TRGOVSKI LIST Čaaopla sa trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. LETO X. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, 4. junija 1927. Telelon št. 2552 ŠTEV. 63. Kongres trgovskih, obrtnihin industrijskih zbornic v Splitu. Zbornice (komore) za trgovino, obrt in industrijo prirejajo vsako leto svoj kongres. Na teh kongresih, kojih prvi je bil v Zagrebu, drugi v Skoplju, tretji v Sarajevu in četrti lani v Ljubljani, se obravnavajo vprašanja, ki so posebne važnosti za gospodarstvo cele države. Letošnji kongres v Splitu, ki se vrši dne 7. in 8. junija, ima na dnevnem redu obrtni zakon. Zbornice naj bi v svojih razpravah postavile načrtu novega obrtnega zakona temelj s tem, da bodo glede načelnih vprašanj skušale doseči soglasnost, kjer pa bi to ne bilo mogoče, da se vsaj upoznajo, precizirajo in utemolje oddvojena mnenja. Svoj cilj hočejo doseči zbornice na ta način, da so materijo, ki se namerava obravnavati, razdelile na deset referatov. Od teh je prvi splošen ter naj da pregled obrtne zakonodaje v naši državi. Poročevalec je načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. Krpan. Ostali specijalni referati so porazdeljeni na poedine zbornice. Ljubljanska zbornica poroča o strokovni organizaciji in o obrtnem sodstvu, zagrebška o pogojih za izvrševanje obrta, trgovine in industrije, novosadska komora o obsegu obrtnih pravic, sarajevska o obrtnih oblast-vih, osješka o krošnjarstvu in sejmar-stvu, trgovska komora v Beogradu o pomožnih obrtih trgovine, industrijska komora v Beogradu o obrtnem in trgovskem pomožnem osobju, zanat-ska komora v Beogradu o pospeševanju obrta. Poročilo o obrtnopravnih odnošajih v mednarodnih pogodbah je porazdeljeno med poedine zbornice tako, da ga podajo v zvezi z odgovarjajočo materijo svojega specijal-nega referata. Ljubljansko zbornico zastopata na kongresu namestnik zborničnega komisarja g. Ivan Ogrin ter zbornični referent dr. Josip Pretnar. . V naslednjem priobčujemo kratek izvleček poročil, koje bo imela na kongresu Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Celotna poročila priobčimo v eni prihodnjih številk. Glede stanovske organizacije zbornica^predlaga na podlagi došlih mnenj ostalih komor sledeče: Udruzevanje industrijskih podjetij na] bi temeljilo na načelu svobode Za trgovska m obrtniška udruženja (trgovske grem ije in obrtne zadruge) kakor tudi za zveze teh udruženj naj se uvede princip prisilnosti včlanje-nja. Obrtne zadruge naj bi bile strokovne (za obrtnike ene same ali sorodnih strok) ali skupne, t. j. za obrt- nike raznovrstnih strok. Teritorijalni okoliš naj bi ne presegal okoliša enega sreza. V izjemnih primerih bi se zadruga mogla razprostirati na več srezov, a največ na okoliš ene zbornice. Zveze trgovskih gremijev in trgovskih zadrug naj bi se razprostirale redoma na teritorij oblasti, v izjemnih primerih na okoliš zbornice. Udruže-vanje zvez v zveze višjega reda ima biti svobodno. Trgovski gremij, obrtne zadruge in zveze teh udruženj naj bi imele v bistvu enak namen, kakor ga imajo ta udruženja po sedaj v Sloveniji veljavnem obrtnem redu. Poleg delokroga občega značaja imajo ta udruženja vršiti tudi funkcije kon-sultativnih organov in posle preneše-nega delokroga državne obrtne uprave. Glede obrtnega sodstva vsebujejo zbornični predlogi sledeča načela: Obrtna sodišča naj bi se ustanovila na vseh sedežih zbornih sodišč I. stopnje (okrožna sodišča) in po možnosti na sedežu rednih sodišč I. stopnje (okrajna sodišča). Prizivna obrtna sodišča se imajo ustanoviti na sedežu zbornih sodišč I. stopnje. — Osebne izdatke in pristojbine za priče plačuje država, materijelne stroške nosijo občine. Obrtna sodišča imajo razsojati o vseh sporih iz delavnega razmerja med delavci istega podjetja, ne oziraje se na vrednost spornega predmeta. Obrtno sodišče sodi v I. stopnji v senatu, kojega tvorijo trije sodniki, od teh eden poklicni, od ostalih dveh pa eden iz skupine podjetnikov, drugi iz skupine delojemalcev. Sodnike-lajike imenujeta zbornica delodajalcev in delojemalcev za 4 leta. V primerih, kjer znesek vtoževane terjatve presega 1000 Din, je dopusten priziv na prizivno obrtno sodišče. To sodi v senatih, katere tvorijo trije poklicni sodniki in dva sodnika-lajika, eden iz kroga delojemalcev, drugi iz kroga delodajalcev. Zastopanje po odvetnikih je dopustno samo v prizivni instanci. Postopek je urediti tako, da bo kratek in enostaven. Stranka, ki propade, plača takso za razsodbo, ako se ne izkaže z ubožnim izpričevalom. V ostalem je obrtno sodstvo brezplačno. K svojemu referatu o stanovski organizaciji je zbornica izdelala kot prilogo statističen pregled stanovske organizacije cele države, kot prilogo k referatu o obrtnem sodstvu pa celotno besedilo osnutka novega zakona o obrtnih sodiščih, kakor naj bi se izdelal na podlagi načel, koje vsebuje Pred šestimi leti je finančna upra_ va odpravila plačilne naloge v namenu da pospesi in poenostavi uradno poslovanje. Nadomestila jih je 8 pred-pisnimi izkazi, ki so se razgrinjali pri občinskih in davčnih uradih. Novotarija se je že v prvih počet-kih izkazala za premalo premišljeno, ker ni izpolnila upov finančne upra-> vki je pod silo odpora vseh davko-, ®jevalcev sama uvidela, da je šla Lnfavox Predaleč in uvedla obliga-• yr,oča.njR opozoritvenih položnic m za ( ohodnino še posebna obvestila. Odpor proti tej novotariji je bil tem hujši, ker je pomenjala odprava davčnih plačilnih nalogov »privilegium Davčni plačilni nalogi. odiosum« za Slovenijo, kajti druge pokrajine niso bile deležne te dobrote. Odprava je padla ravno v dobo najhujšega davčnega pritiska, ko so se na davke nalagali razni pribitki, odnosno od davkov začeli pobirati še invalidski davek in vojaška komorska doklada. V teh časih je veliko odpora proti davkom povzročila ravno odprava plačilnih nalogov. Ta odpor je imel brez dvoma v mislih g. profesor dr. Ogris, ki piše v svoji študiji »Delni-iqok u*be v Sloveniji v letih 1919— 1925 sledeče: »Morda ima za današnje razmere prav zopet Adam Smith, k1 J® glede svojih časov trdil, da ljudje niso tako nezadovoljni zaradi viši- ne predpisanega davka, temveč zaradi tega, ker ne vedo, katere davke plačujejo in posamezne v kakšni izmeri.« Gospodarske korporacije in organizacije so si celo dobo mnogo prizadevale, da prepričajo delegacijo ministrstva financ v Ljubljani o nujni potrebi, da se znova uvedejo davčni plačilni nalogi. Zopetna uvedba davčnih plačilnih nalogov je bila med resolucijami vseh različnih zborovanj, občnih zborov itd., a vsa prizadevanja so bila brezuspešna. Finančna uprava se ni dala prepričati, da je z odpravo davčnih plačilnih nalogov šla predaleč, ampak je trdovratno vztrajala na svojem stališču. Ko se je pred kratkim izvršila iz-prememba v vodstvu finančne delegacije, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozorila novega g. finančnega delegata na potrebo, da se plačilni nalogi znova uvedejo. Na to opozoritev je prejela dne 2. junija t. 1. dopis, ki se glasi sledeče: »V zvezi z Vašim dopisom ... mi je čast obvestiti Vas, da sem z odlokom z današnjega dne (24. maja 1927) pod gornjo številko (št. 1906) odredil zopetno izdajanje plačilnih nalogov za vse neposredne davke. Delegat: dr. Rupnik 1. r.< Ta odredba, ki izpolnjuje ponovno izražene želje gospodarskih krogov, bo brez dvoma vzbudila pri vseh davkoplačevalcih upravičeno zadoščenje in hvaležnost za uvidevnost g. delegata. Nov pravilnik za zaposlovanje inozemskih delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je poslalo stanovskim organizacijam načrt novega pravilnika za zaposlovanje inozemskih delavcev. Nov pravilnik ima po izjavah ministra za socialno politiko stopiti v veljavo že l: julija Pravilnik vsebuje v glavnem naslednja določila: Določilo § 103. zakona o zaščiti delavcev, to je določilo, da noben delodajalec ne sme privajati delavcev iz inozemstva, dokler ne dobi za to potrebnega dovolila, velja samo za tuje državljane, ki so prišli v kraljevino SHS po 14. juniju 1922 ali ki bodo še prišli v našo državo v svrho zaposlovanja. Določila novega načrta veljajo za vse vrste fizičnih-kvalificiranih in intelektualnih delavcev brez ozira na spol, poklic in plačo, ki prihajajo k nam, da dajo svojo tehnično in duševno delovno moč v službo tretje osebe, v svrho zaslužka ali ižšolanja, v kolikor ta služba ni javnopravnega značaja. Dovoljenja za zaposlovanje bodo izdajale oblastne inšpekcije dela v vseh onih mestih, kjer so gospodarske in delavske zbornice. Dovoljenja se bodo izdajala za naj-dalje eno leto razen za begunce tujih držav, kakor tudi za Srbe, Hrvate in Slovence, ki so inozemski državljani *n kojim se bodo dajala dovoljenja za nedoločen čas, po posebnih navodilih ministrstva za socialno politiko. Prošnjo za zaposlovanje predložijo gospodarji pristojni inšpekciji dela, ki mora rešiti prošnjo najkasneje v osmih dneh. Prošnje obravnava kolegija v katerem so oblastni inšpektor dela in po en delegat pristojne gospodarske in delavske zbornice. Kolegij se sestaja tedensko. Njegove dolžnosti so častne. Proti sklepu je dovolje- na tekom osmih dni pritožba na osrednjo inšpekcijo dela pri ministrstvu za socijalno politiko, ki mora zadevo tekom osfhih dni rešiti. Take pritožbe rešuje kolegij 5 oseb, v kojem so zastopniki gospodarskih in delavskih zbornic. Podjetju, kjer je stavka, se ne bo dovolilo zaposlovati inozemcev, dokler traja stavka. Inozemski delavci, ki so bili v naši državi že pred 14. junijem 1922, dobe pri inšpekciji dela posebne legitimacije. Gospodarji, ki zaposlujejo inozem-ce, morajo že mesec dni pred potekom roka prositi za ponovno dovoljenje. Dovoljenja za inozemske delavce, ki prihajajo v našo državo na račun inozemskih tvrdk v svrho montaže ali popravila strojev, dobavljenih od do-tične inozemske tvrdke, bo prositi potom pristojne inšpekcije dela pri osrednji inšpekciji dela. Dovoljenja se bodo izdajala za najdalje tri mesece. Za primer potrebe se na prošnjo, kojo pa se mora vložiti vsaj 15 dni pred koncem dovoljenega roka, dovoljenje podaljša. Inšpekcija dela sme povabiti tudi zastopnike prizadetih organizacij, da prisostvujejo s posvetovalnim glasom sejam kolegija. Delodajalci morajo o zaposlenju inozemskih delavcev voditi posebne registre. Inšpektorji dela imajo pravico kčntrolirati podjetnika, ali se drži določil glede zaposlovanja inozemcev. Za primer, da se zaposlujejo ino-zemci brez dovoljenja ali po pretečenem roku ali da se delavci ne uporabljajo za posle, za koje je bilo dano dovoljenje, ali da se gospodarji ali delavci ne drže predpisov zakona o zaščiti delavcev ali pogojev, določenih v odloku inšpekcije dela, bo inšpekcija dela prepovedala nadaljno zapo-slenje dotičnega delavca. Proti takemu sklepu bo pripuščena pritožba na osrednjo inšpekcijo dela. Naša zastopništva v inozemstvu ne bodo dajala inozemskim delavcem viza upotovanje v našo državo v svrho zaposlovanja brez dovoljenja inšpekcije dela. Ko stopi novi pravilnik v veljavo, izgube veljavo vsi predpisi, ki so bili doslej izdani glede zaposlovanja inozemskih delavcev. Rado Grum: K preosnovi trgovskega pouka. (Konec.) V »Trgovskem Tovarišu« sem že poudarjal, da si je nadela današnja šola nalogo, izobraziti trgovski naraščaj do svoje strokovne popolnosti tako, da bo absolvirani trgovski vajenec sposoben ne samo za komercijelne posle, temveč istočasno tudi za administrativno delo. In to nalogo hoče šola tudi izvršiti. V omenjenem članku g. U. čitamo med drugim dobesedno še to, »da so potrebne za dobre trgovske šole teoretično in praktično izvežbane učne moči, ki bi se posvetile samo temu pouku. Te učne moči bi morale imeti vse teoretično znanje kot pedagogi in učitelji trgovskih predmetov, pa tudi prakso v detajlni trgovini in denarnih zavodih tu- in inozemstva.« Te besede se prav lepo slišijo, kako pa je to izvedljivo v praksi, je pa drugo vprašanje. Na to moram v prvi vrsti konsta-tirati, da teoretično in praktično izvežbane učne moči imamo, ker so vsi t Stran 2. TRGOVSKI L8ST, 4. junija 1927. ' štev. 63. ^‘amcasir^v'* yis^«aa>.»c.-cž ~ •aa^ ■•ra»..T»c<7:*o*M» ■? -.•?. * oKas/as?. «»’• >*■** .w& oim« -r^ac ■•: -■ ftv ww.*'T*s-- • '■ ^5tts**t#y£>»>' sj&c učitelji, ki poučujejo danes na šoli trgovske predmete, priznani dobri pedagogi in tudi izprašani za to. Da bi se pa te učne moči posvetile samo temu pouku, kakor trdi g. dopisnik, je danes naravnost nemogoče. Pouk traja tedensko 9 ur in naj za te učne ure nastavi gremij posebne učitelja in jih seveda pošteno plača. Ne verjamem v uspeh take akcije. To bi bilo izvedljivo le tedaj, če prevzame to šolstvo država, nastavi na šoli potrebno strokovno učiteljstvo, ki bi poučevalo predpisane predmete celi teden, menjaje po razredih. Takrat bi bila stvar naravnost idealna, ker bi bilo vsem ustreženo, tako vajencem, še bolj pa trgovcem-šefom. Šola pa bi stala sigurno na svojem višku. Končno trdi g. U., da bi morali imeti ti učitelji poleg teoretično-praktične naobrazbe tudi prakso v vseh mogočih trgovskih obratih. Kako si g. dopisnik to predstavlja, si nisem popolnoma na jasnem. Po njegovem nazira-nju bi moral iti bodoči strokovni učitelj najprej v prakso v detajlno trgovino, potem v en gros, nato v banke tuzemstva in nato še v inozemstvo. Tako bi potem po svojem končanem študiju in po večletni praksi v tu- in inozemstvu ter v raznih trgovskih obratih bil šele sposoben za strokovnega učitelja na trgovskih nadaljevalnih ali pa na rednih trgovskih šolah. Ta zahteva se mi zdi globoko pretirana, ker sem prepričan, da ne bo najti ljudi, ki bi toliko žrtvovali, da bi se potem lahko udejstvovali kot učitelji na imenovanih šolah. Če se ta zahteva stavi učiteljem, ki hočejo poučevati na više organiziranih trgovskih šolah, je popolnoma prav in na mestu. Na naših trgovsko - nadaljevalnih šolah pa potrebujemo predvsem strokovno-izprašanih učiteljev - pedagogov, ki znajo pridobljeno učno snov pravilno podavati, da jo učenec razume in jo potem lahko tudi praktično uporablja. Ne golih strokovnjakov, temveč strokovnjakov - pedagogov potrebujemo, ako hočemo dvigniti intelekt našega trgovskega naraščaja. Gre ted^j predvsem za vzgojo in izobrazbo naše trgovske omladine. To bomo dosegli pa le s smotrenim, pravilnim, metodičnim postopanjem v šoli, izven nje pa s sodelovanjem trgovcev-šefov, ki jim je izročen naš naraščaj in to vedno le s skupnimi silami ter harmoničnim sodelovanjem nas vseh. Tedaj bomo vzgojili tak naraščaj, kakršnega zahtevajo današnje prilike in kakršnega si tudi sami želimo. V svrho tega je treba: _ 1. da se vrši pouk po učiteljih-pedagogili, ki imajo potrebno metodično znanje in strokovno usposobljenost; 2. da izboljšamo metodo v zmislu koncentracije posameznih v trgovsko stroko spadajočih predmetov, in 3. da je nujno in neobhodno potrebno sodelovanje šole in trgovcev-šefov, ki naj delujejo skupno kot neka harmonična celota v vzgojnem in strokovnem oziru, da vzgojimo naraščaj, ki bo trgovskemu stanu v čast in po- ZGRADBA POSLOPJA ZA CARINARNICO V LJUBLJANI. V petek se je vršila v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo konferenca, na koji se je razpravljalo o vprašanju zgradbe poslopja za glavno carinarnico v Ljubljani. Kakor smo že poročali, sta obstojala tozadevno dva projekta: 1. da se namesti carinarnica skupno s skladišči, kemičnim laboratorijem, poštno-carinskim uradom, centralno blagajno itd na parcelah tik kolodvora ob Resljevi in Masarykovi cesti in 2. da se zgradijo carinska skladišča in upravno poslopje z vsemi potrebnimi pritiklinami na severni strani sedanje ljubljanske železniške postaje ob Dovozni cesti. Po vsestranski razpravi o obeh načrtih in po izjavi zastopnikov mestne občine, da bo carinarnica, če se zgradi ob Dovozni cesti v čimkrajšem Času zvezana z mestom potom električne železnice, da se s tem paralizira zamudo časa, ki bi jo sicer imeli interesenti radi velike oddaljenosti carinarnice od centra mesta, ise je soglasno odobril drugi projekt, ki predvideva nove carinske prostore ob Dovozni cesti. Nov davek za državne dobavitelje. V času trde gospodarske krize je konkurenčni boj v našem gospodarstvu vedno ostrejši. Konkurenca se uveljavlja v v$ph panogah gospodarstva, uveljavlja pa se tudi pri državnih dobavah, pri katerih se sicer — o drugih neprijetnostih ne govorimo tu — praviloma jako malo zasluži, vendar se pa razna podjetja poganjajo za nje, da si vsaj zagotove nekaj dela in morejo zaposliti delavce. Kdor pozna državne dobave, mora vedeti, da je podjetje, ki se jih udeležuje, izpostavljeno raznim neprilikam, da mora zlasti dolgo čakati na plačilo. Gospodarski krogi so državo že ponovno prosili, da poenostavi oni del zakona o državnem računovodstvu, ki se tiče državnih dobav. Državna uprava ni do sedaj pokazala za poenostavljenje teh predpisov pravega umevanja. Nasprotno ravno v zadnjem času je bil objavljen neki razpis generalne direkcije davkov, ki državne dobave bistveno otežuje, odnosno jih z novimi dajatvami komplicira. S tem razpisom je generalna direkcija vstvarila v naši davčni zakonodaji izjemo, ki postavlja na glavo z zakonom sankcijonirane davčne predpise. Po davčnih zakonih je natanko določeno, kje se davki odmerjajo in plačujejo, določeno je pa tudi kako se davki odmerjajo, kadar opravlja davkoplačevalec posle izven svojega stalnega obratovališča. Vse te predpise ignorira generalna direkcija davkov in odreja, da mora vsakdo, ki opravlja dobavne ali podjetniške posle za državo ali za samoupravo, prijavili prevzete posle onemu davčnemu oblastvu, na čigar področju se ti posli opravljajo, in plačati davek po predpisih davčnih zakonov dotične pokrajine in sicer pridobnino ter dohodnino, kjer se ta davek pobira. To morajo storiti tudi oni, ki plačujejo davek za svoje obrate v kraju stalnega bivališča. Generaina direkcija davkov ustvarja s tem v davčnem oziru umetne meje med posameznimi pokrajinami, ker ne priznava davčnih plačil v eni pokrajini za veljavna v drugi pokrajini. Ako bo po teh predpisih dobavil, na primer naš obrtnik za kako državno poslopje v Beogradu okna in vrata, bo plačal davej^ od fega posla dvakrat. Enkrat pri nas, kjer ta okna in vrata izdeluje, drugič pa v Beogradu, kamor jih dobavlja, kajti razpis, ki odreja obdače- i vanje državnih dobavnih poslov, niti z besedico ne omenja, kako naj se v takih primerih prepreči dvojno ob-dačenje in s tem tudi dvojno plačilo davka. Ravno v tem pa vidimo tendenco, da se od tam, kjer se izvršuje večina dobav, to je iz Beograda, odrine dobavitelje iz ostalih pokrajin s tem, da se jih od dobavnih poslov posebej ob-dači in jih s tem preplaši, da bi se v bodoče državnih dobav sploh ne udeleževali. Generalna direkcija davkov je z omenjenim razpisom vsekako prekoračila svoj delokrog, ker izpreminja z njim davčne zakone glede temeljnega načela, to je glede davčne dolžnosti, za kar brez dvoma ni upravičena. Zakon se ne more izpremeniti z razpisom, ampak samo z noveliranjem zakona. Temeljni princip nase davčne zakonodaje je, da se glede občne pri-dobnjne obdači ves obrat onega obratovališča na kraju, kjer se to obrato-vališče nahaja, glede posebne pridob-nine, da se ves obrat obdači na podlagi celotnega uspeha, ki prihaja do izraza v bilanci in še le potem porazdeli na posebne podružnice, glede dohodnine pa, da se vsi dohodki obda-čijo, ne glede od kod davkoplačevalcu dohajajo, na kraju njegovega stalnega bivališča. Ali Generalni direkciji ti principi niso znani? Ali jih je pregledala? Zakaj je segla po sredstvu, ki favorizira beograjske posredovalce? Nikakor ne oporekamo, da si davčna uprava zavaruje donos davka pri onih državnih dobaviteljih, ki ob licitacijah niso dolžni dokazati, da so svoj obrat prijavili davčnemu oblastvu in plačali davek, to je pri licitantih, ki niso naši državljani, odločno pa je ugovarjati, da bi se s kršitvijo zakona izvajalo zavarovanje davka tudi pri naših državljanih, ki so dolžni doprinesti navedena dokazila. Davčna uprava ima v teh primerih na razpolago zadostna sredstva, da jim zakonitim potom odmeri davek in ga pobere. Kam plovemu? Ako obvelja omenjeni razpis, se plačilo davkov v Sloveniji ne bo smatralo za zadostno, da-si plačujemo ogromne zneske, ampak bo treba na kraju dobave za isti posel plačati še enkrat davek, predno bo dobavitelj dobil za dobavo svoje pogojeno plačilo Opozarjamo na netočni razpis naše poslance in jih prosimo, da pripomorejo zakonu do veljave ter preprečijo kršitev zakona. Pri nas je sedaj adut pobijanje korupcije. Tendenca je očistiti' nečisto ozračje. Razpis pa, ki ga grajamo, gre ravno v nasprotno smer. Odbija ponudnike, omogoča šikane in ustvarja monopol spretnim posredovalcem v dobavnih središčih, ki sami nikdar nič ne producirajo pa bi radi delali sami med seboj, kadar dobavljajo. Bogumil Vošnjak: Trgovski atašeji. (Konec.) V državah, ki še nimajo zadostnega kadra ekonomsko izobraženih diplomatskih uradnikov, nastaja brezdvom-no potreba institucije trgovskih atašejev, vendar pod pogojem, da bodo ti trgovksi atašeji podrejeni ministrsivu za zunanje zadeve. Imenovanje za trgovskega atašeja bi moralo biti odvisno od polaganja strogega strokovnega izpita. Na tej osnovi bi se moglo vsaj začasno dobiti nekoliko ekonomskih strokovnjakov, ki bi jih bilo dodeliti najvažnejšim poslaništvom kot ekonomske svetovalce poslanika. Gospod Ourčin je ugotovil v svojih izvajanjih, da je poskus ustanovitve Generalne direkcije za trgovske pogodbe, točneje izraženo Odelenja za trgovske pogodbe, moral biti resnejšega značaja, da se ga je moglo smatrati za eno od prvih etap korenite reforme te službe. Eden najvažnejših predpogojev za uspešno delo tega odelenja bi bil, da bi to odelenje imelo pri vseh važnejših poslaništvih strokovno kvalificirane organe, ki bi bili v stalnem stiku in v korespondenci z odelenjem. Kandidate za tako službo bi se moglo vzeti iz vrst kvalificiranih uradnikov zunanje službe, gospodarskih ministrstev ali sploh ekonomskih strokovnjakov, ki bi položili predpisan strokovni izpit. Važno vprašanje je ekonomska vzgoja diplomatskega podmladka. Konstatirali smo že, da je dosedanji diplomatski izpit strogo pravniškega in zgodovinskega značaja in da zanemarja ekonomsko disciplino. Težko bi bilo naložiti kandidatom tudi gospodarske vede, ker je ravno pomanjkanje tiskanih učnih knjig največja zapreka temeljite izobrazbe. Nedostatke, ki so zvezani z zadostno ekonomsko naobrazbo našega diplomatskega podmladka, bi bilo najlažje odpomoči z ustanovitvijo politične šole po vzoru »Ecole libre des sciences politiques« v Parizu. V Zagrebu že imamo visoko šolo za trgovino in promet. Osnovati v državi še eno povsem slično strokovno šolo, bi bilo za državo z 12 milijoni prebivalcev nekaj preveč. Temu bi se bilo ogniti na ta način, da se. osnuje v Beogradu politična šola ali politično ekonomska šola, ki bi obsegala diplomatske, konzularne, ekonomske, finančne in socijalne vede. laka sola bi omogočala našim mladim diplomatom pripravo za diplomatsko ekonomski izpit. . Če se povrnemo k bistvu tega referata, je treba, da povdarimo te glavne vodilne misli. Osvojiti treba načelo, da vrši ministrstvo za zunanje zadeve vse posle, ki so v zvezi z mednarodnimi ekonomskimi odnošaji. Ako se osvoji to načelo, treba posvetiti največjo pažnjo ekonomski izobrazbi našega diplomatskega podmladka. Dokler kader naših diplomatskih uradnikov ne bo poučen o ekonomskih vprašanjih, je treba potom strokovnega izpita najti kvalificirane moči, ki bodo pri najvažnejših poslaništvih vršile posle trgovskih ali bolje ekonomskih atašejev. V interesu brezhibne zunanje službe je absolutno potrebno, da se izvrši unifikacija diplomatskega in konzularnega delokroga. Poslanik naj bode stvarni šef vseh ekonomskih in konzularnih poslov na področju države, v kateri je akreditiran. V kratkih besedah centralizacija gospodarskih agend tako v ministrstvu kakor v poslaništvih. Produkcija kisa družba s o. i. Ježica pri Ljubljani proizvaja letno čez pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa. Jedilni kis iz na|fine|šega Špirita 12%. Namizni kis iz pristnega vina 10%. V Jakosti bre« konkurence. Prepričajte se o prvovrstni kakovosti našega izdelkal CENE ZA ŽITO IN LETINA. Že v prvi polovici meseca maja so imela neugodna poročila o letini iz Amerike za posledico, da so se cene žita dvignile. V tretjem tednu meseca maja ®o se cene nekoliko ustalile, a ustalitev ni trajala dolgo, kajti na ameriških borzah, ki so merodajne za ceno, se je žito proti koncu meseca zopet podražilo. To podražitev so povzročila poročila o letini. V splošnem so ta poročila neugodna. V Avstriji je mraz v maju uničil rž. Tudi pri nas in na Ogrskem ne kaže letina nič posebnega. V Rumu-niji so nasevi trpeli najpreje vsled suše, pozneje pa vsled slane. Poročila o letini na Bolgarskem so še razmeroma ugodna. V Rusiji se pšenica ugodnejše razvija nego rž. Slabo letino pa obetajo poročila iz Poljske, kjer so nasevi veliko trpeli vsled vremenskih nezgod. V zapadnih državah Evrope so z letino za-dovoljnejši nego v vzhodnih državah. Iz prekomorskih krajev poročila o letini niso ugodna. V Kanadi smatrajo, da ne bodo dosegli niti povprečja zadnjih 10 let. V Severni Ameriki so žita trpela vsled slabega vremena. Dasi so zaloge še velike, so špekulanti v Ameriki že na delu in licitirajo ceno navzgor, kar vpliva tudi na cene na ostalih svetovnih tržiščih. * * * MEDNARODNI URAD ZA SLADKORNO STATISTIKO. Na Dunaju se je vršila 23. maja konferenca sladkornih industrijcev Nemčije, Češkoslovaške, Ogrske, Poljske, Belgije, Italije, Irske, Jugoslavije, Rumunije in Avstrije, pod predsedstvom inž. Crona, predsednika centralne zveze češkoslovaške sladkorne industrije. Sklemli so, da zopet pokličejo, v življenje Mednarodno zvezo za sladkorno statistiko, ki je obstojala že pred vojsko, a na širši podlagi. Sladkorne industrije Švedske, Finske ta Latvije so pisale, da se konference ne morejo udeležiti po odposlancih, da pa ustanovitev zveze kar najtopleje pozdravljajo. Francoska sladkorna industrija se- je obžalovaje opravičila, da ob navedenem času ni mogla odposlati nobenega zastopnika. Nova zveza ima namen, da z več vprašanji med letom dobi zanesljive podatke o kulturnem arealu in o verojetni predelavi pese in produkciji sladkorja v Evropi ter da te podatke v javnosti objavi. Tajniške posle so izročili dunajskemu sladkornemu statistiku dr. G. Mikuschu. Obnova te mednarodne sladkorne zveze ni samo velikega pomena za sladkorno industrijo, temveč tudi za javnost, ki si more po ugotovljenih podatkih napraviti sodbo o tendenci cen. Štev. 63.- JJ_l' I IH .MUWI1 » IT T POLJEDELSTVO IN TRGOVINA, OBRT IN INDUSTRIJA. Na mednarodnem .(kongresu, ki se je vršil dne 26. in naslednje dni v Rimu, je za to določena komisija ugotovila sledeče: Položaj poljedelstva je v prejšnjih industrijskih državah kakor tudi v agrarnih državah ter v krajih tropične-ga poljedelstva z malimi izjemami neugodnejši nego je bil pred vojno. V nasprotju s pripadniki trgovine, obrti in industrije, katerih položaj se je izza predvojne dobe v mnogih državah izboljšal, je kupna moč poljedelcev in poljedelskih pridelkov danes manjša nego pred vojno. Cene produkcijskih sredstev in življenjskih potrebščin so se veliko bolj dvignile nego cene poljedelskih pridelkov. Konferenca opozarja vse narode in države na nujno potrebo, da se temu odpomore. Spričo velikih težav, ki ovirajo stremljenje poljedelstva, poceniti produkcijo, je konferenca prepričana, da je boljša prilagoditev cen za poljedelske pridelke produkcijskim stroškom in cenam potrebščin, ki jih dobavlja industrija, obrt in trgovina, eden prvih in glavnih predpogojev za uspešno sanacijo sedanje svetovne gospodarske krize. To velja tako za držvae, ki poljedelske pridelke izvažajo, kakor za one, ki te produkte uvažajo. Trgovina. Sladkor. V zadnjem času nobene po, sebne spremembe. Dejstvo, da se kljub ugodnemu statističnemu položaju v glavnih deželah produkcije ni javila boljša tendenca, je za marsikoga hudo razočaranje. Glavni vzrok za to je razvoj konsuma, ki je v vseh deželah Evrope (ražen v Nemčiji) in v Ameriki slabši kot lani. Konsumenti živijo »iz roke v roko«. In tudi ni pričakovati, da bo v bližnjem času konsum to priliko opustil, ker je s približevanjem novega pridelka preskrbovalna baza zmeraj bolj ugodna. Ni pa izključeno, da bo ugodni statistični položaj vendarle še prišel do veljave, zlasti če se bo v Ameriki pojavil močnejši konsum. A ni dosti upanja, in vsak dan manj ga je. Položaj na vzhodu se je menda malo zboljšal. Indija in Kitajska kažeta po daljšem času spet malo več veselja do nakupa. Glede evropskega pridelka poročila niso enotna; splošno so zadovoljiva, a še ne tako ugodna kot lani. Industrija. Bilanca alpinske montanske družbe za 1. 1926. izkazuje po izvršenih odpisih 110.112 šilingov čistega dobička. Ta dobiček se prenese na račun tekočega leta in družba ne plača za 1. 1926 nobene dividende. Češki in nemški premog. Na koncu tega meseca poteče premogovni dogovor med Cehi in Nemci. Po dogovoru sme eksportirati češkoslovaška v Nemčijo na mesec 160.000 ton rjavega in 10.000 ton črnega premoga, Nemčija pa isto količino, v kalorije preračunjeno, v Češkoslovaško. Dogovor, ki velja vselej za pol leta, se je obnesel v obojestransko zadovoljnost in ga bodo skoraj gotovo spet za šest mesecev podaljšali. Plzensko pivo. Pivovarnarji v Plznu pravijo, da je dosedanja zaščita v imenovanju plzenskega piva absolutno nezadostna in da zlasti Nemčija, Holandska in Francija vse svetle vrste piva na kratko označajo kot plzensko pivo. Vse dosedanje intervencije so ostale brez uspeha; producenti se sklicujejo na to, a Pri ozna2b; »plzensko pivo« ne gre zn Vseruskega tekstilnega sindikata« naročilo, da ne sklene z angleškimi tvrdkami nobene kupčije več. To je neposredni odgovor na prelom v od-nošajih med obema državama. Mislijo, da bodo podružnico kmalu zaprli. V Bradfordu samem čutijo to odredbo kot veliko oškodovanje, ker se je prav v zadnjem času več predilnic trudilo za naročila pri omenjenem sindikatu. — Onim 20 ameriškim petrolejskim družbam, ki smo o njih že pisali in ko so sklenile vsled nadprodukcije omejiti pridobivanje na minimum, se je pridružilo še deset drugih družb. — Praške pi- Telef. 2187. Dokaz da so naši proizvodi prvovrstni, jc, da so si osvojili v veliki meri svetovni trg tako, da vidite danes, kamor prihajate, osebne, trgovsko 2-, 4-, 6-scdežne in tovorne automobile in 'A do 5-tonske, ki vršijo na vseh cestah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov. Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi tega se obrnite pred nabavo kateregakoli automobila na zastopstvo SOC. an. FIAT in SOC. an. SPA TORINO TRIUMPH - AUTO, družba z o. z., Ljubljana. Pisarna in skladišče delov: Aleksandrova 3. («araže, bencinska pumpa, olje: Celovška 38. Luksuzni tipe: 509 A, 503, 507, 512 in 519. Tovorni tipe: 509 AF, 503 F, 507 F, 25 - C 10, 30 in 31'. Ceniki in ilustracije na razpolago. Priporočila so nešteti lastniki naših voz. vovarne so začele vpeljavati električno obratovanje in gre tako hitro naprej, da upajo tekom enega leta vpeljati to obratovanje že v vseh pivovarnah. — Vsled osnovanja industrije sladja v različnih deželah, ki so dobivale sladjc doslej iz Češkoslovaške, zahtevajo producenti na Češkoslovaškem, naj se pri trgovskih pogodbah ta okolnost ^upošteva in naj se znižajo visoke importne carine za češkoslovaško sladje v dotičnih državah. — Na Nemškem bodo zvišali cono špirita od 4.30 na 5 mark. Od diference 70 fenigov bodo dali 50 fenigov na davek, 20 fenigov bodo pa dejali v monopolno blagajno za njeno okrepitev. — Splošnemu odboru mednarodne agrarne komisije so predložili avstrijski strokovnjaki Berczeller, Wastl in Frankfurter (s filozofskega zavoda na dunajski univerzi) veliko delo o poenotenju prehranjevalne statistike. Kakor znano, je ta statistika v vsaki državi drugačna in posameznih podatkov ne moreš primerjati. Novo delo omogoča, da študiramo prehranjevalne razmere v raznih evropskih državah na isti podlagi. Avtorji hočejo enotno izračunati, koliko škroba, masti, beljakovine itd. je v raznih živilih, in hočejo dobiti na ta način temelj za rešitev vprašanja, ali je prehrana zadostna ali nezadostna. — Turška vlada je odredila, da smejo odslej naprej importi-rati avtomobile v Turčijo samo one tvrdke, ki so napravile prej v Turčiji zaloge nadomestnih delov. Pametna odredba. Veletrgovina | TVOMUCA MM J«.OU.BMNUUCOVS IRNllA INSTIKJdDA Jt, .. v OKUŽBA I.OZ.UUBUANA ^ v Ljubljani prlpereie Kpeceriisko blago raznovrstno Žganje, moko in deielne p* delke. • Raznovrstne rudninsko vodo. Lastna pralerna sa ka* ve In mlin sa (Miave ■ alektritnlra obretoM. Ceniki na raspotage! ORIENT kot izdajatelja in ti*karja: A. SEVER, Ljubljana.