• Zgled delavcev Kolinske
Cedaljt več je ludi v naši obiini delornih kolektivov, ki so v notranjih rezervah po-ukaii tisle kakovostne dejamike gospo-daijenja, ki jim hodo sčasoma prinesli zmago v bitki za dvig delovne prodnktiv-nosti in m stabilizacijo gospodarsh •», s iem p» tudi bitko za izvoz. Frimer uspešnega opiranja na svoje moči in iskanje svojih no-traojih rezerv je prav gotovo tndi ddovna organuarija Kolinska.
V  lem deiovncm kolektivu so ie pred meseci delali ludi ob \obotah in nedeljah pa v (reh ali celo v štirth izmenah. Sevcda ne vsako soboto in nedeljo in ludi ne vse-skozi v vseh izmenah. Kolinska se, kot mnoge druge delovne organizacije, več-krat sooča z zelo kratkimi izvoznimi roki, s prohlemi nakupa phstitne embalaie in papirja ter s premajhntmi proizvodnimi zmogljivostmi. na bi se izognili izpadom izvoznih naročil in nepotrebnim zaslojem v proizvodnji, zlasli ob konicah, sose odlo-čili  »posojati« delavce zdaj temu, zdaj onemu tozdu. Prav lo pa je zadnji čas v mnogih   organizadjah  združencga  dela velik problem. Mnogi delavci nočejossvo-jih delovnih mest, čeprav zanje zaradi po-manjkanja surovin ali reprodukcijskega materiala začasno zmanjka dela.
V Kolinski pa to ni problem, čeprav je tudi res, da večina dclavcev pozna veiino strojev in se hitio prilagodi novemu de-lovnemu mestu. Tako se zgodi, da mora delavec, ki dela v Mostah, za nekaj dni v lozd na Viču, tja pa začasno odidejo v glavnem tisti, ki stanujejo najbližje.
Delavcem se premeščanje ne pozha »v kuvertah«, pač pa si s tem zagotovijostalni kos kruha. Dobro namreč vedo, da je od skupnega uspcha. h kateremu vsi prispe-vajo, še kako odvisen njihov osebni doho-dek. Vedo. kaj pomenijo izvozne obvez-nosti in da je torej uresničilev plana skrb njih vseh.                                     C.P.