vee-pot pripovedovali o Francozih , ki so l. 1*< )0 po dunajsko-tržaški veliki cesti kot zmagovalci in sovražniki proti nemškemu Gradcu marširali. Naša kmetija in hiša pri ..Žvanjcaru" je pol ure od te ceste v hočki veliki župnikovini. Iz straha prod Francozi so vešani vse svoje imetje na Pohorje, odvezli, odnesli, odegnali. K mojemu oči pride nekaj Francozov, ki zahtevajo kuretine z besedo rkikoriki". Moja rajna mati napravijo kuretine kakor so znali in premogli. Tudi pijače se jim da, dobrega jabelčuika na vinskih drožah. Francozi misleči, da vino pijo, hvalijo pijačo rckši: „c'est bon vin." Nahranjeni in napojeni odidejo v miru, pustivši na mizi toliko frankov, da jc bilo jelo in pilo obilno poplačano. — Kmet „ Videč" jo takrat, misleč da bogu službo čini, dva Francoza ubil. Ta dva mrtveca so nesli na Pohorje pokopat. Do-spovši do naše boste, mislijo Francoza tam pokopati. Ali moj oca tega ne dopuščajo — reveži morajo veliko težo nesti do grajŠčinskc planine. Onde zakopljejo dva ubita Francoza. Očivestua kazen božja je zadela nesrečno hišo. Gospodar in vsi jegovi domarji pomrjo, in hiša pri „Vidccu" ostala je — prazna. — Jarnej Ciringer, župnik. * (S v o I) o d a n a M a g j a r s k e m.) V Veršcu je pred dvema leti začel izhajati nov srbski list z naslovom ,,Istok"; uredovni ga je nek Mi-jatovič, rojen v knježevini Srbiji, pa dalje časa že naseljen v Veršcu, kjer jc tudi meščansko pravo dobil. Nekega dne dojde naenkrat Mijatoviou ukaz ogerskega ministorstva notranjih zadev, iz katerega je imenovani urednik in meščanstvo v Veršcu izvedelo do tedaj popolnem neznano novost, da jc ,,Istok" „državi nevaren", da ima torej nehati in Mijatovie zapustiti Ogersko. — Časnik „Pančevae" sicer nij zrtrt, pa ima prav lepo število pravd na glavi. Skoraj se nam zdi, kakor bi se ogerska vlada hotela nad ogcrskinii Srbi maščevati za to, ker knjcževiua Srbija ueče po ogerski-eiganski niuziki plesati * (lz Razdrtega) se „Soči" piše: Gospod Nace l)oxat iz Trsta je tukajšni čitalnici podaril 28 jugoslovanskih knjig, za kojo darilo mu iskreno hvalo izreka čitalniški odbor. * (Iz Ajdovščino) sc istemu listu poroča, da so so pri vojaškem naboru 2«. in 20. t. m. godile velike nerodnosti. Naborna komisija v svoji sobi nij našla nobenega pohištva, tako, da jc na cesti voz so žaganioaini ustavila, s katerimi si jc sobo mcblirala. Potrjene fante je morala komisija zapreti v konjak. * (Človek obrača, general obrne.) 7. t. ni. bi bila imela biti v puntigamski pivarniei v Gradcu soaroja na korist nesrečnikom na Češkem, pri kateri so imele igrati kapele graških e. kr. polkov. Vse jo pripravljeno, postornosti se že polnijo, gostilničar jo pripravil jedil za kakih 2000 gostov — in nackrat pride v zadnjom tre-notku gostilničarju naznanilo, da vsled ukaza vojaškega poveljništva vojaška muzika igrati ne sme! Je-li to tudi ..državna pomoč" za Češko V * (0 Jug osi ovan stvu) in Slbvanstvu sploh prinašajo francoske novine ..La Republique fran- caise." Gambettovo glasilo, zdaj najugledneji in najrazširnejši francoski list, skoro v vsaki številki temeljite in simpatične članke, dopise in poročila, kakor jih pred vojsko nij bilo nikdar najti v francoski žurnalistiki. V štev. 206 od 3. junija prinaša „K. fr." velik članek <• hrvatskih volitvah in njih važnosti za slovansko politiko v Avstriji. V istem bnji prinaša dopis iz Zagreba o težnjah jugoslovanskih. V št. od 4. junija prinaša članek stare rPressc" in obsojuje njene protislovanske namere. * (Mu se um v Moskvi.) Svetovna razstava v Londona 1. 18*52 je v mnogih državah vzbudila prizadevanje pospeševati umeteljnost v rokodelstvu s podpiranjem šol in muzejev. Leta 1H(}3 je oživel avstrijanski muscuin na Dunaji in ono leto pozneje museuni v Moskvi, ki imata oba gori zaznamovan namen : Avstrijanski in ruski museuni dobiva vsak od svoje države podporo. Moskovski vleče KI.000 rUbljev, z njim združena šola ima .'J pripravljajoče 2 strokovna razreda in z vsem okolo 200 učencev. Museuni ima tri oddelke: enega za gipsovc ulive, enega za orijentalne in evropske umotvore in enega, ki varuje narodni tipus v umetni obliki, za spominke bizantinske in staroruske umetnosti. Podoben museuni in šola jo v Petrogradu pod pokroviteljstvom velike knjegiiijo Marije, pa oba ta zavoda sta postala že premajhna in sedaj delajo na to, da so razširita in pod enotno vodstvo spravita. Za nesrečnike na Češkem jc dalje „Slovcnskemu Narodu" došlo: gld. kr. Prencsek iz št. 05 ..Slov. Naroda" . . 137*) — Gosp. Novotnv, c. k. adjuukt v Mariboru 5 — „ Janko Pajk, prof. v Mariboru . 2 — „ J. B. in R. U. iz Radoljce . . 2 — V Ptuj i nabrano .'JI gl. f>0 kr. Darovali so : Gosp. Lužar v Ptuji....... 2 — „ dr. Ploj......... 3 — „ Kaiser ......... 2 — „ Planinšek........ 2 — „ Wcgscheider H....... 2 — „ Jurca.......... 3 — „ Dupelnik......... 1 — „ Krauar......... 1 — „ Gr»u V.......... 1 — „ dr. Gregorič....... 2 — „ Kr........... — 50 n T......"...... - 50 „ Dolinšek P......... 1 — „ Kob iS.......... 1 — „ Krajne......... 1 — „ Hržić.......... 2 — „ Caf.......... 3 — „ Perk.......... 2 — „ Mašelj......... — 50 Kr. . . *........ 1 — Iz Gornjega grad a nam jc došlo 5 gld. darovali so: Gosp. France Jerše, c. k. davk. oficijal v Gornjenigradu......2 — ,, Janez Maehtig, župan v Gornjenigradu ..........1 — „ Anton Hren, učitelj na Ljubnem 1 — „ Vence! Calek v Gornjenigradu . — 50 Gospa Sidonia JerSe v Gornjenigradu . — 50 Iz St. Jurja pri Cclji nam je po g. dr. Ipavicu došlo 02 gld. 5 kr., darovali so: Gosp. Josip Hašnik, župnik .... 5 — „ Dragotin Ilofman, predstojnik na železnici^......... 1 — Božidar Spitalmiler, uradnik na že- leznici .......... 2 — Jakob liclaj. gostilničar ... 2 — Franc Kartin. trgovec, starji . 5 — ,, „ mlaji . . 1 — Alojzij Kaulili, usnjar .... 3 — Anton Nendl, gostilničar ... 2 — Franc Crnošek, pek..... 1 — Janez DohoviŠck, posestnik . . — 50 Franc Zdolšek, kaplan .... 3 — Rajmund Repotoonik, kaplan . 2 — .Jam1/. Sukle, poštar..... — 50 Ralaut šuster, obč. uradnik . . — 50 Matija Kavčič, trgovec .... 5 — Miklavž Ripšl. zdravnik ... 2 — Dragotin Tompak, čevljar ... 1 — A. Marež. čuvaj na železnici . . — 16 August Kukovič, duhoven ... i — Dragotin Plaušteiuer. posestnik . — 15 Jože Zaunik, trgovski pomagač . — 50 Franc Mateis. w . — 50 Pecerik, posestnik..... — 50 *) Zadnjič je bila v iskazu osjjskih darovateljev pomota. I/.pusčon je g. prof. Santo! z 2 g. prof li.i/.ar pak je daroval 1 gid. ne dva. Gosp. Tomaž Grali. podučitelj „ Martin Kranjc. gostilničar . „ Mihalj Herman, barvar . „ J. F. Šešerko, trgovec . ,, dr. (Justav Ipavee, zdravnik Gospa Dragotinka Ipavee Gospodieiua Marija Ipavee . . „ Amalija I >avec gld. kr. 50 26 Skupaj . . 244 Administracija „S1. Naroda". Ji i i oin r4ii t ni i*osi><;in ! Neizmerna nesreča, Id je zadčla del Češkega, trka za pomoč posebno na žensko srce. Za reveže, katerim je strašna povodenj pokončala vse in jim pustila edino le nago življenje, nabira se v dar obnošena moška in ženska obleka, perilo, obutalo, katero vse bode odposlala Babcta Kogl-ova (narodni trg, hiš. št. 32.) [na dotično mesto v razdelitev. — Hvaležno se prejme tudi najmanjši dar. Darovi v denarjih se tu ne nabirajo. V Ljubljani, 6. junija 1. 1872. (Hišna št. 32 pred Nunami.) P o k i v! Ustanovila se jc zaloga za podporo revnim slovanskim dijakom graškega vseučilišča. Dijaci sami zavezali so se, da podare po 50 novcev na semester svojim bratom, ali to ni zadosti, le ne-kterim se moro pomoči, nikakor vsem potrebnim. Zato obrača se oskrbovalni odbor do slovanskih rodoljubov, da i oni pripomorejo po svojej moči revežem, ktero revnost zadržuje v učenji. Podpore čejo se dobiti le onim, kteri dokažejo, da z dobrim vspehom obiskujeje višjo šolo, da so vredni pomoči. Vsak darilec pa naj bode gotov, da če mu hvaležna biti mladež iz dna slovanskega srca. Donesci naj se pošiljajo naravnost „oskrbo-valnemu odboru podpiralne zaloge za slovanske dijake v Gradci (Univcrsitttt) in vsak naj izvoli izreči želi-li, da se njegov donesek dene k glavnici ali da ga podari kot letni donesek. Oskrbovalni odbor podpiralne zaloge za slovanske dijake. V Gradci 9t junija 1872. „Prosimo vse slovanske časnike, da blagovoljno ponatisnejo ta poziv". Dunajska borsa 10. junija. Napol..........£> „ 70 C. k. cekini.......5 „ 3i> Srebro........ 111 . 70 St. 6288. ■ S:iv:ii;l5i?-i. (113—1) Dunajsko življenje zavarovalno družtvo si dovoljuje P. T. občinstvo k sklepanju vseh človeškega življenja se dotikajoćih zavarovanj nujiiljmhinjo valuti. Zavarovalne ponudbe se precej rešujejo in v MluraJII« Minrtl zavarovani mnuhl takoj izplačujejo. Dobrohotnosti vifokočOftJtega P. T. občinstva in za sprejematije zavarovjilnih ponudeb se priporoča z visokim spoštovanjem Glavno zastopstvo za Štajersko in Koroško zastopano po Franou Smreker-ju v Criri-acloii. Pisarnica: Gosposka ulica št. 13, stopnice na dvorišči, na levo, 9, nadstropje, last štajerske eskomptne banke. - (111—3) Delavni in pošteni gospodje najdejo službe kot agenti in nabiralci. K ____________ _____ ..^^^^ (47-12) Na deželni sadjerejski in vinogradniški šoli pri Mariboru sc ima mesto drugega učitelja za dopolnitev ljudskega poduka od L marca 1878 začenši z letno plačo od tri sto goldinarjev, s prostim stanovanjem in kurjavo in letnim pavšalom od dve sto gol tli u ar je v za hrano napolniti. — Prosilci za to službo sc morajo z zmožnostjo za podučevanje v ljudskih Šolah, kakor tudi z znanjem elementarnih naukov praktične geometrije, poljemerstvu, nivoliranja, navadnega risanja situacij in planov, kakor z znanjem slovenskega jezika izkazati, in svoje s prilogami dokazujočimi strokovna in jezikovna znanja, starost in doseda njo porabljenost združene prošnje do najdalje 31. julija 1872 pri štajerskem deželnem odboru izročiti. Definitivno potrjenje v učiteljski službi se more stoprv po dovršenem triletnem službovanji /.goditi Gradec, 81. maja 1*72. Od štajerskega deželnega odbora. Ii *! i Bil 4 ^ rt, 111 lil I«! 1 § I i-, -r - lii 1k * X k tur« mi4 in CUt< btl aetrait tc Fft«tu Pompadour, n t,ctc in fiii ,rficr Stil tur« IbjreiBeitretP.iibfeiu ti • atmcine nntrfenmtnfl flcfuiibcn ba:, tvirbuit tiniaer r«eit i en i tb-rctcu iVirinfii f,cfjli«t. e« bicite taber trm V. 2 flcbnen tiubilrnm mm y:a«iiibt# bit allein rtite OrUliiaU VcMtffVslM nur In crr atTtiiititcu JUtrer-luac i «- 'mu tfftr, ©omintrfvroittn, ?cb.ri"ltcte, ilK.ibouVt jur RonffT»ituiifl, St<«i|4bnttuiifl unb iPtrniii-glllt« te>< Itint*. 1 iuflti c. 1.50. Ulle« Ift mualitri! *i»«t mfirbe t« fruetr ntaaiibt biii0iticn rit t* *i«iitx?iT i-m;t n. D v-l'i't 'tu '"ce.Miant mit tintr iibcrra iibtitbtu ^4utlii.\'€it. 1 _;4a' ttl (amnit tU\» irciluug t • (r «TO23«*» 1«i'litur..»ii:'* V-i irmiiifl, tooturrb 0*a tfiiuann m 11 ,uv Iti v.-i,v KiTcl obut .Uit UJlilijt rit vrr.\lit en unb t'ltiit,)(H'citentu Uicitlfiilcft te. Iitj.'iiit'in' pottrtn l-iiiu. lUacon mit •.,»'iir(i'iin,i, ,5tnii,i 11 tir tint gan;e 1'icbcU OfamitlUi 4'tt l ii) tr. MMgŠP* Zilbti •Vinjfiiiitl,cinan#flt fcjKV uc J'ii i l, um .nit blintgetvorbtiicn 9Retafl«<0tgtnfl8nb< MjiiT uitb iku ju mi&en, nntnli-tbili« fiir »itolb« uut ftilbtrarbtittr. i Stud s tr. sw»^ Ta* V.-r«"iibrrut-fli:puloirr tinti .^»««iCip 't v u u i aw> c, •ib.itt.- ittuiU', tufer vcvii b.-!' tai,tnib itttl DttUl in ciiii u-ii -Uliiiuit.! b 1 ilt ii>r 'litii'lntiitiei$t\ Dt.Utbt a.ii •> ith ••• TI..ui« .ijtitblictt o:t« iiiifliou Mi'jo- .j• -<■« jetrn Gitil'iuib. i itiief Utiru žoot so, 4u, o fv. i žttiđ profit Serit 7o, »ii tr. bi« i u. i QtM arojt mit •i ^rt'Jiiiltln 1 R. l Stiicf fiiv llttifttafiteii Ift, 4 ■ bi« r.o ti-c '.'iu.vii.vi4"! t V«cfftlaili»HUrt>t't, S jk.,-^Jy ii • t Jt,'iii|4ur vcvincngi um ta« L vtttv unltl'.u \u m.irt.t.i Gint i4a«ttl (cm ■ •l»funt> «Otr. D :"ji1gSB,* Ti« S"«r *ov -Ji o iT* i" fdliujtil I i:-$*2tsr ift 3fktrmann Iti tniv-tbitn, ta t« ur «1:hi tbot |utr.i.unb ift- '.'Inivt tim,] ter au#flf,tiibrct(it l'lc a i'i«cn ttbtr .'iviTctiti, ntUVt ba« Vtttnrtif uci« unb nriinbtiiiijli« n atbt. ie baO na* ttm laiiflftcn (McBtattfl) t(v •**ntc in btr R8(|< ftint ijjc;!*li,iftit {ti ttr-jpiirdt iti uut tttn ^ir«ft im bctbflCii iliait tir.|pu'«iu u-irt. i lilaciMi SO tr. I l'-ltft 1! ■ «. s i v>»i;. i«r................. "'C = I man na* tt.irr >itiri'i n*tri - lni('cn litru vi\iittn rami. J at^^uttn. atntl drrifii ttortbol aovabrtn cil ii r n «it -33iaii1iiiii'iun*?tinnc ati« flmero« KBoBit ix tonici 2.') fr. ift/MUlV'ta Wai'rhtiiilt>cr, uut bitubtnti ttt'cnt J^MJr 'W,if4 |u trbaittu. «tt flntotn-buufl citfcf i'iiU'tii tvfiait man Mit, brii unb *•>( t. ter arefjtt 'Jicitb il tabti ifl m«, raf; tit 2Ui|«t uitbr gcfibcut trii r. atl btl g.'trpl: li*(i 'J'orrtittuiifl. l '^funbvafct W tr. Mm jX>U »u"tt tintt, jn atMaiio>ta —r r"... . unb i»"f • *«ef, 8<* OirceiitaU bitftr lintt, bltibt fttbft btm * nfttn iiian tin ^tb'imnin; but Dtr.tiuflt a i:i u (c tu, Kr bit % iwti|una bit|u b»t ..n.viVtii iriib'r lintt 2U It ^ratti(a) finb tle J^ofcnfrliiijrr, rotl«t tit jpoft bti j«lt*ttni SBtt« Ki ver ttm !Ptl«muttn f«il(jen. tyaar 6 fr. 'JJtiitftt« itoiivulotr. garanti«, Uiiilcl jur lintftrnung alltt 8tof> hetft aut i'cinii'anb, totiet umb anbtru ©totf« gaituugtn, fouit au« »on 6tabl« nnb ttijtngt ntft.Mittu. 1 i'0'tt Sbtr. Onfllirthcr *f»*rl'irf, »oburd) „ _ |ttt (»alluna Ctt«r cintwtfa)niritii}« rt it unb bit f«čuftt SpttacaađiniBg cr^alt. tfin ,* ta t on ittin '^5 fr., grofj « tr. r>liilTifltr t?*im. Ta« Untnlbtbv li«flt ii itbtr i)aii»baltui:ar ba man fi* bit otrf*itbtnfltn in [tbtm 4>au|t e»t« Tommtnbtn fRtparaturtn ftibii btforgtn tam; bitftr Stim bait fi« ia^rtlana unb i|t in tatttm ^uflJBtt ju )tbrau«tn. 1 ij lačen gro tj 10 tr — Otrudilof« ■»aff*rWd)t«»«tt«ln« luHtii, jur UtnbUtung tt« Tur«n.i[-ftu« bti flinbtr«, Jttanftn unb *Bi>«n, 1.6»>. 1.7». ■Bjjfjr- tt. r. »r. * buri iibtrrrifft (n |t>ntr (Uirtung adt abnll« *tn Onbritatt, ba ti fttbfl bit jarttflt gartt unbtfebabtt isfjt nnb fogtti« trcrftn — gtru«. to« bltibt. Umb ift to jum UJubtn bcr$ant» frbubt btjonbtr« m cmbftblCM. 1 glaccn ntbfl ViurotifUBg 4" tr. ^arifrr UniDtrfal.Jfitt, cm ni«t nur &\at. -lu-ru-nan, Strtn, 3Ttttr> i«auiu, §ol\ ic. j*ntafttn« btrart ju utrbin* ttn. fi-b.i- («uiii'Ttr ni'liitii'iit, jeiit■ 1-iiniti M*cr f«itttnt« \u vatuu ,cii, |. HI. 4>0i) mit -JJItiail, ©ta.' mi' sl'or)ttIan k., fo bag t« n-it tin Abrptr ivi. t. 1 l-.ifct vi'ii bitftm in itttm .i.iaiiu- u tnt bi.br i^tn Otltltl nur 10 tr. ^rri'rlb* JCttt im .ujfi.jtu Si fUintc, icnv aulgiebig, 1 glacon »o tr. Olrftrifdie ^ahnbilrfttii, bur« trtl*c man oblic ^abni'afta rbtr (on • ftiht -Uieti an.cutc «.blo<< mu remetu IB.iifcr) ti -abr.e ran. rotil; ,',cru«lo« unb gcfunb tr-b i tu t mu. Um groinn llmfau )ii ti)>t(tu, ift tr, Itti« M« etiiđ bio« aut 60 ti. iKftifJt. ngrnip" i'i Kiiitjitlu.ai ft«, ntlitt rotdtn W^*W ibrer IB«aueni1 *fcit, SHilitattit unb ibiuu i'ubiiii '4o tr. Bjijjf^- *»rir Haflrmtfftr.Vafta. Tur* wk^*W fcitfe Vafta trfbart man, ba« »Haflr mtfftr |*Itiitii ju lafftn. 1 6cba*tfl M tr. Mf* lliifiitb(hrlirh fiir i*tfii*>au»!ialt wk^^W finb bit neucn Vattiii.tcbltiftr rootureb man mit grogitr ?tirbtigttit unb obne BtUbt aH« čcbiicittrrtrlttugt, fotvie <5«ttrtit, Uielftr k. in tintr Ulliuuic fcbleiitn taun, Uiu e t lift bio« 15 fr. fllj^p- Tat btftr IHleuer Alerfeut>rriif *k^*W guno« • ffiafTer tofltt ptr j>taf«e 10 tt. (SntribPir tntftrnt augeubliftti* au« fDafcbt eter anbertu etoffaat tungtn itben jnf«en linleur.td I glaccn tofltt 15 fr. Alle«Un*lohtb«,re wlrd ■lohtbar! tur« bie neucn Tafehcii * ttJrirroffopt roti*e m-, .0 , So« bi« loomal itb.ti i*«.itr ftanb utrgroitrn. fo bafj man fttbfl bit Zbitrt im rtinen ItinftBaffcr btuti* f«ben rami, uub finb bitft 'Uiifrclfope fetjr vitlfacb ju veno n btn, j. B bti Šinfdufen v o u UJitbl. ijrucbt 4>ill|tnhu(bttii, Svtjtreitu, UUtte.oaaitn, Vina lnftn, 4)aturforf*Jingeu tc. l Ctllct tr. *■>, en h fl. l, l.jc, 1.60. ij.C'g'1 lob allrn InfJlatii 3nfrfUR wk^*W tur« bit neu trfunbent, Jnft:tt tebttutt Cfftnj, Titfe bat bie iii -enf«a(t, ta infett nicbt nur f«neO Riidjurotttu, fonttrn *;t.t au« nor bm 'Jtnnifttn ttrftlten; an.u tottibeu gegen 'Ji aR,tu, €«abent i'i-tuii ,ilobe ic. 1 rttac b grofi 3i> tc. ATm|| .-tivttt.iiapiite Ve i forTlItm« Sla Jj^BS' trti m t. Tur« biefe Waf«in' fami man tebe (flaf«t f*utii unb iu trubi vtrtotftn 1 €tUct i > tr 1 situ.t ftiuft.' Goric fiir ,;.-b !'ei fl i 10. rVtfflM1* (^ncilifthc O^ntftTf nun* * Wa ^*Or fritin« mil .WbOtriirr. Vili ichvtr -jit.i'ibnu- tann felbft ein itinb obnt Slu firmam g bit ftiirtfl utrtorttt i«Ui*e euttorteu 1 6itl(t foftet fl. 1. jjgfA .'it >it iiiuantti au« 0a'ierM«tem mr*** u:ivei)oiiftlia)cm €tofft obut Itabt tit.i ii* ■<< čriritgi tft: bieftr Vtanttl ifl btrati gcma«t, ba« man itn (clbft btl f«buflem st-t: tr au« ti.nitii tann, ba tr auf ttr irotutii Štitt btm f«buftfn Utbtrjitbtr gtei* fitbi, 1 S.t.irt, «J HoD Vanae roftet ft. It.M, iebt rociitrtni iioa fl. I,— mebr. C« U)irbtifu«t, ti ■■ gabrifat ni«t mit intanbif«eu ju v r-tre« ein. i« barauf aufmttffam, baf} nur in r gtfa- 0 II s i I* y«| % t s Mf H I S 3 » : utr ^ui me ntAommll uuo.Sibibcilung aitfmtrtfam, t« ifl ba» eitiiigti^ef«ail bitftr Vlrt, ii. tvm on bi ttr tleinjit *U au* ber grifett Rultrag, in ittt i»ran«t ein(«lagtnrp f*ncU uub liuig befcrgt toirb. C« cnvfieblt fi« tafter ju IftVIrctajtfl Slutiragtn Dag 6»terrcl«-ltii*c'lM' 4'uniiiiiNNlouH.OeBclittn bef 1780 ?r*s:x'.'.; ta« «-rNl«> n-*ti-rrci*'liis('li<> A m S^rlealltlAIlIl in Wien, Prateratrasae Nr. 26. t. 3» b o: s* 3> a - mm 3 P Nakup in prodaj kakor menja vanje vseh obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, železničnih, banknih in obrtniških akcij. Kcst'vaiije kujionuv, \m■•«>«'■ Iti f.n t™. 14. h«»rM«> sc za gotovino ali navržek 10 °,,, izvršujejo. \ sc vrstiš srtSek »u j i »• * > t i plačilom v mesečhili obrokih <»