Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 76. Izven Ljubljane 8 vin.	V LJUMIflffl, V peft i OPlIifl 1913.
Leto XII.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , E 26'---za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
Sobotni, izdaja: ~ za celo lete ..... „ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . ■ . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 ,, sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, isittt Iti:
enostolpna petltvrsta po 18 Tin.
1 Poslano:	i
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemii ne. delje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
03T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Prozno demonstracijo.
(Po najnovejših informacijah.)
Iz Rima. sc poroča: Izvajanja nekaterih avstrijskih listov, da bo Avstrija primorana na svojo roko nastopiti proti Črnigori in eventualno izkrcati čete tudi v Albaniji, so tu vzbudila nejevoljo. Oficiozna »Tribuna« je naznanila odpošiljatev luških bojnih ladij brez vsakega komentarja, kar je dosti značilno. Gotovo je, da Italija pod nobenim pogojem ne privoli v izkrcanje čet na albanski obali, kar pa se tiče Črnegore, je Italija iz umevnih razlogov proti preostrim sredstvom.
Iz Berolin a se javlja: Izjava državnega tajnika Jagova, cla se danes ne more še ničesar reči, kaj se zgodi, ako sc Črnagora ne ukloni, se smatra kot dokaz, da se velesile o tej eventu-alnosti niso niti še menile. Kompetent-ni nemški krogi glasom »VVolffa« izjavljajo, da se gre zazdaj le za mirno demonstracijo, v kateri ne bo niti en strel počil, kvečjem se bodo blokirala pristanišča. Nbbena velesila ne bi v ostrejša sredstva privolila.
Iz Londona poročajo: Govori se, da se bo današnja konferenca velesil bavila z vprašanjem, kako bi demonstracija velesil proti Črnigori, ki nobeni velsili prav ne ugaja, ker ima vsled nesorazmerja sil med demonstranti in prizadeto državo nekako smešno lice, sploh izostala. Nekatere velesile so izdelale predlog, naj bi se Črnagora za Skader kompenzirala in sicer s trikotom, ki ga tvori Bojana, Drim in morje, tako da bi Črnagora dobila Sv. Ivan Medua. Predloženo pa je tudi, naj bi se med Črnogoro in bodočo Albanijo napravila personalna unija. Diplomati menijo, da se bo Avstro - Ogrska s tem zadovoljila, ker bi se tako Črnagora okrepila, bi postala bolj neodvisna od Srbije in lako služila Avstriji kot protiutež proti osvajalnim težnjam srbske države, katera teži po Adriji. Baje je odmor v obstreljevanju Skadra s tem v zvezi.
Kakor sc vidi, so se velesile zaved-/c, kako čuclna je internacionalna demonstracija proti golim črnogorskim skalam. Odpor Črnegore bi pa v zadnjih posledicah povzročil tudi svetovno vojsko, kakor hitro bi Avstro-Ogrska na svojo roko nastopila. Tega pa danes še nobeden noče. Zato so zdaj zopet diplomati na delu. Zelo lahko jc mogoče, da je tudi to delo Rusije. Kakor hitro je ruska diplomacija videla, da se Skader ne da. za Črnogoro pridobiti, je privolila v to, da pripade Albaniji, obenem pa je aranžirala odpor kralja Nikite, tako cla se govori zdaj o kompenzacijah. Zdaj jc vprašanje, kakšno stališče zavzame nasproti temu avstrijska diplomacija, kateri mora končno biti res veliko ležeče na tem, da si Črnogoro ohrani kot prijateljico, če je to sploh še mogoče.
O A n g I i j i se glasom informacij iz Rima splošno sodi, cla jc zato tako naglo aranžirala mednarodno brodov-no demonstracijo, da avstrijsko diplomacijo pridobi za skupni korak in tako prepreči vsako enostransko akcijo od strani Avstro - Ogrske same. Albion jc perficlen ali recimo, vsaj zelo prebrisan.
Medtem pa križarijo precl Barom avstrijske bojne ladje. Laških ladij še ni, istotako ne angleških, ne nemške križarke, ne francoske. Očito je, cla sc
cela stvar zavlačuje, ker je nepotrebna.
Olvorilev sr&ske narodne skupščine.
Govor ministrskega predsednika Pašiča.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 3. aprila 1913.
Včeraj se je otvorila narodna skup-Sfina. Otvorila so je z govorom mini-
strskega predsednika P a š i č a. Pašič je izvajal:
»Ko skupščina zopet pričenja svoje delo, je naša prva dolžnost, ki jo, kakor sem prepričan, z nami čuti in eleli celokupna skupščina, — cla izrečemo naši vojski: častnikom, podčastnikom in moštvu, tem ponosnim maščevalcem Kosova, tem osvoboditeljem starih srbskih zemelj, — našo globoko, neizmerno hvaležnost za njihovo brezprimerno požrtvovalnost in jekleno hrabrost.
Prva skrb srbskega naroda bo, da ublaži družinam izgubo hraniteljev in jim izkaže svojo hvaležnost in, priznanje, cla so vedele odgojiti in vzgojiti sinove, iz katerih krvi je vstalo srbsko orožje k novemu sijaju in novi slavi.
Srbski narod bo na Kosovo postavil veličasten hram božji v večen spomin pacllih zmagovalcev.
Od dne, ko smo se tu razšli, je srbski narod izvršil veliko zgodovinsko delo; njegova vojska je tekom enega meseca premagala turško armado, osvobodila brate, maščevala in ovcseli-la tužno Kosovo. Z bliskovito naglico jc hitela od ene slavne zmage do druge; od Ivumanova je prihitela k Prilepil in dvignila prestolnico kraljeviča Marka k novi svobodi; na Bitolju je s svojo sijajno, brezprimerno zmago celemu svetu pokazala, da požrtvovalnost in vojaške vrline srbske armade ne. poznajo nobenih meja. Te njene lastnosti so jo privedle clo Egejskega morja, na teh krilih je š slavnega Pri-zrena poletela preko malisorskih gora in miriditskih skal na našo staro zeleno A d r i j o. Zvršivši svojo nalogo ni počivala, marveč pohitela na pomoč zaveznikom, ki so se istotako hrabro in slavno borili na M a r i č i n e m pol j u. Skupaj z bratsko bulgarsko vojsko je osvojila trdnjavo prvega reda, prvo turško prestolnico v Evropi in svoje ime zvezala s tem zgodovinskim dejstvom.«
Govor ministrskega predsednika jo skupščina spremljala s frenetičnim ploskanjem in odobravanjem; zlasti se je v govoru opazilo povdarjanje zmago pri Prilepu in Bitolju in zasluge pri Odrinu, kakor tudi besedo o Adriji.
Interpelacija narodne stranke v skupščini.
Belgrad, 3. aprila. (Izvirno.) Poslanci narodne stranke so v skupščini vložili interpelacijo, v kateri vprašajo vlado: Ali imajo balkanske države medseboj zavezne pogodbe? Ali jc v teh pogodbah določena tudi razdelitev ozemelj? Ali bo Srbiji ostalo, kar je njena vojska zavzela? Vojnega ministra pa vprašajo: Koliko srbske vojske je bilo precl Odrinom, kakšno vlogo je igrala in katere utrdbe je zavzela?
Naskok na Taraboš.
Cetinje, 3. aprila. O bojih za Taraboš dohaja malo poročil. Potrjuje se, cla so ofenzivo pričeli Turki in cla je na njo Martinovičeva divizija s hudim streljanjem odgovorila. Dva bataljona iz Črnice in en bataljon iz Cetinj so pod poveljstvom polkovnika Gojniea divje navelili na žično mrežo in so tri redu-te zasedli. Nc vo se, koliko vojakov jc padlo, a trdi sc, da jc padel ecleu najboljših črnogorskih častnikov, polkovnik P 1 a m en a c, načelnik generalnega, štaba Martinovičeve divizije.
Praga, 3. aprila. »Venkov« poroča iz Ivotora: Upanje, ki se je stavilo na glavni napad na Skader, se žal ni izpolnilo. Zavezniki so sicer pridobili na terenu, a glavnih postojank na Tara-bošu niso mogli osvojiti. Po krvavem boju, v katerem je bilo 3000 zaveznikov ranjenih, se je glavni napad prekinil in so zalo sklenili počakati nadaljnjih ojačenj. Glede na grozečo demonstracijo brodovij in no. eventuelno izkrcanje vojakov, je postal položaj pred Skadrom kritičen in se boje novih krvavih obupnih bojev. Turki so se obupno borili in so tudi veliko ljudi izgubili.
Berolin, 3. aprila. O zavzetju turških postojank na Tarabošu hc poročajo podrobnosti, iz katerih se razvidi, da je bil boj obupen. Napad je otvorilo 200 metalcev bomb, ki so plezali med strašnim turškim ognjem na vrli goro in ki so prerezali žične mreže. Ko so se sovražniku dovolj približali, so metali svoje bombe v turške vrste, ki so raz-počile, napravile strašne vrzeli v turških vrstah, skozi katere so se valili napadalci, ki so sledili metalcem bomb.
Belgrad, 3. aprilu. Došli so zadnji topovi, ki sn namenjeni, da ojačijo oblegovalno armado pred Skadrom kakor tudi srbski vojaki. Skader bodo še bolj intenzivno bombardirali. Vladni krogi upajo, da Skader v treh dneh pade.
Rim, 3. aprila. 16 grških parnikov, spremljani po »Psari«, je priplulo v Sv. Ivan, kjer so izkrcali G000 srbskih vojakov, 120 konj, 18 težkih oblegovalnih topov in 800 volov. Srbi so takoj proti Skadru oclmarširali.
London, 3. aprila. »Times« poročajo, cla stoji precl Skadrom 30.000 Črnogorcev in clo 45.000 Srbov. Glavni naskok sc še ni vršil. Izvrši sc, ko dospo pred Skader novo srbske čete in topovi, ki so se že v Medu j i izkrcali.
Belgrad, 3. aprila. Pri naskoku na Taraboš v sredo je padel šef generalnega štaba II. srbske armade.
Rusija pomaga Črnigori.
Dunaj, 3. aprila. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da je dospela v Sv. Ivana Medua s srbskim transportom tudi neka ruska ladja, ki je izkrcala 7 topov, 11 milijonov patron in 40.000 plaščev kot darilo Rusije Črnigori.
Demonstracija brodovja proti Črnigori.
»Ne mntite mojega spanja I«
London, 3. aprila. »Dailv Tclc-graph« poroča iz Cctinja: Kralj Nikolaj je po kosilu vavno spal in morali so ga zbuditi, cla mu poročajo, cla sc avstro - ogrsko vojno brodovje nahaja pred Barom. Dvorni maršal jc kralju tozadevno brzojavko prečital, na kar se jo kralj obrnil in rekel: »Nc motite mojega spanja!«
Pogajanja o kompenzacijah Črnigori.
Berolin, 3. aprila. »Lokalanzciger« poroča iz Pariza: Tu se trdi, da je črnagora pripravljena odstopiti svojo zahtevo po Skadrn, če se jI prepusti pristanišče Sv. Ivan di Medua. O teh kompenzacijah se zdaj diplomati pogajajo.
Udeležba Francije pri demonstraciji?
Dunaj, 3. aprila. Oficielno še ni proglašeno, če se Francija demonstracije udeleži, a smatrajo, cla se je udeleži. Velesile so pričelo ugovarjati, ker Srbi svoje vojake prevažajo po morju v Skader. Pred Skaclrom zdaj operacijo počivajo iu jih obnove hujše šele koncem tega tedna, ko bodo trdnjavo splošno napadli. Poučeni krogi potrjujejo, da so ruske ladje v Baru izkrcale za Črnogoro namenjene topove in municijo. Pod vtisom teh dejstev demonstracija, brodovja nc ho tako učinkovala na Črnogoro, kakor je lo želeti. Glede na mirovno akcijo so je pri vseh balkanskih državah urgiral odgovor na noto velesil. Poučeni krogi I rile, cla zavlačujeta. odgovor Srbija iu Črnagora in ne Bulgarija.
Angleži in brodovna demonstracija.
Malta, 3. aprila. Angleška oklopna križarica »De France« je odplula, kakor sodijo, precl Krf, kjer se zbira angleško brodovje.
London, 3. aprila. Angleško časopisje piše o položaju: Obotavljanje velesil nasproti Črnigori dokazuje, da so velesile popolnoma nesložne. Cela demonstracija jc prav za nrav zamujena, ali vsaj brez pomena. Listi sodijo, da Avstro - Ogrska zato noče s kopnega i sama napasti, ker se namerava s Črno-
goro pogajati, če pade Skader, da dobi Črnagora za odškodnino Sv. Ivan di Medua, Jasno jc, da si hoče Avstro-Ogrska. ohraniti Črnogoro za prijateljico in cla jo hoče izigravati proti SrbijL Če bi sc proti Črnigori preostro nastopilo, bi Črnogorci kralja Nikolo odstavili in bi Črnagora delala na to, da se združi s Srbijo, kar bi gotovo Avstro* Ogrski no koristilo.
Grki proti Italiji.
Atene, 3. aprila. Časopisje je razburjeno radi stališča, ki ga jc Italija zavzela glede na albanske meje. Listi naglasa j o, cla Grška osvobodilne vojske na Epiru ni zato vojevala, da bi Epir-čani, ki so kulturno- toliko delovali in ki so bili predborilci narodne grške ideje, prišli zdaj pod oblast barbarskega in neciviliziranega albanskega naroda, ki jc Epir vedno plenil in opusto-šcval. Epirčani se hočejo do skrajnosti braniti. Grška armada ne zapusti zasedenega ozemlja, če ji to tudi ukažejo in bodo proti vsaki nasprotni sili na-stopilic, naj li pride že iz Rima ali pa iz Trsta. Italija je taka sovražnica Gr* ške zdaj, kakršna je bila Turčija.
Prevažanje srbskih čet z grškimi vojni, mi ladjami.
Milan, 3. aprila. »Corr. della sera« poroča, cla jc avstrijsko brodovje ustavilo neki grški transportni parnik, ki je vozil'srbske vojake v Drač in mu nadaljno vožnjo zabranilo. Potrjeno ta poročilo še ni.
Atene, 3. aprila. Posamezne velesi« lc; so v Atenah ugovarjale, ker sc prevažajo srbski vojaki po' Jadranskem morju.
»Hamidie« zopet straši.
London, 3. aprila. »Hamidie« je napadla grški parnik »Seros«, ki s« Je vračal iz Drača, in ga potopila. Moštvo je »Hamidie« rešila in ga postavi« la na kopno.
Francija se demonstracije vendarle udeleži.
Pariz, 3. aprila. (Oficielno.) Ker je ruska vlada izrazila svoje soglasje, cla se brodovne demonstracije proti Črnigori. udeležita tudi Anglija in Francija, je francoska vlada križarki »Edgar Ouinct« ukazala, da odplovo proti Baru.
Poveljnik skupnega brodovja.
Dunaj, 3. aprila. Poveljnik mednarodnega brodovja precl Skaclrom bo poveljnik laške ladje »Emanuelo Filibcr. to« Cirosi.
Odrin po padcu.
> Obzor« priobčuje naslednjo brzojavko svojega poročevalca iz Odrina: Drugi dan po padcu Odrina sem šel v mesto in prisostvoval veliki slavnostni vojaški smotri, ki se jc vršila v navzočnosti carja Ferdinanda, V mestu strahovito razsajajo kolera, tifus in druge kužne bolezni. Neposredno pred predajo so Turki vrgli v zrak vse vojašnice, skladišča, stroje in zaloge na kolodvoru. Vojaki so iz lastnega nagiba polomili vse puške, pobili konje, topove pa z dinamitom demolirali. Postaja za radiolelegrafijo in vsi reflektorji so uničeni. Opustošcno mesto nudi grozen pogled. Škoda, ki jo je povzročilo deloma bombardiranje, deloma pa turška vojska sama z razdiranjem in uničevanjem, je ogromna. K predaji je posadko prisilila zavezniška vojska. Ko bi ne bilo tako strašnega in odločnega naskoka, bi se bili mogli Turki še najmanj en mesec držati. Na hrani jim ni ničesar manjkalo. Žive živine sem na lastne oči mnogo videl. Oka (r'/., kg) mesa jc stala v mestu, ako ga jc hotel kdo zasebno kupiti nad določeno porcijo, ki jih jc delilo poveljstvo, — 160 frankov; oka moke 250 in oka soli 25 frankov. Mesto na več krajih gori in gost dim sc dviga iznad gorečih hiš. Po mestu jc videli mnogo razvalin hiš, ki so jih porušile granate iz oblegovalnih topov, Trgovine so vse zaprte in meščana sc skoro ue vidi na ulici. V mesto neprestan1,? oii-
Tvfffii
Trebnje '''
O-H^-^-L ;»/' . .	tfun-iU

. t Mchegtrktšriina. $ /iV , , ' ,/;•' / Udufjištrašsens -"T-** F/sen bahn
Ki'. //J/b/7
r Lcuchtlurmc
H tih en und Tiefon in Mete m k	'<> 5 ^ AV/om//:
'-V UriClll •• „ . ,	" " — I -1 i . KHomlr
^O Vte5 i nrn os/je	rr n—p-Tr-—~
«• ■'■Risano „ Wob>atT	' J^rAocek "'šaVe
0. *
eSus/
Omost
s faz/




3fc-/.
Rumu
rn?
<gt
nc
Zemljevid K mednarodni operaciji lirodovlo proli Crnlsori.
Gorice*
S al
vdcr
JtetM^	t i
■ fMM^l	aBBS—W3——
liaja vedno več vojske. Po ulicah, zlasti na poti, ki vodi iz mesta proti železniški postaji Karagač, leži mnogo konjskih trupel in trupel turških vojakov, ki so bili ali ubiti, zaklani ali pa so zmrznili ali od gladu umrli. Krog mrtvih trupel se zbirajo psi, ki jih žr6, in pa cigani, ki jih preiskujejo. Nikjer se nc more dobiti nc hrane nc stanovanja, Voda je večinoma zastrupljena. Kljub vsemu temu med prebivalstvom nc vlada taka lakota in skrajna beda, kakor sem jo po prejšnjih poročilih menil najti. Bulgarske oblasti z nenavadno brzino uvajajo v mestu red in mir. Vsak dan se do-važajo v mesto velike količine živeža. Zdravstvene oblasti so začele mesto raz-kuževati.
Nem^i državni lajnik von jagov o Dal-kanskiii vprašanjiii.
Berolin, 3. aprila. N' proračunski komisiji nemškega državnega zbora je odgovarjal državni tajnik za zunanje zadeve Jagoiv deloma zaupljivo na vprašanja, ki so jih nanj glede na balkansko vojsko stavili. Med drugim izvaja :
Prvotno so mislili ustanovili balkansko zvezo skupno s Turčijo, ki pa ni hotela pristopiti. Neturške balkanske države so se nato združile in je bila ost balkanske zveze naperjena proti Turčiji. Ustanovili so jo meseca junija 1912. .lagovv prizna, da je vojska evropsko diplomacijo presenetila in da jc bilo odločilno to, da je Črnagora, predno se je mislilo, udarila. Jagow se peča nato s tem. kako se je vojska razvijala in kako je albansko vprašanje nastalo, (»lede na balkansko vprašanje izjavlja, da so držali nemški diplomatje vedno z zaveznicama, da so pa tudi ob vsaki priliki posredovali. Ves čas je Nemčija zvesto z Avstrijo držala in je bila takoj na željo svnjn zaveznioe pripravljena, da se udeleži demonstracije brodovja ob črnogorskem ^brežju. Ne more se še danes nič trditi, kako se zadeva ob trdovratnosti Črnegore razvije dalje. Vse velesile so se zjedinile, da pri-padi Skader Albaniji, ko so rešile vprašanje, komu pripadejo Poč, Prizren in Djakovo. O pogajanjih glede na ru-munsko bulgarsko pogodbo ne more navajati podrobnosti. Skupna nota se je Turčiji izročila, da se po porazu Turčije reši za njo, kar je še mogoče. Dogodki v Carigradu so to svojčas onemogočili. O vseh finančnih vprašanjih se bodo strokovnjaki v Parizu pogajali. Meja Midija — Enos se je na predlog Rusije predlagala zato, da se vojska prej ko mogoče hitro konča in jo je že Turčija sprejela. Balkanski zavezniki še niso odgovorili. Vprašanje otokov povzroča znatne težkoče. Nemška politika dela na to, da ne bo v nevarnosti posestno stanje Turčije v Aziji in dela nemška diplomacija na to, da se status rjuo v Aziji ohrani in se življenjska sposobnost Turčije vzdrži. Vprašanja o Dardanelah ni še nobena država iz-prožila. .Iagow je potrdil, da sta se Nemčija in Anglija zbližali.
Dnevne novice,
Vse smo zamudili. Danes priznavajo tudi nemški krščansko-socialni listi soglasno, cla je mednarodna brodovna demonstracija proti Črnigori nepotrebna. .-Pius Korrespondcnz« 3. t. m. jo imenuje komedije, »brezpomembno potrato časa in denarja«, »operacijo za videz«, prazno farso«. Nemški krščansko-socialni listi ocenjujejo danes to demonstracijo tako kakor smo jo mi že prvi dan, ko smo zanjo izvedeli. Čudno se nam zdi, da so ti gospodje tako dolgo rabili, da so do tega zelo pri-prostega spoznanja prišli. Grof Bcrchtold je Rusiji zagotovil, da Črnegore in Srbije ne napade, nasproti Italiji smo obvezani, da se Albanije ne dotaknemo, vprašanje Albanije so rešile vse velesile skupno, torej imajo vse skupaj besedo. Iz tega sledi, da naša vlada nc more proti Črnigori na svojo roko postopati, ako noče izzvati svetovnega konflikta, najmenj pa vejske z Rusijo. Toda naš cesar je vendar z lastnoročnim pismom na cara jasno dokumentiral svojo željo, da se ohrani mir, in temu je sledila demobilizacija. In takrat sc jc šlo za več nego jc Skader, danes pa naj za Skader začnemo vojsko! Čc velesile z demonstracijo proli Črnigori nc nameravajo zazdaj šc nič resnega, sc moramo mi s tem zadovoljiti. Naša diplomacija si je sama roke zvezala, kaj potem za božjo voljo še hoče? Od jako informirane strani smo izvedeli tole: Ko jc balkanska vojska izbruhnila, so jako vplivni krogi na Dunaju bili za to, cla Avstrija zasede Srbijo, Črnogoro in morebiti tudi Albanijo. Grof Berch-told je svojo politiko izpočetka tudi po tem uravnal. Ti vplivni krogi so potrkali v Berolinu, kaj hi k temu rekli. Nemčija je to misel kategorično odklonila. Nemčija se namreč ne mara samo ne z Rusijo v vojsko spustiti, marveč tudi noče, cla bi Avstrija
postala na jugu premočna. Kakor sc nam iz jako verodostojnega vira poroča, jc cesar Viljem rekel: »Zur Starkung der oster-reichischen Siidslaven kcinen Mann!« S tem je v zvezi, da so se gotove, sicer jako vplivne osebe, potem ko se je lo zgodilo, popolnoma umaknile. Čc zdaj nekateri zopet zagovarjajo to politiko, je prepozno. Če bi sp bila Avstro-Ogrska potem, ko se je Conrad pl. Hotzendorl vrnil iz Bcrolina, nc da bi kaj opravil, postavila sama na čelo balkanskim narodom v vojski zoper Turčijo, bi se bili nameni gotovih krogov morebiti vendarle, čeprav v drugi obliki, dosegli, tako pa jc zdaj vse zastonj. Na Dunaju so pač cincali sem in tja, ta nedoslednost sc pa zdaj maščuje. Ali naj bi takoj udarili ali pa ne — hote ti mir in obenem grozili pa ne napravlja na Evropo nobenega vtisa.
+ Zanimivo, »Rciclisposl« je včeraj priobčila vest, kakšne vojaške priprave sc nameravajo proti Črnigori in Srbiji, ako bi kralj Nikita ne pariral. To vest so posneli tudi drugi avstrijski listi. »Grazer Tag-blatt« pa jc bil zaradi tc vesti — konfisci-ran! Dokaz, da niso samo naši diplomati različnih misli, ampak da so celo naši državni pravdniki needini.
+ Kaj pravijo listi o uspešnosti blokade velesil. Blokada brezpomembna. Dunajska »Reiclispost« piše: »Demonstracija ladij proti pristanišču, ki ima velik promet in veliko število trgovskih ladij, pomeni velik strah za mesto, za Črnogoro, ki ima en parnik in 21 čolnov z jadrom, je ta demon-straacija brez pomena. Avstrijski regimenti stoje pripravljeni že več mesecev na črnogorski meji in pomenijo vsaj tako demonstracijo proti Črnigori kakor bojne ladje, pa se vendar kralj Nikita ni zmenil zanje.«
-j- Položnice »Slovenske Straže« v roke — napišite nanje darove in octpošljite!
-'- Manifestacije ob padsu Odrina so bile v Dubrovniku in v Splitu jako prisrčne. Dasi so bile manifestacije dostojne, jc bilo vendar aretiranih več oseb.
+ Grobni spomenik biskupu Siross-majerju, ki ga jc izdelal hrvaški kipar Valdee, so na Strossmajerjevem grobu sredi marca postavili. Rajnik jc sam dal idejo za spomenik. Pred Kristovim prestolom kleči Strossmajer, ki drži v rokah model djakovske prestolice, ki jo, podpiran po slovanskih opostolih sv. Cirilu in Metodu, daruje Vsemogočnemu. Na obeh straneh sta skupini 6 apostolov, nad skupinama plavajo angeli. Spomenik stane 32.000 I\.
—	Umrla je v 78. letu svoje starosti vdova Marija Zagonic, mati č. gospoda Stjcpana Z a gor a ca, bivšega. poslanca v hrvaškem saboru. Blagi materi večni pokoj, velespoštovanemu g. Stjepanu Zagoraeu pa našac iskreno sožalje!
—	Velika nesreča ra Vrhniki. Včeraj je bila na Vrhniki slovesna instalacija novega vrhniškega dekana. Tem povodom so nekateri fantje streljali z majhnimi topiči, pri tem so pa prezrli vse, kar je treba pri takem streljanju storiti za varnost. Poleg topičev je bil odprt žakelj z 20 kilami smodnika. Pri streljanju je iskra odletela na smodnik, ki se je v hipu razpršil ter je strašno vžgal šest oseb. Tri nevarno ranjene so odpeljali v Ljubljano, trije lahko ranjeni so pa ostali doma. 181etni Fran Grom, 271ctni Fran Grom (oba istih imen, a nista brata) in 17letni Oblak so vsi črni v obraz, ki jc napihnjen, cla izgleda kakor kak škaf. Poleg tega, da imajo glavo strahovito oteklo, so ranjeni tudi rokah, vratu in životu. Ni izključeno, dn izgube oči, ki se sedaj vsled oteklin sploh ne vidijo. Kedai
bodo ljudje vendar previdnejši pri streljanju? Ta zopetna nesreča je nov opomin oblasti, da bol j nadzira streljanje s topiči. — Z Vrhniko se nam o tem še poroča: Nad župno cerkvijo so fantje streljali s patentiranim topičem. Nesreča je hotela, cla je ob strelu sapa vrgla iskro nazaj na smodnik, ki so ga imeli fantje polog topa. Smodnik se je s silnim pokom užgal in zahteval svoje žrtve. Troje fantov je popolnoma opečenih: Franc Grom, Breetov, Franc Grom. Storžev in Alojzij Oblak. Tucli trije šolski otroci, ki so stali preblizu, so jo skupili, a so luhko ranjeni. Pogled na ponesrečence, je bil naravnost pretresljiv. Pri zgoraj omenjenih ranjencih je nevarnost tem večja, ker se jim jc osobito po gorenjem delu života vnela obleka in so vsled tega zelo opečeni. Vsi trije ranjenci so bili prav dobri fantje. Družinam ponesrečencev naše iskreno sočutje.
—	Prvo žrebanje razredne loterijo v Avstriji nameravajo izvršiti 7. ali 8. oktobra.
—	Avstrijski kolesarski Športni odbor Dunaj priredi v nedeljo, 4. majni-ka 1913, ob 10. uri dopoldne ob vsakem vremenu veliko cestno kolesarsko dirko okrog goriškega Krasa, daljava 1 40 kilometrov. Start: Podgora pri Gorici, gostilna Štefan Bregant. Proga: Podgora — Kormin — Medeja — Zagraj •— Tržič — Prosek — Opčina — Sežana — Šturje — Senožeče (glavna kontroia) — Razdrto — Vipava — Ajdove na Čer-niče — Šempas — Gorica (cilj: Prazna dolina gostilna »Tivoli« pri mitnici. — Dirka jc odprta za vse v avstro-ogrski monarhiji stalno bivajoče kolesarje z dovoljenjem avstrijskega kolesarskega športnega odbora Dunaj, IV., Terezija-num. Prijave sprejema športni odbor Dunaj, IV., Terczijanum, ter izključno kolesarsko društvo »Gorica« v roke g. tajnika Joško Kuštrin, Gorica, Gosposka ulica 25, I. — Vloga 4 I\. — Daril bode deset v vrednosti 120, 100, 80, 60, 50, 50, 40, 40, 30 in 20 K. Vsi tekom ene ure po prvaku došli dirkači na cilj dobe srebrne svetinje. — Zaključek prijav v sredo, 30. aprila t. 1., ob 10. uri zvečer. — Po tem dnem se ne sprejemajo prijave. — Vsa pojasnila daje nadporočnik Karol Christian, poveljnik kolesarsko stotnije lovskega bataljona št. 20. Kormin.
—	Umrla je v Dravljah gospa Marija Kogovšek rojena B a b n i k , stara 34 let.
—	Napad na telegrafskega delavca. Frana Štigliča, 22 let starega telegrafskega delavca na jeseniški progi je napadel pri Nomenju Janez Kem ter ga z nožem osuval v hrbet. Štiglič jc nevarno ranjen. Dobil je tako hude rane, cla mu iz ran na hrbtu uhaja sapa.
—	Mrtvo v vodi so našli 50 letno čevljar jevo soprogo Antonijo Lobodo iz Kamnika. Omračil se ji jc um.
Velikansk požar v papirnici Mm,
Dne 3. t. m. ob pol 11. uri zvečer jc trobentanje požarnih rogov v Gratweinu in v Gratkornu pri Gradcu naznanjalo, da gori papirnica Leykam Josefsthalske družbe v Gratvveinu. Prvi trenutek sc jc mislilo, da gori cela velikanska tvornica, a dejansko jc gorelo ie dvoje poslopij velikanske tvornice. Ob 10. uri 15 minut so zapazili, da šviga plamen iz enega velikanskih papirnih skladišč. Tvorniška požarna bramba je takoj gasila, a požara, ki sc jc strašno hitro širil, ni mogla zadušiti, marveč zažgalo se je tudi drugo skladišče pepiria, Zgoreli sta skladišči popirja, ki je vsako ! 00 metrov dolgo in 10 metrov široko. Eno
skladišče jc iz lesa zgrajeno, ki je hitro gorelo; drugo skladišče jc zidano, a tudi tu je popir hitro gorel. Več kilometrov daleč jc bilo svetlo kakor podnevi. Požarna bramba gorečih skladišč ni mogla rešiti in jc delovala zgolj na to, da jc požar omejila, kar sc ji je posrečilo. Skladišči sta popolnoma zgoreli. Zgorelo je 200 do 300 železniških voz papirja, a je škoda večinoma po zavarovanju pokrita.
KAKO JE BIL UMORJEN POVELJNIK SKADRA.
»Albanska korespondenca« je dobila iz Skadta poiočilo, ki potrjuje umor poveljnika Skadra, Hasan Riza. Poročilo pravi: Hasan Riza sc je odzval vabilu Essad paše in je preživel večer pri njem. Ko sc je Hasan Riza po večerji vračal domov, so ga v Fuska Celes napadli tri moški in ustrelili. Morilci so pobegnili. »Albanska korespondenca« trdi, da jc morilce najela Črnagora. Po smrti Hasan Riza je poveljstvo prevzel Essacl paša,
Merske novice.
š Naseljniško delo Stidmarke v št, Ilju.
Pod tem naslovom prinašajo nemško-nacio-nolni listi dolge članke o naseljniškem delu protestantske »Stidmarke« v Št. Ilju v Slovenskih goricah. L, 1905. se je začelo v Št. Ilju naseljevanje protestanlovskih Šva-bov. 40 družin s 300 osebami se je naselilo v Št. Ilju, 1500 oralov zemlje je prešlo v nemške roke. Solnograški občni zbor Sudmarke je 1. 1912. sklenil, da se letno vrže od Sudmarke po 300.000 K za naseljniško delo v Št. Ilju ir. okolici. L. 1911. je Sudmarka potrošila za Št. Ilj 20.000 K, 1. 1912, 80.000 K in letos že nad 30.000 K. Lani in letos se je nanovo naselilo 13 nemških famiiij iz Švabskega. Teh 13 družin šteje 64 glav; zemlja teh družin pa meri 230 oralov. Članki končujejo z obljubo, cla se bo Sudmarka doslej šc s podvojeno silo vrgla na to obmejno trdnjavo in jo hoče tekom časa zasesti. Članek je spisal nek dr. Rob. Janeschitz (Janežič). — 10 let že dela Sudmarka v Št. Ilju, a ta ima še kljub temu slovenskega župana. Dozdaj še torej v tem oziru Siidmarka nima dejanskega uspeha. Kako v moralnem oziru? Razmere med naseljenci so zelo slabe. Naseljenci so večinoma pokvarjeni, sekajo gozdove in sado-nosnike in uničujejo vinograde.
š Nemški poslanec dr. Perko sc ja mudil tudi v Ptuju. Ob tej priliki jc sklicalo nemško društvo za Ptuj in Rogatec javno zborovanje. Predsednik dn 'Plachki je poslanca clr. Perka pozdra-vil, na kar je slednji obširno razprav-« ljal o narodnem boju v sudetskih deželah. Dr. Plachki se je zahvalil govorniku in rekel, da sc bodo severni in južni Nemci v boju zoper Slovane medsebojno vedno podpirali,
š O polomu v Laškem trgu. Državni poslanec Markclil prosi na Dunaju za podporo za falitni »Spar- und Vor-3chussverein« v Laškem trgu. — Ravno isti Markclil pa v parlamentu kriči, cla ne sme država v takem slučaju niti vinarja darovati v korist zadružnikom kakega slovenskega zavoda. Naj se dovolijo take podpore Nemcem in Sl o v e n c e m ali pa nobenemu izmed teh. — Nadalje lovijo nemčurji slovenske kmete, da hi podpisali izjavo, v kateri so za to, cla odstopijo od svojih vlog gotove odstotke. Svarimo Vas kmete pred takimi koraki. Dne 6. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši tozadevno zborovanje slovenskih interesentov v pivnici.
š Osebne vesli. Sodnijski oficial pri
zemljiški knjigi v Mariboru Fr. Zcnz jo imenovan za nadoliciala. — Za. poštno asistente sta imenovana Josip Evangelist v Ptuju in Franc Zmazek v Mariboru. — K državnemu stavbnemu uradu v Slovenjigradec jo prestavljen ad-junkt Rudolf Schulz iz Gradca.
š Sela žena. V Mariboru jo umrl dne 3. aprila feldmašrallajtnant Janez pl. Nemoty, star 86 let. Rajni sc je udeležil več bitk na Laškem.
š Za častna člana je imenoval ptujski Orel vlč. g. patra Norberta Povoden, gvardijana in župnika in vlc. g. Franca Pollaka.
š Narodnsst Sokolov. Velenarodni Sokoli v Št. Lenartu v Slovenskih goricah popevajo po nemških gostilnah pesem »D a s trene Uerz«. Narodnjak dr. Gorišek, kaj porečete k početju Vašo telesne straže — Sokolov!
š »Slovanska Čit3lnica« in »Glasbeno društvo« v Mariboru priredita dne 13. t. m. veliki koncert v Mariboru.
š Nova žrebčarna v Ljutomeru. Dne 13. julija se ustanovi v Ljutomeru žrebčarna. Na ta dan priredijo velike slavnosti in pričakujejo, da sc udeleži otvoritve zastopnik c. kr. ministrstva ces, namestnik ekscelcnca grof Clarv, drugi državni in deželni dostejanstvenjki, večje dcputacijc častnišlva in deželni poslanci. Država jc obljubila za vzdrževnnej žrebčarnc redne š Anzengruber: »Četrta božja, zapoved«. Iz Ptuja: Mariborsko dramatično
društvo priredi v nedeljo, dne 13. aprila t. 1. točno ob pol 8. uri zvečer veliko Anzcngruberjevo ljudsko igro »Četrta božja zapoved«.
š Otrok zgorel. V stanovanju posestnika Franca Potočnik v Tcrličncm (občina Sv. Rok), jc nastal nedavno požar in mu je zgorel v zibelki ležeči otrok. Posestnica Ana Potočnik jc na 50 korakov oddaljenem polju bila zaposlena, mož pa je bil v Rogatcu. Zgorelo je vse. Škoda, le deloma pokrita, znaša 2000 K.
Telelooska io brzojavna poročilo.
OBSTRELJEVANJE SKADRA.
ZADNJE PRIPRAVE ZA DRUGI NAKSOK.
Cetinje, -4. aprila. »Rcichspost« je prejela zanesljivo brzojavko iz Cetinja, cla so Srbi in Črnogorci dosegli včeraj pred Skadrom zelo velike uspehe. Pet utrdb na Tarabošu jc žc v rokah zaveznikov in vsak čas jo pričakovati, da padeta še zadnji dve utrdbi. Tucli prodiranje z Velikega in Malega Barda-lijola in Brdice ja zelo uspešno. Mesto na več krajih gori.
Cetinje, 4. aprila. Srbski general Bojovič je obiskal včeraj kralja Nikolo in se posvetoval z njim. Nato se je vršila seja vojnega sveta, ki se je bavil z odločilnimi operacijami pred Skadrom.
Dunaj, 4. aprila. Dunajski uradni krogi izjavljajo, da trdnjava sicer šc ni padla, a se nahaja v tako obupnem položaju, da je pričakovati vsak trenutek padca. Iz .Belgrada prihajajo poročila, da je bil za danes napovedani generalni naskok na vse utrdbe odpovedan, ker novodošle srbske čete še niso došle na določene pozicije.
Dunaj, 4. aprila. »Sudslavischc Cor-fespondenz« dobiva iz literarnega oddelka zunanjega ministrstva sledeče obvestilo: Oblegovalci so zavzeli Brdico, Veliki Bardanjol in predutrdbe Ta-raboša, naskok na Taraboš sam pa se je ponesrečil. Turki, zlasti pa Malisoii, ki se boje masakra, ako Črnogorci mesto zavzamejo, so se obupno branili. Na strani oblegovalcev je padlo okoli 4000 mož v štiridnevnih bojih. Od ponedeljka sem vlada neprostovoljen odmor. Oblegovalci čakajo nove srbske infan-ierlje in dveh havbičnlh baterij, ki do-spo najbrž že danes. Pri vojaški konferenci, katere so se udeležili v Cetinju kralj Nikolaj, general Bojovič, polkovnik Povovič in artiljerijski poveljnik Pavlovič, se je sklenil nov operacijski načrt. Bojovič se je že iz Cetinja odpeljal. Kralj Nikolaj je imel konferenco z ruskim poslanikom Giersom in vojnim atašejem Potapovom. Kralj Nikolaj se je odpeljal v glavni stan pred Skadrom, kjer se vrše priprave za ponovni naskok.
GENERALNI NASKOK — JUTRI?
Dunaj, 4. aprila. Iniormacije, ki jih je dobilo zunanje ministrstvo, pravijo, da se izvrši generalni naskok na Skader jutri.
15.000 SRBOV SE IZKRCALO.
Rim, 4. aprila. »Tribuna« poroča, da se je 2. t. m. izkrcalo v Draču nad 15.000 srbskih čet, namenjenih proti Skadru,
OFICIELNO POJASNILO SRBIJE GLEDE VOJAŠKIH TRANSPORTOV PROTI SKADRU.
Belgrad, 4. aprila. Tiskovni urad izjavlja napram angleškim prigovorom, da pošilja Srbija neprestano čete pred Skader, da se je Črnagora 6. februarja t. 1. s Srbijo pogodila za eno divizijo infanterije. Ta sc je odpošiljala pred Skader v presledkih. Ni res, da jc Srbija dala Črnigori na razpolago več kakor caio divizijo, še manj jc res, da jc sklenila oclposlati nova ojačenja.
v v v
S\	A.
DUNAJSKA SODBA O POLOŽAJU.
Dunaj, 4. aprila. Mednarodna situacija jc neizpremenjena. Balkanske države na mirovne predloge velesil še zdaj niso odgovorile.
MEDNARODNI POLOŽAJ.
London, 4. aprila. Tu upajo, da konferenca poslanikov, ki zboruje danes, politični položaj razjasni. Govori se tudi, da se je izprožil predlog, da se postavi v Albaniji vrhovni komisar kot zastopnik vseh šestih velesil.
PROGRAM BRODOVNE DEMONSTRACIJE.
London, 4. aprila. Rusija je brodovni demonstraciji pritrdila le pod pogojem, da se črnogorska obal blokira in eventualno dve točki črnogorske obali zasedeta. Albanska obal se nc sme zasesti. Tripelen-tenta stoji ua stališču, da je tudi to"treba izvesti z največjo previdnostjo. Predno se bo od blokade prešlo k zasedenju, bo treba sklepa velesil. Za slučaj, da se Skader zavzame, se pa ni šc sploh nič sklenilo.
ITALIJA POUDARJA MEDNARODNI ZNAČAJ DEMONSTRACIJE.
Rim, 4. aprila. Tribuna« objavlja ofi-ciozno noto, v kateri pravi, da jc brez vsakega dvoma, da ima demonstracija v črnogorskih vodah mednarodni značaj in se bo izvršila vseskozi po soglasnih sklepih londonske konfcrence. Mednarodna akcija se je zato sklenila, da se prepreči vsaka izolirana akcija, ki bi imela za posledico komplikacije. Črnagora bo morala soglasju velesil žrtvovati svoje ambicije po Skadru, Glavno je, da velesile postopajo slejkoprej složno,
RUSIJA INTRIGIRA.
Današnji • Piccolo« poroča:
Berolin, 4. aprila. Na Dunaju se je izvedelo, da je Rusija Črnigori izjavila, da bo, ako se Skader zavzame, delala na to, da Evropa to dejstvo prizna. Avstrija je na to nasproti velesilam izjavila, da ne bo dopustila take rešitve in eventualno oborožena proti Črnigori nastopila. Avstrijski generalni štab je izračunal, da bi bilo treba dveh armadnih zborov, da sc Črnogorci in Srbi izpred Skadra spodijo. Rusija je za ta slučaj seveda tudi pripravljena. Velesile to vedo in se na vso moč trudijo, tak kon-Uikt preprečiti.
AVSTRIJSKE LADJE PRED BAROM.
Kotor, 4. aprila. Avstro-ogrske bojne ladje, ki križarijo v črnogorskih vodah, so: »Franz Ferdinand«, »Radetzky«, .-,Zrinyi«, »Aspern- in torpedolovci »Scharfschtitze«, »Dinara« in »Ulan«,
FRANCOSKA LADJA.
Krf, 4. aprila. Semkaj je došla pred Bar namenjena francoska križarica »Edgar Quinel«.
XXX
TURŠPI MIROVNI DELEGATI.
Carigrad, 4. aprila. Turška vlada je določila za delegate pi mirovnih pogajanjih Hakki pašo, Rešid pašo in Os-man Nizami pašo.
TURČIJA USTAVILA SOVRAŽNOSTI?
Carigrad, 4. aprila. »Lokalanzeigerju« se poroča, da je turško vojno ministrstvo, ker je balkanska zveza mirovne predloge velesil sprejela, generalissimu Izzet paši ukazalo, naj sovražnosti usiavi. (Zelo neverjetno. — Opomb, ur.)
XXX
SPOR MED ITALIJO IN GRČIJO.
Rim, 4. aprila. »Tribuna« piše: Grčija zahteva sledečo obmejno črto v južni Albaniji: Gramalski zaliv blizu Valene, Himara, Suhagora do izliva Zri n a v Vojuzo, Klisuru, gorski greben med Dsvoloin in Škumbijem do ohridskega jezera.
Avstrija in Italija pa popolnoma v soglasju predlagata mejo od izliva Ka-lamasa proti severu, tako da ostaneta Grčiji Janina in Grevena.
Grčija se pritožuje, cla se tako izroči Albaniji od 400.000 prebivalcev teh krajev 250.000 Grkov. Grčija je v Londonu predlagala plcbiscit, kateremu sc bo brezpogojno pokorila. Grški trgovci pa aranžirajo bojkot laškega blaga.
»Tribuna« pripominja, da se dasta Italija in Avstrija soglasno voditi od principa, da se ravnotežje na Adriji ne sme zmotili. Ako pa Gri^a dobi Gra-malo, je Valona ogrožena, pa tudi morske ožine med Krfom in Epirom ne more Grčija dobiti, ker se da tista ožina utrditi in bi tvorila nevarna vrata.
XXX
RUSIJA RAZSODITELJICA MED BALKANSKO ZVEZO.
Belgrad, 4. aprila. »Politika« poroča, da bo o sporu med zavezniki odločilo razsodišče, ki se snide v Peterburgu pod predsedstvom cara,
X X X
BOJKOT AVSTRIJSKEGA BLAGA?
Dunaj, 4, aprila, »N, Fr. Presse« poroča, da sc v Srbiji pripravlja bojkot avstrijskega blaga,
XXX
NOVE SRBSKE ŽELEZNICE.
Belgrad, 3. aprila. (Izvirno.) V ministrstvu za javna dela sc pripravlja zakon za zgradbo železnice Kraguje-vac — Kraljevo — Raška in dalje čez Mrdarjc in na Kruževo, katero proge bodo del jadranske železnice.
TURŠKI VJETNIKI V SRBIJI SE OD-POŠLJEJO DOMOV.
Belgrad, 3. aprila. (Izvirno.) Vojni minister jc odredil, cla se brez ozira na veroizpoved odpuste domov vsi turški vjetniki, ki so bili rojeni na teritorijih, ki so jih zavezniki osvojili. Pred odhodom sc vsi zdravniško preiščejo.
XXX
BIVŠI CESARSKI NAMESTNIK ZAPRT.
Krakov, 4. aprila. Tu so zaprli bivšega cesarskega namestnika Pininskc-ga, ker jc nekaj fotografiral, kot špio-
nu. Ko so zmoto spoznali, so ga izpustili.
VODITELJICA SUFRAGET NA TRI LETA OBSOJENA.
London, 4. aprila. Sodišče jc voditeljico sufragetk Pankhurst, ki jc aranžirala bombni atentat na hišo Lloyd Georgeja, obsodilo na tri leta ječe, Vsled tega so sufragetke v nekem muzeju razrezalc neko dragoceno sliko.
NEMŠKI VOJNI ZRAKOPLOV ZAVOZIL V FRANCIJO.
Zeppelinov zrakoplov Z 4, s katerim se jc sest častnikov vozilo, jc 3. t. m. ob 6. uri 40 minut zapustil Friedrichshafen. Ker je bilo oblačno, so zrakoplov napačno krmili in je zato v Francijo zavozil, kjer se jc v Lunevillu izkrcal. Velikanska množica se je zbrala, ki je opazovala, ko so sc Nemci izkrcavali. Francoski lovski bataljon je moral red vzdržavati. Nemški častniki so bili v uniformah. Začasno so francoske vojaške oblasti zrakoplov zaplenile, častnike so pa zaprli. Francosko vojno ministrstvo je odposlalo v Luncville nekega častnika francoskega zračnega vojnega brodovja, da preišče vso zadevo. Zrakoplov »Z 4« je vodil kapitan Glund. — , ■
Pismo iz Belgrada.
(Od našega poročevalca.)
Junaki izpred Odrina. — Srbi in Bulgari pred Odrinom. — Zahvala kralja Ferdinanda in čestitka carja Nikolaja. — Srbske finance. — Skupščina. — Odpust vojakov.
Belgrad, 31. marca 1913.
Ranjenci izpred Odrina neprestano prihajajo in so napolnili že vse belgraj-ske bolnišnice, ki jih je 20. Vsega skupaj se izpred Odrina v Belgrad prepelje 1500 ranjencev, ostali se porazdele na Niš, Kragujevac in druga večja mesta ob železniški progi. Takoj za ranjenci se začno v domovino prevažati trupla pod Odrinom padlih Srbov.
Posrečilo se mi je dobiti točne podatke o moči srbsko - bulgarske vojske pred Odrinom.
Srbi so imeli dve diviziji z 52.000 borci; Bulgari so imeli v 3 in pol divizijah 43.000 borcev, ker so bulgarsko divizije po formaciji mnogo manjše nego srbske.
Srbske čete so bile te-le: Pehota: IV. nadštevilni polk, 13., 15. in 20. polk I. poziva in 7., 8., 9. in 14. polk II. poziva; arliljerija: 60 poljskih topov, 10 velikih oblegovalnih topov, 8 havbic 15 centimeterskega premera in 16 havbic 12 centimeterskega premera, — vsega skupaj 94 topov; konjenica: 2 polka, donavska in timoška divizijska konjenica in vru tega: 1 popoln tren za mostove, pijonirji, pontonirji, pripadajoče število mitraljez, saniteta, peki, tren, municijska kolona itd. — skupaj z na-borci 64.400 vojakov.
Bulgarski vojni minister Nikiforov je v brzojavki srbskemu vojnemu ministru Božakoviču priznal velike odločujoče zasluge srbske vojske; pa tudi kralj Ferdinand sam se je brzojavno toplo zahvalil kralju Petru za bratsko pomoč, ki jo je hrabra srbska vojska izkazala bulgarski vojski pri zavzetju Odrina.
Dasi se Srbija že nad pol leta nahaja v vojnem stanju, so njene finance vendar še vedno odlične; država v gotovini izplačuje vse vojne potrebščino, uradništvo in vojska dobivata plačo v naprej. Načelnik finančnega ministrstva Levic mi jc rekel, cla so srbske državne financc tako urejene, da Srbija lahko še dolgo vojno vzdrži, ne da bi ji bilo treba iskati posojila. S takimi financami sc more samo Srbija pohvaliti. Srbija je kljub vojni vse svoje anuitete plačala noter do junija tega leta.
Vest, da Srbija išče posojila, sc kategorično demontira. Kolikor sem mogel izvedeti, vlada nc bo iskala in delala nobenih posojil vse dotlej, dokler se ne sklene miru. Po dovršeni vojni pa bo Srbija najela jako veliko posojilo za zgradbo mnogih železniških prog in za razne druge gospodarske in trgovinske potrebe.
Iver jc narodna skupščina v septembru minolega leta odobrila državni proračun do 13. aprila 1913 in sc ta rok približuje koncu, je skupščina sklicana na dan 2. aprila. Predloži se ji proračun, ki bo soglasno sprejet, in še nekatere druge zakonske predloge. Seje bodo trajale Io nekoliko dni, a bodo nedvomno jako zanimivo, ker bo opozicija nedvomno sprožila vprašanje glede bodočih meja mod zavezniki.
Ker nastopa doba za. poljska dela, a so kmečko delovno moči žo šest mc-secev ocl. doma — v vojni službi — jo vrhovno vojno poveljstvo odločilo, cla so to dni vsi vojaki III. poziva, izvzotn-ši IV.. VIL, X., XI., XII. in XIII. polk, odpuste domov, da obdelala nolje.
Ruski car Nikolaj jc kralju Petru brzojavno čestital na sijajni zmagi, ki so jo srbske čete z bulgarskimi izvojc-valc pred Odrinom. Ta čestitka je vzbudila veliko radost, ker se v njej zrcali ugodno razpoloženje močnih ruskih Činiteljcv nasproti Srbom.
Razne stvari.
Zavodi za počitek. V Berolinu bodo zgradili zavod za odpočitek, zlasti šc za odpočitek med opoldanskim odmorom. Vsak posetnik bo dobil posebno sobico. Sobica I. razreda bo veljala za eno uro 96 vinarjev, sobica II. razreda pa 72 vinarjev. Sobic za odpočitek bo v zavodu 51. Sluga povede obiskovalca v sobo in vzame pred nejgovimi očmi iz desinficiranega zavoja sveže prevleke. Posetnik cdda nato lahko svoje čevlje in svojo obleko osnažiti, v sobici pa v miru čita časopis ali pa zaspi. Razen tega bodo v zavodu na razpolago kopalne sobe, pršne kopeli, brivnica, soba za točenje brezalkoholnih pijač, čitalnica in pisalna soba. Pristojbina za uporabo pisalne sobe bo znašala 24 vinarjev. V zavodu bo tudi igralna soba za otroke, kjer bodo starši, ki imajo v mestu opravek, puščali otroke proti majhni odškodnini. Otroci se bodo igrali pod nadzorstvom. Zavod bo odprt noč in dan.
Nesreča na francoskem podmorskem čolnu. Več oseb utonilo. Mornariški pre-fekt v Tculonu poroča mornariškemu ministru, da je s podmorskega čolna »Tour-quoise« odnesel val sedem oseb na morje; utonilo je 5 oseb; dva mornarja so rešili.
Odklonjena tožba belgijskih prin-cezis?j. Priziv belgijskih princczinj Lu-jize in Štefanije glede na dedščino po svojem očetu jc prizivno sodišče odklo-nilo.
Nesreča na morju. Torpedovki 114 in 18 sta ponesrečili pri vajah v bližini Margateja. Obe ladji sta močno poškodovani.
Častnik zblaznel. V Budimpešti jf. zblaznil stotnik Erdelyi na cesti. S pestmi in s sabljami jc napadal pasan-te. Nesrečnežu je nenadoma otemnel um.
Pomanjkanje topniških častnikov v naši armadi. Naše topništvo se radi zunanjega položaja mnogo hitreje izpopolnjuje, nego se jc prvotno nameravalo. Poljskim topniškim polkom so se priključile nove baterije in gorska artiljerija se je šele zadnje tedne zopet pomnožila z 19 novimi baterijami, Pri avstrijskem aomobranstvu se je nanovo formiralo 8, pri ogrskem pa 26 topniških baterij; pri trdnjavski artiljeriji sc je osnoval 8, bataljon in trije priprežni oddelki. Vsi ti nanovo osnovani pododdelki, h katerim treba računali tudi potrebne štabe in kadre, potrebujejo seveda veliko število častnikov, katerih pa po sedanjem stanju ni dovolj na razpolago. Zato sc je veliko infanterijskih subalternih častnikov armade in domobranstva za poiz-kušnjo pridelilo artiljeriji; dalje sc je na dotični poziv odzvalo mnogo rezervnih kadetov in aspirantov, ki so stopili v pre-zentno službo z namenom, da se kasneje prestavijo v poklicno stanje. Kljub temu potrebno število častnikov še vedno ni polno in manjka zlasti višjih šarž; treba si je bilo pomagati z umirovljenci ter so bili nedavno dva štabna častnika in štirje stotniki v pokoju imenovani za poveljnike nadomestnih oddelkov poljske in trdnjavske artiljerije. Nadaljna taka imenovanja sc v kratkem izvrše.
Aviatska nesreča. Ubil se je v Ver-saillcsu podčastnik Faure, ki je padci s svojim aeroplanom.
novi knezonadškof dunajski.
Primorske vesli.
p Za župnika v Kamnjah je imenovan g. Anton P le sni čar, dosedanji župnik v Kožbani.
p Sankcijoniran zakon. Cesar jo sankcijoniral deželni zakon o občinskih posredovalnih uradih na Goriškem.
p Državna obmejna policija na Reki
jc pričela 3. t. m. poslovati, dasi reška mestna oblast najodločnejše protestira.
p Davek za javne predstave in vesc licc. Deželni odbor tržaški razglaša načrt
zakona glede vpeljave davka za javne predstave in veselice za Trst. Ta zakonski načrt je bil že na dnevnem redu deželnega zbora lansko leto in pride v bodočem zasedanju zopet na dnevni red, V tretjem odstavku tega zakonskega načrta se predlagajo sledeče davčne postavke: Po 2 vin. za vstopnice, ki stanejo 20 vin.; po 4 vin. za vstopnice od 20 vin. do 60 vin; po 6 vin, za vstopnice od 60 vin. do 1 krone; po 10 vin. za vstopnice od 1 krone do 2 kron in po 10 vin. več za vsako krono za vstopnice nad dvema kronama. Pri aboniranih vstopnicah se zaračuna davek po visokosti abonentske cene. Znižane in proste vstopnice se obdačijo po prvotni ceni. Izvzeti so javni muzeji, predavanja, ki imajo znanstveni ali umetniški značaj in dobrodelne prireditve, za katere pa se mora vedno za vsak slučaj prositi mestni zastop.
p Pet dezerterjev na en dan. V ponedeljek so ujeli v laškem kraljestvu pet avstrijskih vojaških beguncev. Dva sta ušla iz Kobarida, eden iz Tolmina in dva iz Gorice od 47. polka.
p Samoumor vojaka. Vojak 47, peš-polka v Gorici, Ferdinand Šup, je bil v nedeljo v Trstu pri svojem očmu v ulici Navali. Tam si je pognal iz revolverja krog-ljo v prsi. Vzrok samoumoru neznan.
Častito duhovščino opozarjamo, da pridejo letos prvič na vrsto »Lectiones infra octavas solemnitatis S. Joseph, S. Joannis Bapt. et Ss. apost. Petri et Pauli«. Ker teh lekcij ni ne v psalteriju in ne v bre-virju in se dobi knjižica edinole v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, opozarjamo čast. duhovščino, da se te lekcije nemudoma omisli, ker je mogoče, da zadnji trenutek, ko ne bo nič več mogoče dobaviti novih izvodov, knjižica v »Katoliški Bukvami« poide in bi gospodje, ki inmajo te knjižice, ne mogli moliti brevirja. Večje število knjižice bo v ponedeljek na razpolago,
LjoMjflnske novice.
lj Seja skupnega odbora zastopnikov izobraževalnih društev S. K. S. Z. v Ljubljani se vrši danes ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem Domu. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 8. aprila 1913 ob 6. uri zvečer. Dnevni red: A. Javne seje: Volitev pet članov disciplinarne komisije (§ 72. službene pragmatike in § 55. obč. reda). Volitev enega člana kvalifikacijske komisije (§ 16. službene pragmatike). Personalnega in pravnega odseka poročilo o odloku deželnega odbora glede odklonitve odobrila eventuelnega posojila za hidro-električne naprave na Ljubljanici. Odseka za službene pragmatike poročili: o službeni pragmatiki za pomožne uradnike, sluge itd. mestne občine ljubljanske; o prošnji mestnih šolskih slug za uvrščenje v status magistratnih slug. Finančnega odseka poročila: o proračunu mestnega zaklada za leto 1913.; o dopisu magistrata glede doneska mestne občine za obrtne nadaljevalne šole; o prošnji Marije Klopčar za določitev cene nekaj mestnega sveta regulirane Zelene poti; o dopisu magistrata glede opustitve Ozke ulice ter prodaje mestnega sveta v tej ulici; o prošnjah raznih najemnikov stanovanj v mestnih poslopjih za znižanje zvišane jim najemščine. Stavbnega odseka poročila: o prizivu občine Moste proti odloku mestnega magistrata v zadevi odprave raznih zdravstvenih nedostatkov pri tovarni za lep; o dopisu deželnega odbora glede zamenjave zemljišč ob Grubarjevem kanalu v svrho povečanja domobranske vojašnice, odnosno zgradbe prekladališča za živino pri mestni klavnici; o dopisu magistrata glede dobave nasipalnega materijala za mestne ceste ter nakupa nekega kamnoloma v ta namen; o prošnji Gospod, napred. društva za šentjakobski okraj za napravo lesenega mostu čez potok Galjevico; o dopisu magistrata o samostalnem predlogu obč. svetovalca Jožefa Reisnerja glede regulacije ceste na Barju od Rdečega križa do šole; o dopisu magistrata glede regulacije Pra-žakove ulice; o prošnji Marije Klopčar in Leopolda Legata glede popolnitve regulač-nega načrta za Trnovsko predmestje zapadno od Zelene poti; o ponudbi I. Ogo-relca glede odkupa njegovega hleva v svrho regulacije Igriške ulice; o ponudbi Jerneja Jeleniča glede odstopa nekaj sveta ob njegovi posesti na Stari poti v svrho regulacije te poti; o ponudbi Alberta Zeschko za breplačen odstop sveta ob cesti v Rožno dolino v svrho uravnave te ceste. Šolskega odseka poročilo o dopisu deželnega šolskega sveta glede prepustitve primernega prostora za dijaško igrišče za dijake c. kr. višje realke. Ravnateljstva mestne klavnice poročilo o prošnji mesarske zadruge za napravo shramb za shranjevanje orodja malih mesarjev v mestni klavnici. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o prizivu Ane Regalijeve proti odmeri vodarine in gostaščine pri njeni hiši na Slovenskem trgu št. 3. Samo-
stalni predlog obč. svetovalca Ivana Štefeta glede uvedbe veseliškega davka. B. Tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji nekega uradnika za definitivno nameščenje. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o prošnji za zvišanje pavšala za nadzorovanje vodovodne zajemalnice v Klečali. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o računskem sklepu ter letnem poročilu o poslovanju mestnega užitninskega zakupa za leto 1912. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Koncert »Slov. Filharmonije«. »Slov. Filharmonija« priredi jutri, v soboto, dne 5. t. m., v veliki dvorani hotela »Union« koncert pri pogrnjenih mizah pod vodstvom g. kapelnika C. M. Hrazdira. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 60 h.
lj Imenovanje pri državni policiji. Policijski kancelist gosp. Franc Fink je imenovan za oficijala pri c. kr, državni policiji v Ljubljani.
lj Sarže pri ljubljanski državni policiji so razdeljene takole: Stražnik z eno rozeto je »stražnik na poskušnjo« (Probe-wachmann), stražnik z dvema rozetama je »stražnik« (Sicherheitswachmann), stražnik s tremi rozetami je »nadstražnik« (Obervvachmann), stražnik s tremi rozetami in trakom na levem rokavu je postaje-vodja, podrejen nadzorniku nižje kategorije, pravemu vodju postaje (Inšpektor), ki ima tri rozete in srebrn našitek na ovratniku. S saržami je bila uprava zelo radodarna, če pa tudi s prejemki, vedo stražniki sami najbolje. Le-te vse kontroluje kontrolni nadzornik z enako obleko, le svitlo, dolgo sabljo ima. Potem pridejo pa višji nadzorniki, ki so v statusu uradnikov.
lj Preiskava mleka. Tržno nadzorstvo je danes zjutraj ob pol 6. uri na Dunajski cesti preiskalo mleko pri 112 mlekaricah, ki so ga imele skupno okoli 1200 litrov. Ker je bilo v desetih slučajih o pristnosti dvomiti, se jo tem mlekaricam odvzelo vsaki vzorec za nadaljno preiskavo. Le deset dvomljivih slučajev priča, da dobivamo dobro mleko. Pri tem se je pa pripetilo nekaj druzega. Ko se je preiskava začela, je bržkone nekdo vse to opazil in proti mestu prihajajoče mlekarice opozoril. Te mlekarice so jo udarile s svojimi vozički čez polja in prišle po ovinkih v mesto ter se s tem izognile kontroli. Ko so ženske v mestu oddale, in se zopet vračale proti domu, je tržno nadzorstvo preiskalo tudi posode. Priznati se mora, da imajo mnogo mlekarice prav snažno posodo, a so tudi izjeme. Tržno nadzorstvo je namreč zaplenilo 40 mlekarskih posocl, ki so bile zamazane, oluščene in zarjovele ter niso odgovarjale zakonskim predpisom.
lj Prva aretacija državne policije.
Prvi aretovanec. ki ga je aretovala državna policija, se piše J. Oberman, rojen leta 1877. v Vidošili pri Črnomlju in je nekoliko zmešan.
d Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko ima svoj letni občni zbor, na katerem slavi desetletnico svoje organizacije, v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v salonu hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici. K temu zborovanju se vabijo vsi p. n. člani in kolegi.
lj Prestavljene stojnice. Ker začno sedaj v ljubljanični strugi ob Šolskem drevoredu z delom, so morali mesarji prestaviti svoje stojnice. Prestavili so za sedaj samo zgornje, to je one, ki so stale od semenišča do jubilejnega mostu. Namestili so jih na Vodnikov trg ob semenišču.
lj Neprevidnost. K tozadevni včerajšnji notici se nam še poroča, da se je Bach-mayerjev kurjač Franc Amtmann, ko je ležal v postelji z gorečo svalčico, od tleče postelje tako opekel, da so ga morali dati še isti dan v deželno bolnišnico.
lj Na ljubljanskem gradu so tekom pomladi popravili, uravnali in posipali razna pota in stezice, da je hoja po grajskih višinah prav mikavna in vabljiva in to še posebno, ker je razgled naravnost krasen, Tudi občinstvo se je začelo tega zavedati, zato rado zahaja na grad.
lj Boj na Tržaški cesti. Hlapec pri Fr. Oblaku na Tržaški cesti Leopold Šolar je napadel 45 let starega sohlap-ca Ivana Kafoua. Najprej je nasprotnika obdelal s steklenico po glavi, potem ga je pa še z vilami osuval pod rebra s tako močjo, da Kafou sedaj v deželni bolnici leži.
lj Oparjen otrok. Ko se je te dni igrala v Veliki čolnarski ulici št. 10 štiriletna Ana Gabrovškova pri štedilniku, kjer je kuhala njena stara mati kosilo, se je usedla na poleg štedilnika z vročo juho napolnjen pokrit lonec, jc pri tem pokrivalo z lonca spodrsnilo in je dekletce sedlo v juho ter se tako opeklo, da so jo morali tnkoj prenesti v deželno bolnico.
lj Kdo je streljal? K notici »Nevarna igrača« smo še prejeli: Ni res, da je moj sedemletni sinček Ljubo Ravnikar streljal,
on je samo Czernyjevo flobert-puško prejel, katero mu je 16 letni Czerny tako nesrečno iz rok potegnil, da sc jc puška sprožila in zadela zadaj stoječega dečka. — Vekoslav Ravnikar, c. kr. nadnoštar in posestnik.
lj Glede sadnega dravja se vsi družbeni udje ljubljanske okolice opozarjajo, da naj takoj pošljejo po drevsa. Dne 7. aprila se oddaja konča in se bodo jotem drevesa prodajala članom po 80 vin., nečlanom po 1 K 20 vin. V zalogi jc še nekaj sto visokodebelnih jablan in hrušek. — Oskrbništvo drevesnice c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Solicitatoria
vseskozi zanesljivega sprejme
dr. Josip Furlan. odvetnik
1046 v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 18.
HE^S1
Jermm/foz
železnato JGna-Vino
Higienična razstava na Dunaju 1X6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalnl.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvaiescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Iz&ornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 0000 zdravniških spričeval.
, c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje.
Klavir
kratek dober se proda pod ceno. Krakovska ul. 19. 1030
nt
učenko
za prodajalno se sprejme
nad 14 let stara siromašna deklica brez star.
žev. V hiši bi dobila vso oskrbo in obleko. — Zeli so tudi znanje nemščine. _ Zgluaiti se je v Komenskega ulici 16., I. nadstropje. 1034
Za župnišče v goriški okolici
išče se	1033
ki je vešča tudi v gospodinjstvu ter je primerne starosti. Naslov pove uprava lista pod 1033. (Znamka za odgovor.)
Sanatorium Emona "J222:
Privatno zdravišče zu notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinatne kopeli. Lastnik In Sef-zdravnlk: Dr, Fr. Derganc, primar. I.klr. odd. dež.boln.
Novosti
za
mm 1
768
v veliki izbiri
pri
IK LA U C
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
Pozor! Naznanilo. Poior!
Prva kranjska tvornica pravih hrenovk, safalad, brun« šviških in vsakovrstnih drugih salami,
kranjskih klobas _;
gnjatij, slanine, in raznovrstnega prekajenega mesa
Fran Golob
naznanja cenj. občinstvu, trgovcem in gostilničarjem, da bo začel v
šolskem drevoredu
prodajati v soboto dne 5. aprila 1.1. na prej omenjene izdelke.
Tvrdka je dobila najvišje odlikovanje na razstavi v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato medaljo. Ravnoisto pa je dobila meseca decembra 1912 na Dunaju.
Večja dela naj se pošiljajo v Šiško.	Telef. zveza št. 183.
Gostilničarji in trgovci imajo pri večjih naročilih znaten popust.
JRnglo zaloga čevljev
s krasnimi, trpežnimi pomladanskimi in letnimi modeli
se otvori 12. aprila 1913
£jubljana, Šelenbnrgova nlica	V nai
ir * 1 •\rr 1-	blagovoli ozirati na
1023 Jiotel pn JVtallCU.	niz^e cene.
Yelespošto»aniem Jftnton JCovak.
Prvo
podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Kepie iV I. Jcršek
Ijjiihljnna, Kongresni trg- štev. 5.
Izvrševanje društven, zastav, trakov :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih dadl.
Zaradi velike zalogo se pričeta dela po tovarniških cenah prodajo. ::
Občeznam nizke cene.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »KatoliSke Tiskarne«.
Odcrovorni urednik: ivan štete,