IH HESEČNJK, POSVEČEN P ROTI/I LKO H OLN EfUJ QIB/?NJ /pw». Gudtemplerstvu pa n e q u e ave! Na to je odgovoril g. J. K. v «Primorskem listu«. Kratek odgovor «Cvetju», ki se na platnicah 9. zvezka spodtika nad «protialkoholičnemu gibanju, ki se širi iz protestantskih in brezverskih krogov po brezverskem framazonstvu že tudi v naše kraje«. Narodi bolehajo za alkoholizmom, ki izvira iz nerednega vživanja opojnih pijač. Zloraba opojnih pijač je med drugim kriva, da tudi naše slovensko ljudstvo versko, nravsko, narodno in gospodarsko propada. Kdor pozna to dejstvo in ljubi svojega bližnjega, kdor želi sreče svojemu milemu narodu, tega sili ljubezen, da po svoji moči pomaga vničevati to zlo. Kot najvspešnejše sredstvo proti splošni zlorabi opojnih pijač se je dozdaj izpričala popolna zdržnost ali abstinenca. Abstinenca pa je praktično izvajanje dolžnosti zatajevanja samega sebe. Da se protestantje in brezverski framasoni poslužujejo abstinence, da rešijo človeštvo pogubnega alkoholizma, so za to hvalevredni. Naš Gospod J. Kr. je pohvalil «brezverskega» Samarijana, ki je storil dobro tistemu, ki je padel med razbojnike; grajal pa je «pravoverna» duhovnika, levita, ki sta vedela, da je zapisano v postavi: «Ljubi Gospoda svojega Boga .... in bližnjega, ko sam sebe«, pa se vendar nista zmenila za nesrečnega bližnjega. Kar je Gospod rekel pismarju: «Pojdi in stori tudi ti tako«, veljaj tudi nam! Imamo katoliško družbo treznosti, potrjeno od slov. škofov, obdarjeno z odpustki. Žal, da prezirajo nekateri listi to družbo in da jih je prav malo, ki so pristopili.1 Ta družba ima v prvi vrsti popolne abstinente za svoje ude. Toda ne le katoliška družba treznosti, ampak celo «Guttempljarji» vam dovolijo rabiti vino za sv. daritev in za slučaj bolezni celo konjak. Če bodo framasoni kedaj rabili abstinenco zoper vero, skrbimo, da se že zdaj urimo v tem pristno krščanskem orožju, da nas ne pobijejo. Da očitate abstinentom hinavščino, ni lepo! Marija D. na ženitnini v Kani ni prosila za «strup», da bi ž njim svate zastrupila ali opojila, ampak ker je hotela privoščitj nedolžno veselje, katerega bi jim ne bila privoščila, ko bi vedela, da bodo «strup» zlorabili v svojo škodo. Sicer pa je J. Kr. tudi vedel, da pravi sv. pismo: «V vinu je nečistost«2 in pa: «Ne glej vina ko se blišči . . .. toda naposled piči kakor kača«; On je znal sv. pismo boljše razlagati, kakor zna nekateri razlagati pravila abstinenčnih družb. Die nur von Kana's Wein uns sangen, Die haben uns den Tod gebracht; Lasst nicht am Wort und Wein uns hangen, Der Oeist ist's der lebendig macht. Daljši odgovor poda drugje I. K. Na to je zopet odgovorilo «Cvetje» na platnicah 10. zvezka: Vinea mea electa. Ego te plantavi! Quomodo conversa es in amaritudinem ? Odprto pismo gospodu J. K. Častiti gospod! Po «Primorskem listu« 14. sept. ste poslali «Kratek odgovor «Cvetju», ki se na platnicah 9. zvezka spodtika nad protialkoholičnem gibanju« (!)» — Tu nekaj verst v obrambo! Dragi gospod! Tisto «gibanje» opazujem jaz že mnogo let. Kar ima dobrega in priporočevanja vrednega, hvalim in sprejemam. Ali jaz vidim v tem gibanju tudi veliko nevarnost, na katero sem moral opozoriti slovensko duhovščino. Čudim se. da ni tega nihče storil pred meno. Kedor je bral poročila zlasti o poslednjih protialkoholskih kongresih, bi se bil pač moral zdrzniti, moral bi se bil spomniti Vergilija in njegovega svare-čega verza: Quidquid id est, timeo Danaos et dona ferentes«. — Donum, 1 Kdor se hoče vpisati v to velekoristno družbo, obrne naj se do č. g. dr. Andreja Pavlice, stolnega vikarja v Gorici, ki je odbornik. : «Cvetje» bi sklepalo tako-le: «V vinu je nečistost. Ko bi bilo to res, potem Marija ni vedela, kaj je prosila na ženitnini v Kani Galilejski, ko je rekla: «Vina nimajo«. In Jezus? Jezus je bil spremenil vodo v vino, v katerem je nečistost. Če je v vinu nečistost, in Jezus tega ni vedel, kedo je bil potem ljubi Jezus? Neveden vlovek, ne Bog!» Tako bi sklepalo «Cvetje»! Tako sklepanje pa ni pravo! dober dar bi bil rešiti človeštvo alkoholizma. Ali ta dar se navezuje na tezo: «Vino je strup! popolna abstinenca dolžnost vsacega!» - Naj se posreči framazonstvu to vero vcepiti katoliškemu ljudstvu, framazonstvo je zmagalo, Volterjevo znano naročilo «Ec rasez l' infame!» je izvedeno! Kedor veruje, da je vino strup, ta ne more verovati, da je Kristus Bog in njegova cerkev božja vstanova. Da bi bil Bog izbral strup za tvarino najsvetejše skrivnosti prave vere, to ni mogoče! Da bi bil Bog - tisti človek, ki je iz nevednosti sam pil strup in to pijačo tudi drugim dajal ter se svojim zgledom vse človeštvo poterdil v toliki zmoti, to ni mogoče! — Vidite, ljubi gospod, kam derži cesta, po kateri koračite, Vi in Vaši sopotniki. Toliko sploh; zdaj pa pretehtajva nekatere posameznosti Vašega odgovora. Vi pišete: «ne le katoliška družba treznosti, ampak celo «Gut-templarji» vam dovolijo rabiti vino za sv. daritev in za slučaj bolezni celo konjak.» — Gospod ljubi, ali naj grem torej guttemplerje prosit, ali pa družbo treznosti? Sicer pa bi mi dosledno ne smeli dajati tistega dovoljenja. Če je vino struD, je strup tudi pri sv. daritvi. To vejo dobro tisti mladi gospodje, ki je bilo brati, da hočejo tudi za mašo «alkoho!-freien Wein.» Pa guttemplerji dovoljujejo «alkoholhaltigen»! — Zakaj ne bi? Saj katoliškega mašnika ni škoda! Kolikor prej poginejo vsi, tolikanj bolje za framazonstvo. — O konjaku in bolezni pa je moja misel taka: Če nočete, da Vas okonja, ne pite ga zdrav, še menj ga pite bolan! Vzroke iščite v «Osterr. Rundschau«, Band IV. Heft 46. Feuilleton: Kognak-Wahn. Nadalje pišete: «Da očitate abstinentom hinavščino, ni lepo!» — Ljubi gospod, kje sem jaz ali abstinentom sploh, ali slovenskim abstinentom posebej očital hinavščino? Kar sem povedal o nekih amerikanskih abstinentih, pa nimate vzroka misliti, da ni res. Moj vir je bil pri tem frank-furtski list «Umschau», ki stoji navadno na Vaši strani, strani popolne abstinence. Sicer pa najbrž hinavskih abstinentov tudi Evropa ni čista. Ravno kar sem bral v dunajskem «Vaterlandu» Nr. 253 (Donnerstag, 14. September 1905) v notici «Die Freimaurer auf dem Budapester Antialko-holkongress» med drugim: «Die Freimaurer versaumen es fast auf keinem der internationalen Kongresse gut vertreten zu sein .... Nachher fand ein gemeinschaftliches Souper statt, ausnahmsweise ohne geistige Getranke, wovon naturlich doch wieder Ausnahmen gemacht wurden. Denn man .... erscheint auf Antialkoholkongressen, sorgt aber immerhin fiir geistigen Zufluss .... Die grosse Mehrzahl der Teilnehmer dieser Frei-maurerveranstaltung bestand selbstverstandlich aus Nichtchristen, deren Stammesgenossen auch in Ungarn die Vergifter der Bevolkerung durch die Schnapserzeugung und den Schnapsverschleiss sind.» To je torej lepa družba! In vendar silijo vanjo tudi neki katoliški duhovniki v svoji zaupnosti, prav kakor tiste vešče, ki se zvečer zaganjajo v luč, kakor bi mislile, da je cvet, poln sladkega medu, prav za nje pripravljenega. ln zdaj, dragi gospod, vzemiva le še eno mesto Vašega odgovora, namreč tisto opazko pod črto, kjer se Vam zdi, da «Cvetje» ne zna prav sklepati. Vi pišete: (Glej spredaj pod črto.) Gospod ljubi, ali je tako sklepanje pravo ali ne, bomo kmalu videli. Kako b i «Cvetje» sklepalo, pa Vi ne veste, to vem jaz. Ali če hočete vedeti, Vam povem, naj bo! «Cvetje» bi sklepato tako: «V vinu je nečistost® - tako misli gospod Jožef Kosec, da piše sveto pismo, in če tako piše sv. pismo, potem je to res. In vendar je gotovo tudi, da je Kristus vodo v vino spremenil in vino v svojo kri. «Cvetje» veruje, daje Kristus to storil; zato ne veruje, da je v vinu nečistost, ampak sklepa, da se g. Kosec moti, ako misli, da to sveto pismo terdi. Vidite, častiti gospod, tako sklepa «Cvetje» in da je to sklepanje pravo, to zna «Cvetje» dokazati. Vi ste seveda prepričan, da stoji v svetem pismu črno na belem: «V vinu je nečistost«, ali na katerem mestu svetega pisma to stoji, se Vam ni zdelo vredno poiskati in povedati, kakor je to pri rekih sv. pisma sploh navada. Še manj se Vam je potrebno zdelo iskati mesto v izvirniku ali vsaj v avtentični latinski prestavi (vulgati). In vendar je to neobhodno potrebno, ker nimamo mi nobene slovenske prestave, ki bi bila skoz in skoz zanesljiva. Tudi Vas je očitno zapeljala napačna prestava nekih besed v listu sv. Pavla na Efežane 5, 18. Izvirne dotične besede so to; kai |J.r, [j.sCm/.sffO-s c?v