PoStnta* pf&Čaaa v gotorfnL Leto XII«, štev. 88 a Ljubljana, petek 17« aprila 1931 Cena 2 Din opravništvo: Ljubljana, Kjiafljeva olica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 in2492. ?c>dru?nica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Račun- Dri pošt ček. zavodih: Ljub« tjana št 11.842 Praha čislo Wien St 105 241 Rumunska kriza rešena Stranke so pristale na koncentracijsko vlado ln na razpis novih volitev — Vlada bo imenovana danes Bukarešta, 16. aprila, p. Po 12 dnevnih pogajanjih je bila kriza rumunske vlade danes rešena. Formelno imenovanje nove vlade bo izvršeno najbrže še nocoj ali jutri dopoldne. Prizadevati je kralja Karola za sestavo narodne koncentracijske vlade je popolnoma uspelo. Vse stranke razen skupine generala Averesca so že formelno pristale na program nove vlade. Težkoče, ki jih je tvorilo vprašanje razpusta parlamenta in razpisa novih volitev, so odstranjene. Narodno kmetska in liberalna stranka, ki sta se prvotno upirali razpustu parlamenta, sta sedaj na to pristali. Po rešitvi nekaterih važnih gospodarskih zakonov, ki so nujno potrebni za finančno sanacijo države, bo parlament takoj razpuščen in razpisane nove volitve. Vse stranke, ki so zastopane v vladi, bodo nastopile pri vo- Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. litvah s skupno listo, tako da se bo preprečila dosedanja strankarska razcepljenost in dosegla v bodočem parlamentu zanesljiva večina, ki bo vladi omogočila izvedbo velikega sanacijskega programa, proračunana na več let. Glede razdelitve portfeljev je bil dosežen sporazum v tem smislu, da obdrži Titulescu poleg ministrskega pred-sedništva še notranje ministrstvo, da bi s tem zajamčil popolno nepristra-nost pri bodočih volitvah, dočim bo finančno ministrstvo in ministrstvo vojske poverjeno strokovnjakom. Narodna caranistična stranka bo dobila ministrstvo poljedelstva in ministrstvo pravde, liberalci pa ministrstvo trgovine in ministrstvo narodnega zdravja. Prosvetno ministrstvo bo poverjeno liberalnemu disidentu Georgu Bratianu. Avstriji Pogajanja za veliko koalicijo v Dr. Seipel proti koaliciji s socialnimi demokrati - Zahteve socialnih demokratov Dunaj, 16. aprila, d. V vseh .političnih krooih smatrajo krizo vlade že za gotovo dejstvo. Včc-raj se je vršilo zasedanje glav* nega odbora krščansko^socialne stranke, na katerem je podal zvezni kancelar dr. En* der skrajno pesimistično poročilo o polo* žaju. Pri tem je poudaril, da je sedanja vladna koalicija mnogo prešibka, da bi mo* gla premagati vse težkoče in izvesti veliko* potezen sanacijski program, ki je neobhod* no potreben. Zaradi tega je napovedal, da bo v najkrajšem času podal ostavko celo* kupne -iade, da bi omogočil s tem sesta« vo široke koalicije, pri kateri naj bi sode* lovali tudi socialni demokratje. O tem referatu se je razvila živahna de* bata. Navzoč j? bil po dolgem času tudi prelat dr. Seipel, iz česar sklepajo v po* rtičnih krogih, da je položaj za krščansko* socialno stranko skrajno neugoden Prelat Seipel s? jc spočetka protivil vsakemu so* delovanju s socialnimi demokrati .toda ve» čin je priznala upravičenost argumentov ki jih je za to navajal dr. Ender ter mu obljubila vso podporo. V političnih krogih računajo, da bo dr. Ender najkasneje v fo* rek odal ostavko celokupne vlade. Iz te* ga razloga tudi ni bil imenovan novi mi» nister socialne politike namestu odstopiv« š.ga Ir. Rescha, marveč je bilo začasno vodst- j poslov tega resora poverjeno dr. "nderju. Mec" krščansko=socialno in socialno^de* mokratsko stranko so se že pričeli neofi* cijelni razgovori glede sodelovanja Soci* alni demokratje v načelu niso nasprotni temu načrtu, kategorično pa odklanjajo vsako sodelovanje z izrazitimi Heimweh* rovci. To stališče povzroča hude težkoče kršča.iskim socialcem, ker bi bil na ta na* čin izključen iz vlade njihov predsednik Vaugoin. Zdi pa se, da socialni demokrat* je v tej točki ne bodo popustili. Poleg te* ga zahtevajo socialni demokratje daleko« sežne ' oncesije na šolskem polju in glede soe:alnega zavarovanja. Pogajanja za resi* tev krize bodo vsekakor zelo težavna in po sodbi poučenih političnih krogov pre* cej dolgotrajna. Tudi Bolgarija dobi novo vlado Jutri bo razouičeno Sobranje - Volitve naj vodi kon-centraciiska vlada - Obujen ffosnodarski položaj Sofija, 16. aprila, p. V političnih krogih zatrjujejo, da bo vlada Ljapčeva že pri-brninji teden podala ostavko V soboto bo razpiiščeno Sobranje. Ukaz o razpustu bo prečital osebno kralj Boris. Takoj po razpustu bo vlada podala ostavko, da omogoči sestavo nove vlade, ki naj bo po možnosti vlada široke koalicije in naj izvede volitve in sestavi delovni program za daljšo dobo, upoštevajoč pri tem zlasti težko gospodarsko stanje države. Po mnenju političnih krogov bo rešitev krize zelo težavna, ker bo težko najti v očigled volitev sodelovanje med strankami. Ogromno pozornost v vsej javnosti je vzbudil proglas glavnega odbora demokratske stranke o finačnem položaju Bolgarije. Proglas, ki slika v zelo črnih barvah gospodarsko stanje, je izzval pravo Usodne ure za delavsko vlado Konservativci so stavili v parlamentu formalen predlog nezaupnice Ako dobijo večino, bo vlada odstopila London, 16. aprila. AA Današnja 6eja spodnje zbornice je bila otvorjena ob ve* likanskem zanimanju poslancev in javno* sti. Vse stranke so pozvale svoje poslan« ce, naj se zanesljivo udeleže seje, na kate* ri bo glasovanje o konservativnem pred« logu o nezaupnici vladi. Vodja konserva« tivne stranke Baldwin jc stavil predlog, da se vladi izreče nezaupnica, češ da ni izpolnila obljub, ki jih je dala glede orni* 1 i en j a brezposelnosti za časa volitev. Med Balchvinovim govorom so delavski poslan* ci vpadali z ironičnimi medklici, dočim so konservativni poslanci svojemu voditelju pritrjeval. Politični krogi se zavedajo, da bo glaso* vanje o Bald\vinovem predlogu odločilne* ga pomena in da bo vlada podala ostavko, ako ostane v manjšini. Ostavka vlade pa bi pomenila nove volitve Glasovanje ^e bo vršilo pozno zvečer. V političnih krogih sodijo, da bo vlada imela neznatno večino, vendar pa je odlo* čitev v rokah liberalcev. Nove smrtne obsodbe v Rusiji Moskva, 16. aprila AA. V Njepropetrov* sku je bil končan proces proti 68 trgovcem z žitom in velekmetom. Obtoženci so so* delovali v nakupnih organizacijah sovjet* ske žitne trgovine. Pri tem poslu so rav* ftali proti sovjetski vladi in sabotiral nje* ne načrte. Prodajalcem so izstavljali po* trdila, samo da bi jim ne bilo tr-eba izro* čiti predpisanih količin žita. Deset obto* žencev je bilo obsojenih na smrt Vpliv španskega mre vrata na Portugalsko Lizbona, 16. aprila, s. Španski prevrat je znova opogumil tudi portugalske revoluci* onarie. Portugalska vlada je prepovedala številna javna zborovanja, ki so jih skli* cli revolucionarji. Po vsej državi so že* lezniške proge in strategično važne točke zasedene z vojaštvom. Ker se je pokazalo med dijaki močno vznemirjenje so oblast* va zaprla univerze in druge visoke šole. KRALJ ALFONZ SE NI ODPOVEDAL Ustavil je samo začasno izvrševanje svojih vladarskih funkcij, dokler narod ne pokaže jasno svoje volje Kraljeva rodbina v Parizu paniko. Proglas navaja, da Je vsak bolgarski kmet zadolžen za najmanj 25.000 lejev in da je ta zadolžitev tako velika, da zemljoradniška banka ne more nič več pomagati. Umrljivost na deželi stalno narašča. samomori se množe, rojstva nazadujejo Vse to je dokaz silne socijalne bede, ki je objela vse sloje. Proglas končuje z ugotovitvijo, da je to stanje v glavnem zakrivil dosedanji režim, ki je bil gluh in slep za potrebe naroda in države in je gledal samo na to, da se je obdržal na vladi. Volilna reforma sprejeta Sofija, 16. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Sobranje je sprejelo načrt zakona o volilni reformi. Volitve naj bi bile na podlagi proporčnega sistema. Za zakon so glasovali tudi socijalisti. Avstralska državna afera Camberra, 16. aprla. AA. Avstralska zvezna vlada je poslala preko vrhovnega sodišča zvezni državi Newsouth Wales pla* čilno povelje za znesek 720 tisoč angleških funtov šterlingov, ki jih je zvezna vlada založila, da plača obresti inozemskega po* sojila, ki ga je najela zvezna država New» south Wa!es. Kakor je znano, je vlada Newsouth \Valesa odklonila plačilo obre* sti. Za izid tega spora vlada v Avstraliji in Angliji ogromno zanimanje. Spor med Litvo in Vatikanom Kovno, 16. aprila. AA. Ker lit»vsiki prred* sednik ni hotel sprejeti papeškega nuncija, je nastal med Sveto stolico in Litvo oster konflikt. Ni izključeno, da bodo med obe* ma prekinjeni diplomatski odnošaji. Odlikovanje Beograd, 16. aprila. AA Nj. Vel. kralj je na predlog zunanjega mtaistra podelil red Jugoslovenske krone III .stopnje Ivanu Gerasimoviču, načelniku konzularnega oddelka zunanjega ministrstva. Marscillc, 16. aprila AA. Davi ob 6. je prispel sem na križarki ^Principe Alfonso« španski kralj Alfonz. Pričakovali so ga najprej ob 10. potem pa ob 1. ponoči. Kralj je bil oblečen v civilno obleko. Na krovu je dal roko vsem častnikom, predvsem generalu Ri-veri, admiralu in svojemu zadnjemu mornariškemu ministru, ki ga je spremljal. Kralj je stopil nato v zaprt čoln, kamor so mornarji spustili tudi 12 kov-čegov kraljeve prtljage Ko je čoln pristal ob bregu in kralj izstopil, so se mornarji takoj vrnili na križarko. Vojvoda Miranda je poklical taksi in kralj se je z avtomobilom peljal skozi prazne maršejske ulice v hotel. Tja je dospel ob 6.15. K njemu je stopil neki novinar, ki ga je spremljal že od luke. toda kralj je pomigal z roko, češ, da ne želi govoriti. Kralj stanuje v hotelu popolnoma izoliran. Opoldne se je kralj odpeljal z vlakom proti Parizu. Marseille, 16. aprila, s. Okoli 11. dopoldne se je zbrala pred hotelom, kjer se je nastanil kralj Alfonz, večja skupina Špancev, ki so priredili kralju živahne ovacije. Manifestacije so se pozneje ponovile tudi na kolodvoru, ko se je kralj odpeljal. Zastopnikom »Havasa« je izjavil kralj na kolodvoru, da je njegovo projrnanstvo samo začasno in da se je odločil zanj samo zato, da bi preprečil prelivanje krvi. »Verjemite mi. da je treba več posruma za to, da človek ravna tako. kakor sem jaz, kakor pa da koraka ored eskadronom.« Marscillc, 16. aprila A A. Vojvoda Miranda je izjavil dopisniku agencije Havas: Nj. VeL kralj Alfonz XIII. ni abdiciral. temveč si je obdržal svoje kraljevske pravice. Zapustil je Španijo edino v želji, da prepreči meščansko vojno. Pustil je ljudstvu, da se svobodno izjavi v parlamentu, in je prepričan. da bo narod upošteval to njegovo veliko uslužnost. Manifest kralja Alfonza Madrid, 16 aprila d. Kakor že javlieno. je kralj Alfonz pred svojim odhodom izročil grofu Romanonesu manifest na narod s prošnjo naj sta objavi po njegovem odhodu Republikanska vlada ie prvotno tej želji ugodila, ko pa je izvedela za vseb-.no manifesta, je njegovo objavo zabranila. Kljub temu so monarhisti kraljev proglas razširili po vsej državi Izzval je povsod ogromno senzacijo, ker je iz njega razvidno. da kralj ni odstopil, marveč je samo suspendiral izvrševanje svoje kraljevske oblasti za nedoločen čas. Manifest pravi med drugim: „. ... »Tudi v najbolj kritičnih trenutkih Je bil moj edini cilj dobrobit naroda in države. Kralj se lahko moti in gotovo je. da sem se tudi jaz večkrat motil, vem pa. da .ie bila naša domovina do napak, ki niso izvirale iz zlohotnosti vedno plemenita in velikosrčna. Sem kral.i vseh Spancev in tudi sam Spanec. Lahko bi se bil posluzil raznih sredstev za obrambo svojih kraljevskih Dravic in bi bil lahko svoje nasprotnike usoešno premagal. Toda pod nobenim pogojem nočem po tej poti ki bi moje rojake zavedla v bratomorno vojno. Ne odpovedujem pa se nobeni svojih pravic, ker te pravice niso moja last. marveč dedščina. ki sta mi io izročila zgodovina in božja previdnost ln o koie upravljanju bom moral nekega dne dajati strog obračun Počakati hočem, da pride do izraza prava volia naroda: zato suspendiram do trenutka, ko bo narod spregovoril, prostovoljno izvrševanje svoje kraljevske oblasti in odhajam iz Španije hoteč s tem pokazati, da ie Španija sama gospodar svoje usode. Tudi danes sem prepričan da izpolnjujem naloeo. ki mi io narekuje moja ljubezen do domovine. Prosim boga. da bi imeli tudi vsi drugi Spanci tako visoko mnenje o izvrševanju svojih dolžnosti.« Prihod kraljice v Pariz Pariz, 16. aprila s. Španska kraljica z rodbino je danes ob 9.15 prispela semkaj. Nien prihod je dal španski koloniji in zastopnikom monarhistov v Franciji povod za velike manifestacije. Na kolodvoru so kraljico pozdravili zasebni tajnik oredsed-nika republike, apostolski nuncij, španska poslanika v Parizu in Bruslju, princ Bour-bon-Parmski, visoki uradniki španskega poslaništva in velika množica ljudi Ko ie kraljica izstopila iz vagona, so jo obsuli s cvetlicami v barvah španske monarhije, dočim ii je množica prirejala živahne ovacije. Tudi med vožnjo do hotela so se ovacije večkrat ponovile. Prestolonaslednika, princa Asturskega so po prihodu vlaka odnesli na nosilnicah iz vagona in ga s posebnim vozom odpeljali v hotel. Pred hotelom, kjer se je kraljica z rodbino nastanila, ii je zbrana množica zopet priredila prisrčne ovacije Skoraj gotovo je. da bo španska kraljevska dvojica ostala par tednov v Parizu, predno se bo odločila za končno, veljavno bivališče. Izmenjava emigrantov Pariz. 16. aprila č. Dosedanji španski poslanik Ouinones de Leon ie odpotoval proti Španiji. V isti smeri Je odpotovalo mnogo emigrantov, dočim se monarhisti močno selijo iz Španije. Zato je osebni promet na meji izredno živahen Na svojem potu v Madrid je dejal novi finančni minister no- vinarjem. da španska republika ne bo nadaljevala pogajanj za dolarsko posojilo, ker ji to posojilo ni neobhodno potrebno. Peseto bo ojačal sam španski narod s svojim delom Madrid, 16. aprila, g. Tukaj se širijo govorice, da je mnogo monarhistov pobegnilo v inozemstvo. Med drugim se zatrjuje, da je tudi bivši ministrski predsednik La Cier-va v begu zapustil Španijo. Obisk belgijske kraljice Bruselj, 16. aprila, s. Belgijska kraljica jc danes opoldne odpotovala v Pariz, da bo pozdravila špansko kraljico. Avtonomna republika Katalonija Barcelona, 16. aprila, d Katalonija se je proglasila za avtonomno republiko in sestavila svojo vlado, ki ji načeluje vodja katalonskih avtonomistov Macia. Nova vlada šteje sedem ministrov in ima razen vojske, mornarice in zunanjih zadev vse resore. Katalonci zahtevajo, naj se vsa Španija preosnuie v »Federacijo iberskih republik«. Za glavno mesto naj sc name* sto Madrida proglas' Barcelona. Pariz, 16. aprila. AA Nevarnost progla* sitve samostojnih šponskih republik zelo zanima Francijo, ker so vzhodni francoski okraji v Pirenejih naseljeni od Kataloncev, .ločim prebivajo v zapadnih francoskih kras jih Baski. Tako bi na francoski meji na* stala iridenta Kataloncev in Baskov. Obvestila tujim vladam Pariz, 16. aprila s. Zunanji minister španske republike Aleksander Leroux je včeraj sporočil, da so bile o sestavi nove vlade v Španiji že včeraj obveščene vse države po španskih diplomatskih zastopnikih. Iz Uruguaja se je izvedelo, da bo tamkajšnja vlada takoj priznala novo špansko vlado. Peru je izjavil nado, da bo Španija prava republika, ki bo znala preprečiti orientacijo na skrajno levico. Prva seja republikanske vlade Madrid, 16. aprila č. Ministrski svet je imel včeraj svojo prvo sejo, na kateri je pretresal o celi vrsti administrativnih ukrepov. Sklenjeno je bilo tudi, da se uvede naknadna preiskava o katastrofi španske vojske v Maroku I. 1921., o diktaturi Prima de Rivere in končno o vojnem pro- cesu v Jacci. Nadalje je ministrski svet razpravljal o raznih tehničnih vprašanjih, zlasti kako naj se prepreči beg španskega kapitala v inozemstvo, ker so pričeli poslednje dni španski kapitalisti izvažati svoje imetje v inozemstvo, šparskim poslanikom v inozemstvu je Dilo naročeno, da no-tificirajo pri svojih vladah špansko republikah. Dosedaj je bila prva in edina vlada, ki je priznala špansko republiko, ora v Uruguaju. Ostavke poslanikov Pariz, 16. aprila, d. Skoro vsi diplomatski zastopniki Španije pri drugih vladaj so podali ostavke na svoja mesta. Me4 njimi so tudi veleposlaniki v Parizu, Londonu, \Vashingtonu in Berlinu. Komunistični izgredi Madrid. 16. aprila AA. Danes je prišlo v več krajih Španije do krvavih spopadov med vojaštvom in delavstvom: 6 ljudi ie bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. V Sevilji so komunisti rabili orožje in poskušali razglasiti sovjetsko republiko. Vojaštvo pa je poskus popolnoma zadušilo. Oblasti so proglasile obsedno stanje. V Sevilji in Barceloni je delavstvo zahtevalo orožje, da nastopi proti narodni gardi, ki jo !e ustanovil Primo de Rivera in ki še vedno nosi orožje in uniformo. Demonstranti so v Barceloni, v Sevilji in Bilbau izpustili jetnike. Madrid, 16. aprila, g. Do zelo ostrih izgredov je prišlo v pretekli noči v Sevilli. Komunisti so popolnoma oropali več trgovin za živila ter priredili na to obhod po mestu, ki pa ga policija ni dovolila. Demonstrante so se pozneje zopet zbrali pred neko vojašnico in pričeli ponovno korakati po mestu. Ker se na poziv policije niso hoteli raziti je pričela straža streljati. Več komunistov je težko ranjenih. Revolta v jetnišnici Pariz, 16. aprila. AA. Iz Madrida poročajo: V zaporih v Valenciji je prišlo do upora. Oblasti so skušale pomiriti kaznjence, toda ti so premagali stražo in ji vzeli orožje. Guverner je izpustil nato vse jetnike na svobodo- V Bilbau so manife-stanti osvobodili vse jetnike iz zaporov. Na ulici je prišlo do spopadov, v teku katerih je bil en delavec ubit, več oseb pa ranjenih. V Valenciji so uničili demonstranti uredništvo in tiskarno nekega taniošnjega monarh ističnega lista. Izjava bivših voditeljev SDS na Hrvatskem Na konferenci v Zagrebu so sklenili izjavo, da hočejo, dosledni svoji jugoslovenski ideologiji, podpirati vlado v izvajanju njenega državnega programa Zagreb, 16. aprila, r. Snoči so imeli tu* kaj konferenco ugledni voditelji bivše sa* mostpjne demokratske 6tranke, njen bivši podpredsednik dr Josip Nemec, advokat v Petrinji, bivši narodni poslanci dr. Milan Metikoš. odvetnik v Glini, dr. Gligorije Tadič, odvetnik v Kostanjici ter dr. Pe* tar Zec, zdravnik v Gospiču in bivši pred* sednik oblastne skupščine za primorsko oblast Po konferenci so izdali tole izjavo: Podpisani, ki smo se sestali na konfe* renči v Zagrebu, smatramo za potrebno izjaviti: Vedno smo bili na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva Na tem stališču smo tudi danes, ker je to jedro našega narodnega prepričanja. Bili smo vedno za tako politično strukturo države, ki varuje in krepi narodno in državno edinstvo. Deklaracija z dne 5. januarja 1929, s katero se zahteva federativna ure* ditev države, je protivna našim načelom in je bila sprejeta brez naše vednosti in odo« britve ter jo odklanjamo Dosledni svoji jugoslovenski ideologiji smo bili vedno na* sprotniki federativne ureditve države m pristaši jugoslovenske ideologije, k; jo je proglasila današnja vlada po zakonu z dne 3. oktobra 1929, in pristaši deklaracije no* ve vlade kraljevine Jugoslavije. Smo zoper to, da bi se še kdajkoli vrnila politična grupacija na plemenski ali verski bazi. ka« kršne so prej obstojale Ker je sedanja vlada n aistem stališču, bomo njeno delo z vsemi svojimi silami podpirali, dokler bo njeno delo v skladu z našo 2ori izraže* no ideologijo. — Dr Metikoš Milan, s. r., dr. Grigorije Tadic, s. r. dr. Petar Zec, s. r. dr. Josip Nemec, s. r. Novi češkoslovaški finančni minister Praga, 16. aprila, gh. Vladne stranke so se danes sporazumele glede naslednika fi* nančega ministra dr. Engliša, ki je podal iz zdravstvenih razlogov ostavko. Predsednik republike je v večernih urah sprejel demisijo dr. Engliša in imenoval za njegovega naslednika dosedanjega g u* verneria Pošt. hranilnice dr. Karla Trapla. Dr. Trapel je bil rojen leta 1881. Po do* vršenih pravnih študijah je vstopil v dr* žavno službo, kjer je bil zaposlen na vo* dilnih mestih poštnega resora. Po prevratu je bil uvrščen med vodilne uradnike pošt* no*čekovnega urada, kjer je postal nazad» nje guverner. Dt. Trapel je b'I tudi v upravnem svetu družbe Orbis ter spada med prijatelje in ožje sodelavce zunanje« ga ministra dr. Beneša Predsedniške volitve v Franciji Pariz, 16 aprila, AA Volilna propigan« da za predsedniške volitve se je pričela. Za Brianda agitirajo razen njegovih prija* teljev mnogi njegov? nasprotniki, ker bi ga hoteli tako spraviti iz zunanjega mi* nistrstva. Drugi kandidati so senatni pred* sednik Doumer. senator Lebrun in senator Leon Berard Zadnjega nodpira tudi seda* nji predsednik Doumergue. Mnogo glasov bo dobi'1 tudi Maginot Podpirajo ga des* ničarji. Kandidat levice bo Painleve. Angleški kralji okreval London, 16. aprila s. Zdravstveno stanje kralja Jurija se trajno boljša, tako da menijo, da ne bo treba več izdajati poročil o stanju bolezni. Tudi šport v službi raznarodovanja Innsbruck, 16. aprila. AA. Innsbruška »Volkszeitung« priobčuje poročilo o no* vem preganjanju Nemcev na južnem Ti* rolskem. List piše med drugim: V posled* njem času so se fašisti odločili za nove na* čine borbe proti Nemcem na Južnem Ti* rolskem. Ne gre sedaj več za šole, mar« več za šport. Nedavno tega so razpustili nemško sp.ortno zvezo, sedaj razpuščajo posamezna športna društva in uvajajo fa* šistične športne klube pod imenom »Do* polavoro«. (Po delu). Skozi ta nova dru* štva naj prodre fašistični duh v nemško mladino. Ker so nemški omladinci odbili in nočejo sodelovati v teh klubih, so fa* šisti začeli z novim preganjanjem. Učen* ci, ki niso člani fašističnih športnih dru* štev. dobe slabe ocene. Karabinjerji, mi« ličniki in fašisti ustavijo vsakega nemške« ga športnika, ki ni član fašističnega kluba.« Velik požar v Amsterdamu Amsterdam, 16. aprila, g. Danes ponoči je izbruhnil v petnadstropnem velikem skladišču požar, kii se je naglo razširil. V poslopju so bile nakopičene velike zaloge tekstilnih izdelkov in dragocenega tobaka iz Sumatre. Ogenj je uničil vse. Povzroče« na škoda ie zelo v;soka. Nova brazilska vlada Pariz 16. aprila AA. Iz Buenos Airesa poročajo: Predsednik Uriburu Je izvršil izpremembe v svoji vladi. Za novega finančnega ministra je bil imenovan Enrico Uriburu. za ministra pravde Rotta. za ministra prosvete Bosella, za ministra vojske pa general Medina. »Gre za bodočnost Evrope" Senzacijonalen članek „Prager Presse" o pomenu In ozadju avstrijsko-nemške carinske unije Praga, 16. aprila. dL >Prager Presse« objavlja pod naslovom »Carinska unija ln bodočnost Evrope« izpod peresa francoskega politika Pierra Bernusa uvodnik, v katerem se bavi z ozadjem in pomenom avstrijsko - nemške carinske unije. Med drugim piše: >Ce so še ljudje, ki ne morejo razumeti, za kaj gre, in ki ne spoznajo na prvi pogled nevarnosti, kakršno predstavlja avstrijsko - nemška carinska unija za mir v Evropi, naj si prečitajo trezna razmotriva-nja v >Le Bulletin quotidien d'informa-tions economiques et politiques hi ob premalem odporu interniranih sil ta operacija uspela, bi sledil nadalj- nji napad na droge evropske države* Bržkone bi skušala Nemčija staviti Evropo pred gotova dejstva in bi izjavila, da ne-glede na mednarodne pogodbe osvaja popolno svobodo oboroževanja. Baš zaradi tega je sedanja doba tako usodnega pomena. Gre za bodočnost Evrope. Nemčija hofe preizkusiti svoje moči, da bi se vedela ravnati v bodoče. Pripravila se je v vsej tajnosti, kakor svoječasno Avstrija aneksijo Bosne in L 1014. ultimat Srbiji. Dolžnost vseh interesiranih držav je, preprečiti uspeh teh obnovljenih najslabših in najnevarnejših diplomatskih metod. Pomisleki avstrijskih gospodarskih krogov Dunaj, 16. aprila d. Na konferenci avstrijskih gospodarskih zbornic, ki se je vršila včeraj na Dunaju, se je razpravljalo med drugim tudi o avstrijsko-nemški carinski uniji. Po obširni debati je konferenca sprejela resolucijo, ki v načelu pozdravlja gospodarsko zbližanje med obema državama, vendar pa poudarja, da mora vlada strogo čuvati interese domače industrije in preprečiti oškodovanje avstrijske industrije in celokupnega narodnega gospodarstva, ki že itak sedaj silno trpi zaradi splošne gospodarske krize. Bilo bi pogrešno, naglaša resolucija, če bi se združitev obeh držav odkupila s tako težkimi žrtvami na gospodarskem polju. Tudi Madžarska rezervirana Budimpešta, 16. aprila s. Na današnji seji proračunskega odbora poslanske zbornice je izjavil zunanji minister grof Ka-rolyi na vprašanje o nemško-avstrijski carinski uniji, da gre sicer za enega izmed najbolj aktualnih gospodarskih in političnih problemov, o katerem pa madžarska vlada smatra, da še ni toliko zrel, da bi zavzela konkretno stališče do njega. Pri presoji madžarskega stališča glede nameravane carinske unije med Nemčijo in Avstrijo se je treb ozirati na najrazličnejše vidike. V ostalem pa trenutno sploh še ni gotovo, ali bo unija uresničena, tako da bi bila načelna izjava z madžarske strani brez pomena. Pred volitvami v Egiptu London, 13. aprila V angleški politični javnosti z napetostjo opazujejo razvoj dogodkov v Egiptu, kjer se bodo v maju vršile prve volitve, odkar je na krmilu izjemna vlada Izmaila Sidki paše. Ker bodo volitve indirektne, ni dvoma, da bo vlada dobila veliko večino. Nacionalistična stranka, tako zvana >wafd«, je skupno z liberalci sicer proglasila volilni bojkot, vlada pa je bila s to možnostjo že računala in je zato že v volilni zakon vstavila določbo, ki prepoveduje vsako propagando za bojkotiranje volitev. Zato se najbrž ne bo posrečil naklep opozicije, da bi z n.inimalno volilno udeležbo kompromitirala vlado pred svetom in tako povzročila njen padec. Sidki paša torej mirno pričakuje volitev. Tudi drugače je njegov položaj zelo ugoden in lahko računa, da mu bo mogoče obvladati situacijo še za nekaj let. Ravno sedaj ugodno potekajo pogajanja Egipta z raznimi evropskimi državami glede odprave tako zvanih »kapitulacij«, to je izjemnih pravic, ki jih uživajo tuji državljani v Egiptu. Saj imajo na primer mnoge države na egiptskem ozemlju svoje lastne pošte, svoja sodišča itd. Te predpra-vi ce so pri današnjem kulturnem in civili-začnem nivoju Egipta gotovo že zastarele in niso v skladu z nacionalriim ponosom Egipčanov. Zato je njihova odprava že dolgo na programu vseh vlad in strank. Sedanja vlada je znova pokrenila to vprašanje in naletela povsod na veliko razumevanje. Ako se ji posreči doseči uspeh, se bo s tem njen ugled v narodu izredno dvignil. Po izvršenih volitvah bo vlada obnovila tudi pogajanja za sporazum z Anglijo. Ta pogajanja je pred dobrim letom začela že wafdistična vlada pod Nahas pašo. Dosegla je od angleške delavske vlade koncesije, na kakršne ne bi mogla pristati nobena druga angleška vlada. Toda iz de-magoških razlogov so nacionalisti takrat lok preveč napeli. Zahtevali so tudi izključno egiptsko nadoblast nad Sudanom. Na to pa ne more pristati prav nobena angleška vlada, pa naj bi bila še tako levičarska, ker bi bila s tem ogražana angleška zveza z Indijo. Zato so ostala pogajanja brez uspeha, kar je bil eden glavnih vzrokov za padec nacionalistične vlade. Angleška vlada je ostala še dalje pripravljena skleniti sporazum na bazi, ki jo je predlagala lani. Edino to zahteva, da mora biti sporazum v Egiptu odobren od parlamenta in ne samo od vlade. Zato se je moral Sidki paša po skoro enoletnem obotavljanju končno odločiti za razpis volitev. Ako bo mogel novemu parlamentu predložiti sprejemljiv sporazum z Anglijo, bo to zopet nov adut v njegovih rokah, za nacionaliste pa hud udarec. Nekdaj tako močni nacionalisti sploh vidno nazadujejo. Odkar je umrl njihov veliki vodja Caglul paša, nimajo nobenega pravega voditelja. Nahas paša, ki mu je prvi sledil, je sicer mogočen govornik, očividno pa slab državnik in politik, kar se je najbolje pokazalo ravno pri tem, da je odbil razmeroma izredno ugodne ponudbe Macdonaldove vlade, še bolj ga je polomil potem, ko se je vrnil iz Londona praznih rok. Da bi svoje razočarane pristaše vsaj malo potolažil, je zahteval od kralja pooblastilo, da sme postaviti pred sodišče vse ministre prejšnjih diktatorskih vlad. Kralj je seveda to zahtevo odklonil in v juliju 1930 poveril sestavo nove vlade wafdistič-nemu disidentu Sidki paši. Sidki paša je bil v parlamentu v veliki manjšini, zato ga je po vzoru svojih prednikov na vladi razpustil in vladal brez parlamenta. Zaradi gori navedenega pogoja delavske vlade, da mora biti sporazum parlamentarno odobren, pa je moral trajno imeti v mislih volitve. In pred nekaj tedni jih je razpisal za maj. Pripravil se je za nje prav dobro Izvedel je volilno reformo po turškem vzoru; poslancev ne bodo volili volilci direktno, temveč s posredovanjem volilnih mož, na katere bo vlada seveda lažje vplivala kakor na mase volil-cev, ki so še vedno zelo pod vplivom nacionalistov. V Angliji opazujejo politično situacijo v Egiptu sicer zelo pozorno, vendar pa vsaj navidezno strogo nevtralno. Kaže pa se pri tem. da uživa Sidki paša vedno večji renome, čeprav so njegove metode često v kričečem nasprotju z angleškimi nazori o parlamentarizmu. Gotovo pa je politik, ki ve, kaj hoče in ki zna ločiti realne možnosti od utopije. Zato upajo v Angliji, da se mu bo posrečilo utrditi mir in red v Egiptu in da si bo upal prevzeti tudi odgovornost za pameten sporazum z Anglijo. Obojega si v Angliji želijo in Sidki paša ima zaradi tega vsaj za enkrat angleške simpatije na svoji strani. | Dr. Kokalj| Ljubljana, 16. aprila. Povsem nepričakovano »e je popoldne po Ljubljani razširila žalostna novica, da j« v svoji vili »Engioi« v Marmontovi ulici za vedno zatisnil oči stari narodni borec in navdušeni Sokol, odvetnik g. dr. Lojze Kokalj. Star je bil 62 let Vse življenje je bil zdrav in trden kakor dren, — šele zad> nji čas je jel bolehati na srcu, nedavno pa se je prehladi! in je moral zadnji teden po prestani hripi ostati v postelji. Zdravil ga je primarij dr. Jenko, ki je ugotavljal, da je bolnikovo stanje dokaj resno, česar pa trdni mož ni mogel verjeti. Toda zdrav« nik je imel prav in bolnikova modna go« renjska natura ni mogla dolgo kljubovati opasnosti. Danes ob 15. je prestopila prag dr. Kokaljeve hiše bela žena in ga uspavala v večni sen. Pokojnik se je rodil v Juniju 1870 v do* bri kmetski hiši v Srednji vasi pri Gori« čah pod .Storžicem. Njegov oče se je kma» lu preselil v Kranj, kjer je imel nekaj ča» sa gostilno »pri Jurju v Kotu«, pozneje pa pri Vorbenu. Gimnazijo jc pokojnik študi. ral v Ljubljani, dovršil pa jo je v Novem mestu. Pravne študije je absolviral na Du« naju, kjer je tudi promoviral, nakar se je posvetil advokaturi ter se stalno naselil v I.iubljani. Ni pa živel samo za svoj po» klic. marveč je z vso vnemo deloval tudi v javnem življenju. Kot odvetnik Je žago. varjal J908 žrtve septemberskih dogodkov tako neustrašno in s tako prepričevalnost* io, da so mu bili hvaležni ne samo obdol« ženci, marveč vsa slovenska javnost Bil je vedno vnet in navdušen Sokol, ki se ni strašil nobene nevarnosti, udejstvoval pa se je splošno na organlzatoričnem in go* snodarskem poprišču. Bil je velik prijatelj prirode in.od mladih let navdušen obisko« valeč planinskega kraljestva. Zadnja leta je pa najraje in neštetokrat j>osečal pri* jazne vrhove v ljubljanski okolici. V vp^s« nih knjigah na Srnami gori, Katarini m drugod mrgoli njegovih duhovitih m hu* mornih priložnostnih stihov. V mlajših le« tih jc bil član upravnega odbora Narodne tiskarne in marljiv »Narodov« feljtoonist, satirik, splošno znan s psevdonimom Luigl Calco. V zasebnem življenju je bil dr. Kokalj šaljiv, dobrodušen družabnik, blag očesvo« ji ljubljeni družinici. Otrokom je omogo* čil kar moč dobro vzgojo: gospa Marijana Željeznova je suplentka na ženskem učiteljišču v Ljubljani, gospa dr. Božena vdo» va Ko\valews>lca je zdravnica v Varšavi, sin inženjer Zdenko pa je nameščen v papir« nioi v Vevčah. Še dolga, dolga leta bodo tovariš?, pnja« telili, znanci in posebno še naši planinski vrhovi pogrešali prijaznega dir. Lojzeta Ko* kalja. Naj mu bo lahek počitek v srčno ljubljeni domači zemlji I Globoko užaloščeni družini izrekamo iskreno sožaljel Potres v severni Italiji Rim. 16. aprila sz. V posameznih krajih Severne Italije so čutili v pretekli noči več potresnih sunkov. V dolini Camonica se Je podrlo več h;š. Iz hribuv se je utrgalo več zemeljskih plazov. Posebno močni so bili potresni sunki v dolini Adiže. Pri Tridentu je občinstvo v paničnem strahu zapustilo domove in prebiva kljub hladnemu vremenu na prostem. Potresne sunke je spremljalo močno podzemeljsko bobnenje. Milan. 16. aprila p. V minuli noči je bil ob Gardskem jezeru m v provinci Berga-mo zabeležen hud potres. Porušilo se ie več hiš. Med prebivalstvom vlada velika panika. Ali je bilo kaj človeških žrtev, doslej še ni znano. Granata raztrgala 7 otrok Krakov, 16. aprila, g. Na polju v bližini Lvova se je pripetila danes popoldne s tras= na nesreča. 12 dečkov je našlo na poti iz šole domov granato in jo skušalo odpreti. Pri tem je granata eksplodirala, kar je ime« lo strašne posledice. Štiri dečke je raztrga« lo na drobne kose, trem pa je potrgalo roke ali noge, tako da so jih umirajoče prepeljali v bolnico. Tudi ostalih pet deč* kov je bilo več ali manj težko ranjenih in jih je bilo tudi treba odpeljati v bob nico. Strašno eksplozijo je bilo slišati več kilometrov daleč. Poplave v Turčiji Carigrad, 16. aprila, č. Po vsej Anatoliji so nastale velikanske poplave zaradi moč« nega deževja in snega Reka Evfrat je v svojem gornjem toku močno narastla. Ti* gris pa je preplavil celo velik del Bagdada. Carigrad, 16. aprila AA. Na obali Hey-hana so divjale strahovite nevihte, v pokrajini Adane je 48 naselbin pod vodo. Prebivalstvo je obupano. Konec ba]ke o »nemškem" Mariboru Rezultat ljudskega štetja: med 33.000 prebivalci je samo 2000 Nemcev Maribor, 16. aprila Z bravurno naglico so popisni odbori v Mariboru izvršili svoje delo. Dasi bi imeli popisovalci po zakonu še do 20. t. m. čas, da izvršijo svoje delo in bi glavni popisni odbor moral zaključiti šele 10. maja, so popisovalci že z današnjim dnem vsi zaključili delo in tudi glavni popisni odbor je že po večini sestavil celotno statistiko. Mesto je bilo v svrho popisa razdeljeno v devet rajonov in 117 popisnih krogov, v katerih je poslovalo 165 popisovalcev. Maribor ima na podlagi tega popisa 33.117 prebivalcev, od teh 15.498 moških in 17.619 žensk. Družin je v Mariboru 7.613. izmed prebivalcev po narodnosti 30.753 Juffoslovenov in 1.544 Nemcev, dočim se je po materinem jezi-kn priznalo za Nemce 2.641 oseb, kar tvori komaj 7.9 odstotkov vsega prebivalstva. Pa še večina od teh (639) je inozemcev iz tujih držav, večinoma uslužbencev tukajšnjih tekstilnih tvor-nic, češkoslovaških državljanov. Oseb z jugoslovenski m državljanstvom je priznalo nemščino za materin jezik 2.002. torej 6 odstotkov. Vsekakor zanimivo in značilno za statistiko je. če upoštevamo, da je avstrijsko ljudsko štetje 1. 1910., ki se je vršilo kot splošno ljudsko štetje prebivalstva, zabeležilo 27.994 prebivalcev, od teh še 22.656 Nemcev in 3 820 Slovencev in da je takratno poročilo po-pisovalnega odbora poudarjalo, da je število Slovencev napram prejšnjemu ljudskemu štetju nazadovalo za 350 oseb, češ da se Slovenci zaradi visokih najemnin za stanovanja selijo v okolico, četudi so v mestu uslnžbeni, dočim se v mestu naseljujejo dobro situirane nemške rodbine. Tudi v primeri z rezultatom popisa prebivalstva iz leta 1921. so se razmere znatno spremenile v korist jugoslo-venskega značaja Maribora. Takrat so od 30.739 prebivalcev našteli še 6.512 Nemcev, torej skoro še 20 odstotkov, dočim je ta dozdevna manjšina v desetih letih splahnila na komaj 6 do 7 odstotkov, dokaz, kako umetno je bilo to nemštvo in kako smešne so rekrimina-cije raznih >Vereinov fiir das Aussen-deutschtum« o krivicah, ki se godijo Nemcem v naši državi, zlasti baje v Sloveniji. Glede števila prebivalstva je treba pripomniti, da je bila letos v Mariboru skoro polovica manj vojaštva nego leta 1921 in da je kljub temu in kljub težkim udarcem, ki so doletele Maribor z izgubo cele vrste uradov in oblasti (kontrola dohodkov, velika županija, oblastna samouprava), naraslo število Maribora skoro za 10 odstotkov napram 1. 1921. Popisovalna statistika tudi navaja, da je v Mariboru 1832 hiš z stanovanji in 248 drugih zgradb, v katerih so deloma tudi stanovanja. Lastnih posestev v mestu ali okolici brez upraviteljev, odnosno viničarjev, ima Maribor 228. Domače živine, največ kokoši, ima 625 družin. Statistika glede veroizpovedi, gradbena, stanovanjska, socialna, gospodarska in druge bodo Izvršene r prihodnjih dneh. Novi šef marfborslre pofidje bo danes prevzel posle Zagreb, 16. aprila n. Danes dopoldne Jb odpotoval v Maribor dosedanji policijski uradnik v Zagrebu Ivo Zetkovič na svoje novo službeno mesto k predstojništvu mestne policije v Mariboru. Priprave za sprejem Mariborčanov v Kruševcu Kruševac, 16. aprila, p. Jutri prispe sem« kaj pevski zbor mariborske Glasbene Ma* tiče. Sestavljen je bil poseben sprejemni odbor, ki je izdal na meščanstvo proglas s pozivom, naj »e v dim večjem številu udeleži sprejema odličnih slovenskih pev* cev. Na kolodvoru in po mestu so zgraje* ni slavoloki, za goste pa so rezervirani pro« stori v najboljšem hotelu. Gospodarske zbornice in socialno zavarovanje Beograd, 16. aprila. AA. Dane« dopoldne je bila konferenca gospodarskih zbornic o novem zakonu o zavarovanju delavcev. Konferenci je predsedoval predsednik beograjske obrtniške zbornice Milan Stojano* vič. Po diskusiji, ki so se je udeležili vsi navzoči, je bil sprejet sklep, da se glede tega vprašanja stilizira enotno in konkret« no mišljenje in se v obliki odgovora do« stavi gg. predsedniku ministrskega sveta, ministru za socialno politiko in narodno zdravje, rrmistru trgovine in industrje kot soglasni izraz mišljenja gospodarstvenikov v državi Elaborat bodo predali zastopniki beograjske zbornice in Centrale industrij« skih korporacij. Upravitelj železničarskega pokojninskega fonda Beograd, 16. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za upravitelja pokojninskega fonda uradnikov in pomožnega osobja državnega prometa pri ministrstvu za promet v 1/4 Dušan Popovič, dosedaj šef administrativnega odseka generalne direkcije državnih železnic- Lažne zbirke za Sokola v Zagrebu Zagreb, 16. aprila, n. Tukajšnja policija je izdala opozorilo, da se potikajo v poslednjem času po mestu razne osebe, ki izsiljujejo prispevke od meščanov pod pretvezo, da zbirajo za Sokola. Občinstvo Je opozorj'eno, da ne daje podpore nikomur drugemu kakor onim osebam, ki se legitimirajo s pravilnimi od oblastev potrjenimi izkaznicami. Proračun celjske ob potrjen Beograd, 16l aprila, p. Finam&ii minaster je odobril proračun celjske mestne občine za tekoče leto. Odobreni proračun znaša 6,617.257 Din. Doklade na vse neposredne davke so odobrene v višini 30 odstotkov. Nadškof Bauer v Dubrovniku Dubrovnik, 16. aprila č. Nadškof dr. A. Bauer Je prispel semkaj ter se nastanil v hotelu »Dalmacija« na Lapadu. Včerajšnji nogometni tekmi Brno, 16. aprila, h. Hašk je danes igraj v Brnu proti Zidanicam ter bil poražen * 0 : 1 (0 : 1). Praga, 16. aprila, h. Na današnji nogo* motni tekmi Slavija : Ujpest je zmagala Silavija s 4 : 1 (2 : 1). Zagreb, 16. aprila n. Na seji zagrebškega nogometnega podsaveza je bilo na dopis Gradjanskega sklenjeno, da se nogometna tekma z ljubljansko Ilirijo 19. t. m. ne more dovoliti, ker so že za ta dan objavljene druge tekme. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes? Pretežno jasno ali samo mimogrede lahno oblačno, stalnejše in toplejše vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodu b»-rometerske depresije preko Sredozemskega morja prihaja sedaj z Atlantskega oceana višji pritisk anticiklona. Pritisk je neznatno padel ali pa ostal brez sprememb samo v višjih krajih zapada, sicer pa Je povsod porasel za 0.1 do 5.5 mm, največ v južnem Primorju in na vzhodu. Temperature so ostale brez sprememb ali pa so neznatno padle samo v južnih in vzhodnih krajih, dočim so drugod porasle za 1 do 5 stopinj, največ v Sloveniji in v zapadni Hrvatski. Dunajska vremenska napoved n petek: V splošnem bo hladno in nestanovitno vreme trajalo dalje. Na jugu bo najbrž slabše. ma Obita* Ljubljani Alestai pogrebni uvod Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, javljamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod BR. ALOJZIJ KOKALJ ODVETNIK danes ob 3. uri popoldne v 62. letu svoje starosti nenadoma v Bogu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. aprila 1931 ob 3. uri popoldne od doma žalosti Marmontova ul. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Varšava-Vevče, dne 16. aprila 1931. MARIJA KOKALJ roj. OMERSA, soproga; MAKJANA por. ŽELJEZNOV, su-plent; DR. BOŽENA vdova KOWALEWSKA, zdravnica; Ing. ZDENKO KOKALJ, otroci; DUŠAN ŽELJEZNOV, MILJUTIN ŽELJEZNOV, LJUBICA KOKALJ, vnuki; IVAN ŽELJEZNOV, suplent, zet; ZORKA roj. PAUNOVIC, sinaha. Ob5io» Ljubi j«M Mestni pogrebni t»rod Upravni, nadzorstveni svet In ravnateljstvo Ljubljanske kreditne banke naznanjajo, da je njihov upravni svetnik, gospod DR. ALOJZIJ KOKALJ ODVETNIK ITD. danes ob 3. uri popoldne nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 18. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne od hiše žalosti, Marmontova ulica št. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Neumornega, delavnega sotrudnika ohrani Ljubljanska kreditna banka v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 16. aprila 193L