feoSnlifll Leto XIL, štev. 10 Qnbl)afia, petek ]tdQa 19JI Cena 2 Din Upravmdtvos LjuhVjaaa, Kaafijeva ulica 5. — Tedefoe it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratnd oddelek; Ljubljana, Solen« bumora aL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t 2. — Telefon št 190. Rakuni pri pošt ček. zavodih: Ljub« i j asa »t 11.842, Prah« čislo 78 180 Wfen 5t 105.241. Naoočauoa znaša mesečno 25.— Din. s« inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: £#ab$ana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8 Telei. št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. V Italiji podpirajo povratek Habsburžanov Komentar pariškega lista k bivanju Zite Habsburške v Italiji — Načrti za obnovo avstrijsko-madžarske monarhije Parfe, 2. julija. M. L*Ere Nouvelle« razpravlja o nedavnem posetu italijanskega kraljevskega para pri bivši av- strijski cesarici Žiti ter naglasa, da je v zadnjem čas« opažati veliko aktivnost v okolici bivša avstrijske cesarice v zvezi z vedno večjo aktivnostjo madžarskih legitimistov. Ta poset in za prihodnje dni napovedani sestanek Zite, grofa Bethlena in voditeljev madžarskih Idgitimistov sta zbudila tudi v mednarodnih diplomatskih krogih veliko pozornost. Razumljivo je, piše list, da Italija simpatično gleda na ta razvoj dogodkov in ga celo podpira. Zadnji sestanek v San Roseru bo brez dvoma mnogo doprinesel do še tesnejših odnošajjev med Avstrijo, Madžarsko in Italijo. V rimskih političnih krogih prevladuje mnenje, da je priključitev Avstrije k Nemčiji neizogibna, ako velesile od svoje strani ne bodo podprle akcije madžarskih legitimistov za restavracijo Habsburžanov. Z restavracijo Habsburžanov bi se obnovila avstrijsko-madžarska monarhija, s čimer bi bil »Anschluss« za vselej onemogočen. Sodeč po tem razpoloženju rimskih političnih krogov in po pisanju italijanskih listov, se mora priti do sklepa, da je tudi službena Italija naklonjena restavraciji Habsburžanov, čemur se Mala antanta najodločnejše p roti vi. Nobenega dvoma ni, zaključuje list, da lahko pride ob takem razvoju dogodkov v srednjS Evropi do novih za-pletljajev. i Neprestani bombni atentati v Italiji V tovornem vagona skrit peklenski stroj je raznesel vagon in usmrtil službujočega carinika - Storilci so najbrž anarhisti Rim 2. bjRia o. Na nekem predmestnem Vnlndvnrn v Rimu ie bil danes izvršen di-namitni atentat V vaeonu tovornejra vlaka, ki ie nrisnel ob 11. doDoldne iz Bolocne, ie eksolodiral Deklenski stroj. Carmsto uradniki so dobili nalog, naj Dreeledaio tovor. Eden uradnikov ie ravno nrezledaval več zaboiev. ko ie z velikim pokom zletel vaeon v zrak. Eksoloziia ie bila tako velika da ie bil vaeon oooolnoma uničen. Iz razvalin so notesrnili ooDolnoma razmesarjeno trunlo carinskeea uradnika, dva druea carinska uradnika Da so morali s težkimi poškodbami oreneljati v bolnico. Eden od njih ie kmalu nato umrl. Železniško ministrstvo ie takoj odredilo strogo preiskavo. Storilci Še niso znani, vendar na meniio da gre za anarhiste, zlasti ker se atentati neprestano pnnavliaio baš od časa. ko je bil jtistific.i- ran anartlst Schftrn. let Je bfl. kakor zna- nu obsojen na smrt zaradi nameravanega atentata na Mussolinija. Eksplozija tudi t italijanskem uradu v Parizu Pariz, 2. julija. A V posvetovalnici za delo, namenjeni italijanskim državljanom v vzhodnem delu Pariza, je bil včerajj izvršen bombni atentat:, pri katerem je bilo močno ranjenih 6 Italijanov. V čakalnici urada je bilo 12 delavcev, ko je nenadoma nastala močna eksplozija. Policija je našla kasneje pod razvalinami bombo premera 105 mm. Povzročena škoda je znatna. Eksplozija je uničila znaten del prizemlja in prvega nadstropja. Storilcev doslej še niso izsledili Nemški socialisti proti Briiningu Zabteva po prehodu v dosledno in odločno opozicijo — Senzacionalen članek bivšega finatičn nega ministra Hilferdinga Uprli*, 2. jnlija. g. V eociialno - demokratski franki s« zopet opaža velika napetost. Voditelji opazi H je v državnozborski frakciji, poslanci Rosenfeld, Seydnitz in Strobel, izdajatelji eocijalistične revije > Klas sen kampfc, so naslovili na vodstvo stranke in na soeijalno - demokratsko dr-žavnozborsko frakcijo apel, v katerem Be rahteva takojšnja izprememba kurza stranke in takojšnja opustitev toleriranja dr. Brunrogove politike. Zanimivo je, da izjav- lja tndi bivši finančnj minister HilTerdi ng, eden najvplivnejših članov stranke, v reviji »GesellschafU, da se socijalna demokracija nahaja sedaj v drugem položaju kakor ipred kratkim. Nove koncesije sovražnikom demokracije so nemogoče in je nastopil čas povratka k čistemu socialističnemu programu. Izvajanja Hilferdinga, ki je doslej odločno branil politiko tolariranja, so v političnih krogih povzročila največjo pozornost. Sklicanje Sobranja ! Sofija, 2. julija. M. Snoči je imela vlada Rejo, ki je trajala pozno v noč. Med drugim je vlada razpravljala tudi o sklicanju Sobranja ter je po daljši debati prišla do sklepa, da bo Sobranje sklicano šele v drugi polovici avgusta. Vršila se ie tudi obširna razprava o zahtevi zemiljoradniških trn in i^trov, naj bi se tudi v Bolgariji uvedli ukrepi za zaščito poljedelcev, zlasti glede cen pšenice po zgledu, kakor je to storila Jugoslavija. Cena naj bi se določila najmanj na 6 levov za 1 kig- Do končnega sklepa v tem vprašanju še ni prišlo. Afera v nmmnski liberalni stranki BukareSta. 2. julija, p. Veliko senracfjo v političnih krogih izziva spor, ki je našita! med obema voditeljema liberalcev, šefom liberalnih disidentov Georgom Bratianom in šefom narodnih liberalcev Dtico, ki je v nekem svojem govoru v parlamentu dejal, da se Bratianu ne more zaupati. Bratianu je zaradi tega hudo užaljen ter ije poslal Duci svoja sekundanta itn ga pozval na dvoboj. Duca je poziv sprejel im sekundanti sedaj razpravljajo o načinu dvoboja. V/ilsenova vdova na Poljskem Varšava, 2. julija. d. Včeraj popoldne je prispela v Varšavo vdova bivšega ameriškega predsednika \Vilsona v sipremstvu svoje sestre, bivšega ameriškega poslanika t Rimu TJndervvooda ter newyorskega bankirja Barucha. Wif1sorno olajšala. V političnih krogih so razširjene govorice, ki se ne morejo kontrolirati, da je Anglija glede vprašanja plačila garancijskega fonda 500 milijonov mark predložila predlog, ki bi mogel dovesti do sporazuma. »Inifcransigeant« javlja, da je Federal Re« serve Bank pripravljena pomagati srednje« evropskim državam, ki bi zaradi enoletne ukinitve plačil jmel izgubo, z dolgoročni« mi krediti, ako bi Francija dala Nemčiji na razpolago celolkupni znesek neodložlji« viih anuitet. London, °L JtrHJjL s. P&riSki poročevalec lista >Mancbester GnardjaiK javlja, da j« angleška vlada posredovala v Parizu za olajšanje sporazuma. Ta korak se tiče de-poja Francije pri Mednarodni banki v primeru moratorija po preteku enega leta- Po informacijah poročevalca je angleška vlada baje pripravljena pristati na to, da bi se Franciji popolnoma a® deloma odvzela ta obveznost pod pogojem, ako Francija ▼ ostalih točkah sprejme predlog predsednika Hoovra. To bi po mnenju poročevalca pomenilo pristanek Francije, da bi se pri Mednarodni banki deponirane vsote uporabljale izključno v korist Nemčije, VVashington, 2. julija č. Po avdijenei pri predsednika Hoovra je državni podtajnik Castle izjavil novinarjem, da je zopet več upanja na dosego sporazuma v Parizu. Francoska vlada prijateljsko proučuje ameriške predloge ln kaže mnogo naklonjenosti, čeprav postavlja razne protipred-loge, da zaščiti svoje lastne Interese, kar je povsem razumljivo. Pariz, 2. julija s. Angleški poslanik Je snoči posetu Brianda ter mn je predložil predloge angleške vlade za odstranitev francosko-ameriških nesporazumljenj. Berlin, 2. julija. AA. >Vossische Zeitung« poroča iz Pariza, da je francoski kabinet na današnji seji odobril osnutek odgovora Zedinjenim državam, ki ga je sestavil finančni minister Flandin. V odgovoru Francija opušča svoje pridržke in sprejema ameriške predloge. Poročajo, da je Francija pristala na to, naj Nemčija izplača odgodeno anuiteto v 15 letih in da je sprejela ameriška zagotovila glede garancijskega fonda, kij naj bi bil deponiran v banki za mednarodna izplačila. To pomeni, da bo Francija na ameriški predlog s privoljenjem držav-podpisnic Toungovega načrta oproščena te obveznosti. Vsebina novih ameriSkifi predlogov Pariz. 2. tulila č Ameriška soomentea. M jo }e ameriški finančni minister Mellon snoči Izročil francoski vladi. }e obsežfen sois. v katerem so Drecizno zbrani rezultati dosedanjih ooeajanj m jasno orisana obstoječa nasnrotstva. SDomenica našlaša da so nretflosri Francije taki. da bi se z njihovim sprejetjem onemogočila vsaka podpora za Nemčijo. To Da se Drotivi duhu Hoovrove-za Dredloza. Ameriška vlada opozarja na to. da bodo tudi Zedinjene države izgubile 235 milijonov dolarjev na leto. Nato našteva spomenica do točkah Dosamezna vprašanja. ki so še odDrta. Amerika ie DriDrav-ljena osvojiti mnenje francoske vlade, da se brezDOzojni del nemških anuitet Dlačuje še nadalje ter da se v obliki Dosojila vrne Nemčiji, ne more na sDrejeti oredloza francoske vlade, da bi banka za mednarodna Dlačila dala to v obliki Dosojila nemškim tvrdkam. ker Ameriki ne ere za to. da se DodDro Dosamezne nemške tvrdke. marveč vsa država. Prav tako nasDrotuje ameriška vlada francoskemu Dredlozu. naj bi se 100 milijonov mark dalo v obliki oosojila vzhodnim evrooskim državam. Amerika vztraja na svojem dosedanjem stališču, da se vsota vrne Nemčiji v obliki posojila. Razen teza oredlaza Amerika, nai vrne Nemčija vsled moratorija zaostale anuitete šele v 25 letih. V naiskraineišem Drimeru bi orištala na to. da se ta rok zniža na 15 let nikakor na ne more sprejeti francoske-za stališča, da bi morala Nemčiia plačati najkasneje v petih letih. Največje težkoče predstavlja zahteva Francije, naj se odve-že dolžnosti vplačila ool milijarde mark garancijske vloze pri banki za mednarodna plačila za primer noveza moratorija no Yonnzovem načrtu, ki bi za eventuelno proglasila Nemčiia oo preteku enoletneza moratorija t>o Hoovrovem predložit Ameriška poslanica navaja v zvezi s tem račune. $ katerimi dokazuje, da je Hoovrov oredloz za Francijo rnnozo uzodnejši kakor pa Yonngov načrt Ameriška poslanica končuje z ugotovitvijo, da svetovne gospodarske deoresiie ne bo konec, preden ne bo vsaka država doprinesla svojega dela žrtve Energično izvajanje zakona o žifu Števffne konference v Privilegirani izvozni družbi — Nadaljnje od- dredbe za zaščito kmeta gov ino ki kidiBtrrjo Je predpisal pntrflnk o načinu pomkmunja PrtvMegrrane izvozne družbe na račun države na temelju §§ 2. in 4. zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke. Pravilnik določa med drugim: Izvoz ki vvub wfh vrst pSonhc, rži In pšenične moko bo opravljala država potom Privilegirane d. d. za izvoz deželnih pri« delkov. Beograd, 2. JtfHJa 8. Delo na nveljavlje- nju zakona o izvozu in uvozu pšenice, žita in pSenične moke se intenzivno nadaljuje. V prostorih Privilegirane družbe za izvoz se vršijo neprestane konference, na katerih se razpravlja v glavnem o organizaciji odkupa pšenice in o izvozu. Po zbranih podatkih iz vseh krajev države je kmečko prebivalstvo z novim zpkonom zelo zadovoljno in vladi hvaležno. Zlasti J« treba podčrtati, da bo letošnja žetev odlična in mnogo boljša od lanske, kar bi imelo za posledico še večji padec cen, če vlada ne bi pravočasno intervenirala. Tudi koruza bo obrodila nad vse pričakovanje, kakor redko dosedaj v naši državi Z določitvijo minimalne cene si bo kmečko prebivalstvo lahko zelo opomoglo, ker bo svoj pridelek ugodno prodalo. S posebnim zakonom bodo določene tudi sankcije proti vsem onim trgovcem, M bi hoteli dobiti od producenta pšenico po nižji ceni kakor Je določena po zakonu. Noben producent ne sme dobiti manj kakor 160 Din za 100 kg. Vlada bo striktno vztrajala na točni izvedbi tega zakona, da na ta način kar najbolj zaščiti interese kmeta. Beograd, 2. julija. AA. Minister » tr- Najnižja eena, U fo dražba plača vsakemu pridelovalcu za pšenico dobre kvalitete je 160 Din za 100 kg, a najnižja cena, ki jo plača poljedelskim zadrugam, trgovcu ali drugemu posredniku, je 163 Din. Cena pšenice boljšega porekla bo sorazmerno višja. NakupJjmo pšenico bo družba prodajata v inozemstvo po najboljši ceni in pod najboljšimi pogoji, ki jih lahko doseže ob za-ključitvi posla. Družba sme prodajati kupljen© pšenico in rž tudi v notranjosti države, ako to položaj države zahteva. Država bo stavila družbi pravočasno na razpoloženje potrebna denarna sredstva za nakup onih količin pšenice, ki ji bodo ponujene. Semkaj spadajo tudi stroški upra* ve teb pos lov. Zakon o izkoriščanju vodnih sil Izenačenje zakonodaje o vodnem pravil — Zaenkrat Je urejeno vprašanje izkoriščanja vodnih sil Beograd, 8. Julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izkoriščanju vodnih sil. Pni tej priliki smo dobili s pristojnega mesta tale pojasnila: Ker imamo v naši kraljevini <5 različnih zakonov o vodnem pravu, kakor veljajo za posamezne pokrajine in so stari že nad 40 let, ko so odredbe glede izkoriščanja vodnih sil merile samo na takratne majhne in neznatne naprave in ni nihče niti mislil na njih sedanji obseg ter »o zato ti zakoni popolnoma nesodobni, je bilo treba izdati nov zakon o vodah za vso našo kraljevino na enotni podlagi. Ker pa je Izdelava zakona o vodnem pravn zelo komplicirana in odvisna od civilnega zakonika, se je zdaj uredilo samo vprašanje o izkoriščanju vodnih siL Temeljno načelo tega zakona stremi po tem,%a se da večji poudarek strokovno-tehničneanu sodelovanju v vseh vprašanjih, ki se tičejo izrabljanja vodnih sfl, in da se pri tem upoštevajo vsi tehnični momenti, vode in krajevno razmere; dalje da se omogoči preureditev bolj ali manj primitivnih naprav v večjo enoto; da se privatnim podjetnikom dado za gradnjo takih naprav nekatere ugodnosti v času gradnje in eksplo-atacije; da se izdela potrebna državna organizacija m da se ne dovolijo olajšave zasebnim podjetnikom, ki bi šle v breme državnega proračuna, skratka da se tako ustvarijo vsi pogoji, da bodo vodne sile služile ne samo sedanji, nego tudi bodočim generacijam. To je glavni smisel zakona o izkoriščanju vodnih sil, ki stopi v veljavo 3 mesece po razglasitvi v »Službenih novlnahc Kongres slovanskih pedagogov Varšava, 2. julija. AA. Danes je bili na svečan način otvorjen kongres slovanskih pedagogov, ki so se ga udeležili bolgarski češkoslovaški, jugoslovenski in poljski pedagogi. Kongres je otvoril minister Czer-winski z govorom, v katerem je naglašal pomen sodelovanja slovanskih držav vobče, zlasti pa na polju vzgajanja slovanske mladine. Ustanovitev angleško-albanske banke Hram, 3L JnKja g. Kakor javljajo flsti, se bo v kratkem ustanovila angleško-al-banska banka, ki bo imela nalogo podpirati albansko poljedelstvo. Pri akcijskem kapitalu bo angleški kapital udeležen 8 75, albanski pa s 25 odstotki. ----— Justifikadja Kfirtna Berlin, 2. julija. A A. Dopoldne je bila izvršena v KoJnu smrtna obsodba nad Kurtnom. takozvanirm diisseldorfskiim vampirjem, ki je bil obsojen na smrt zaradi 9 umorov in 7 poizkus enih umorov. To je prva eksekucija v Nemčija po 1. 1928., ko se je začela propaganda za odpravo smrtne kazni v Nemčiji Od L 1919. do 1928. je biHo v Nemčiji usmrčenib 47 na smrt obsojenih zločincev. Poset angleške mornarice v Nemčiji London, 2. Julija AA. Danes odphijeta angleški kri žarki »Dorsetshire« in »Norfolk« pod poveljstvom admirala Rushtona iz Stockholma v Kiel, kjer bosta posetili nemško bojno mornarico. Poset bo privatnega značaja, da se prihranijo na željo obeh vlad preveliki stroški. Sprememba v vodstva šolstva Dravske banovine Ljubljana, 2. julija, d. Pri organizaciji banskih uprav je bil v novembru 1929 imenovan za načelnika prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani g. Jo-sio Mazi. direktor liubli. drž. realke, d-o-takratoi prosvetni šef pri velikem županstvu g. dr. Lončar pa za direktorja realke. To imenovanje takrat ni bilo izvršeno, temveč sta ostala oba gospoda kot vršilca svojih dolžnosti na svojih starih mestih. Z odlokom prosvetnega ministrstva pa se mora sedaj s 15. julijem imenovanje iz 1. 1929 izvršiti. Zato bo s tem dnem g. Mazi prevzel posle načelnika naše prosvetne uprave, g. dr. Lončar pa posle direktorja realke, od-nosno L realne gimnazije, kakor se ta zavod po svoji reorganizaciji imenuje. Novi finančni minister prevzel posle Beograd, 2. julija. AA. Danes je finančni minister dr. Gjorgje Gjurič položil prisego in prevzeJ posle od svojega namestnika ministra Uzunoviča. Nadškof dr. Bauer v Sloveniji Zagreb, 2. julija, n. Zagrebški nadSkof dr. Bauer je danes v spremstvu svojega ta j* nika odpotovail v Slovenijo, kjer bo ostal na daljšem oddihu. PosetM bo tudi nadškofa dr. Jegliča v Gornjem gradu, čigar gost bo nekaj dni. Nekaj časa bo tudi gost dvome dame g. Tavčarjeve na Visokem, kamor zahaja že par let. Splitske svečanosti Jadranske straže SpfH, 2. julija, n. V nedeljo se bodo vršile o priliki polaganja temeljnega kamna za reprezentančna dom »Jadranske straže« velike svečanosti Popoldne bo na Bačvicah plavalna tekma, zvečer pa bo prirejena beneška noč, pri kateri bo sodelovalo tudi moštvo angleške križaTke, ki je vsidrana v splitski luki, ter naša divizija torpedovk iz Šib en ik a. Iz zagrebške šolske statistike Zagreb, 2. julija, č. Po zbranih podat« kih je bilo na zagrebški univerzi in eko* nomsko komercijalni visoki šoli vpisanih nad 5000 slušateljev. Na univerzi je bilo vsega vpisanih 3713 slušateljev in 895 slu» šateljiic. Največ jih je bilo na filozofski fakulteti, m sicer 1487 (od tega 674 žensk), na pravni 1185 (124), na medicinski 416 (65), na veterinarski 650 (202), in na bo« goslovni ^166 slušateljev. Na zagrebških srednjih šolah je bilo vsega nad 6000 dija« kov. Značilno je dejstvo, da je nad 2000 srednješolcev (33 odst.) končalo šolsko le« to s slabim uspehom. Samomor zagrebškega odvetnika Zagreb, 2. julija n. V pretekli noči je izvršil samomor mladi zagrebški odvetnik dr. Tasilo Somogy. Ob 2. ponoči se je v svoji kopalnici ustrelil in je umrl takoj po prevozu v bolnico. Kot vzrok samomora se navaja neo^fravljiva bolezen. # Madžarske volitve Budimpešta, 1. julija. Procedura, ki Jo na Madžarskem imenu Jejo volitve v državni zbor, se je končala samoumevno zopet z zmago vladne stranke. Način, kako vladna stranka doseže svoj ciljj, se tudi to pot v ničemer ne .-asilkuje od metod, ki jih zunanji svet že pozna in ki so tako preizkušene, da se nad njihovo učinkovitostjo ne da dvomiti. Potek volitev je bil miren, ker je mogočna sila državne uprave menda za vselej vzela državljanom veselje za naskakovanje zidu orožniških bajonetov. V voliLnih okrožjih, kjer je opozicija močna, so se volitve končale že ob treh popoldne, zanesljivi vladni pristaši pa so imeli pristop na volišče še do osmih zvečer. Volilne komisije so opozicijonalne vo-lilce spraševale in preiskovale čim natančneje, tako je v okraju Hajdu-Szohoszlo od 9800 volilcev prišlo na vrsto le 4400, ostali pa so morali oditi, ne da bi Izvršili svojo volino pravico. Volilce košutovca prof. Ju-basza je orožništvo obkolilo v selih pod pretvezo nekakšne zagonetne epidemije, toda nevarnost okuženja je prenehala takoj zvečer, ko ni bilo več moči glasovati proti Tladi. V mnogih krajih je nenadoma začelo biti plat zvona, češ da je izbruhnil požar in ko so volilci prestrašeni odhiteli, da čuvajo svoje domove, je volilni komisar lepo v miru zaključil volitve. Nekoliko inozemskih novinarjev, ki so se v dnevih volitev vozili iz kraja v kraj, je bilo močno •lznenadenih, ko niso nikjer opazili niti najmanjšega znaka o volitvah, šoferje so jim namreč dobavili župani in radovedni novinarji so imeli tako česte nezgode, da so morali po cele ure ostati v odljudenih krajih. medtem ko so se drugod veselo vršile volitve. Te praktike madžarske uprave bo tako znane, da nikogar več ne presenečajo. Vendar pa se je vladi kljub temu ponekod ponesrečilo, da je propadla, kar je pripisati seveda le nesposobnosti županov in župa-nijskih sodnikov. Ti bodo sedaj najbrž odstavljen i. Bethlenova stranka si je priborila 161 poslanskih mandatov, njeni zavezniki krščan-eko-socij al ni gospodarji 34, izvenstrankarjl, ki »o vladi naklonjeni in pojdejo ž njo, so odnesli 6 mandatov. Bethlen ima tedaj zopet lepo večino preko 200 poslancev, od skupnih 245. Razmerje sil med vlado in opozicijo je ostalo 5:1, kakor v prejšnjem parlamentarnem zasedanju, in Bethlen je iz- gubil le neznaten odstotek poslancev. Vlada je šla na volitve z zunanje političnim programom, kajti grof Bethlen je izjavil, da potrebuje močno večino za zaključitev pre-potrebnih inozemskih posojil. Te skrbi za madžarsko narodno gospodarstvo predsedniku vlade seveda nihče ne verjame, marveč je razširjeno splošno mnenje, da mu je čvrsta večina potrebna za tako odločitev restavracijskega vprašanja, kakršne si legi-timisti ne žele. Pri proučevanju imenika novih poslancev preseneča znaten prirastek plemičev. Vlada se pripravlja, da izvede agrarno reformo in pri tem pristriže veleposestva, zato mora imeti v svoji sredi čim več zastopnikov veleposestva. Brez njih in preko njih ne sme izvesti reforme, izvedla jo bo pa le v toliko, v kolikor bo to všeč plemstvu, ki bo krčevito branilo svoje pozicije. Obenem pa se je v novem parlamentu s tem stvorilo legitimistično jedro, ki bo lahko .pridobilo na moči s poslanci iz vladnih vrst in iz vrst legitimistične opozicije. Kakor poročajo vladni listi, so pričujoče volitve zadnje, ki so se vršile na temelju javnega glasovanja kmetskih volilnih okrajev. Volilni red predvideva namreč samo za mestne okraje volilno tajnost, medtem ko podeželske volilce zvesto kontrolira ves upravni aparat, da-li glasujejo pravoverno. To reformo je Bethlen obetal sicer že često, ali njegova večina ni našla časa in prilike, da izpolni dano obljubo. Kljub zmagi vladne stranke pa kažeta znaten upadek vladnih glasov ter osobito silna abstinenca, da madžarsko ljudstvo le ni tako zadovoljno z dolgovečnim režimom grofa Bethlena, kakor bi površen opazovalec morda zaključil po številkah priborjenih vladnih mandatov. Budimpešta, 2. julija- AA. MTI prinaša tele rezultate parlamentarnih volitev pri tajnem glasovanju: Predsednik vlade Bethlen je izvoljen v svojem stalnem volilnem okržju v Debre-cinu. Tam sla dobila mandat tudi dva opo-zicijonalca, ki se morata za svoj uspeh zahvaliti proporčnemu sistemu in količniku V dveh volilnih okrožjih so dobili mandat pri volitvah po listah ti-le Člani vlade: minister za pravosodje Szitvay, minister za socijalno politiko Ernst in minister za kmetijstvo Majer, ki so bili izvoljeni tudi v okrožjih z javnim glasovanjem. Načrt ustave za špansko republiko Ustava hoče biti zelo moderna — Načrt odklanja federalistično ureditev države — Osebni spori v vladi Madrid, 2. julija, d. Komisija, ki ji je poverjena izdelava načrta španske ustave, je svoje delo sfcoro popolnoma dovršila. Načrt določa umitarističen značaj španske republike. Kakor je bilo že javljeno, bo» do odpravljeni vsii plemiški naslovi. V na» črtu se poudarja svoboda veroizpovedi, tisfka, strokovnega združevanja ter ob* veznost službe v obrambi domovine. Prav tako se priznava lastninska pravica. Pouk v ljudskih šolah ima biti obvezen. Senat bo tvorilo 260 članov ter 6e ima obnavljati vsaka štiri leta. Zbornica naj bi šteU 466 poslancev. Volilna pravica se priznava tudi ženskam. Volilno pravico si pridobi vsak Spanec z dovršenim 23. letom. Načrt ustave predlaga, naj se predsednik repu« blike, ki ga volita zbornica in senat siku« paj, voli za 6 let. Za predsednika repu« blike more biti izvoljen vsak Spanec, ki je najmanj 40 let star in ki uživa vse dr» žavl.jan®ke ter politične pravice. Izvoljeni ne morejo biti člani klera in člani bivše kraljevske rodbine. Madrid, 2. julija, d. V Španski vladi je nastal resen spor. Finančni minister Prie« to je v torek podal izjavo, v kateri je po« velačeval zmago socialistov pri volitvah ter napovedoval, da bodo morda socialisti primorani prevzeti oblast. Obsodil je tudi zadržanje onih strank, ki so v več okrajih kandidirale iste kandidate, pri čemer je predvsem menil zunanjega ministra Ler« rouxa, ki je bil izvoljen v sedmih okra« jih. Prieto je tudi poudarjal, da bi socia« listi ne mogli podpirati vlade Lerrouxa, ki je orijen,tiran na desno. Nato je podal zu» nanji minister Lerroux protiizjavo, v ka« teri zavzema energično stališče proti 6vo« jemu ministrskemu tovarišu ter označuje njegovo zadržanje kot neprimerno. Kljub temu sporu se ne zdi verjetno, da bi se« danja vlada odstopila pred sestankom usta« vodajne skupščin«. Madrid, 2. julija, d. Notranji minister je izjavil, da bodo ožje parlamentarne vo« litve, ki bi morale biti 5. julija, izvede« ne šele 12. julija. Za to odgoditev ožjih volitev eo bile povod mnoge reklamacije posameznih volilnih komisij, ki baje ne morejo dokončati štetja glasov nedeljskih volitev pred jutrišnjim dnem. V osmih dneh okoli sveta senzacionalen rekord dveh ameriških letalcev — Prispela sta okrog sveta v 207 urah N e w y o r k, 2. Jultja. Snoči ob 7.48 sta ameriška letalca Post ln Gatty končala svoi polet okoli sveta in srečno pri stala na newyorškem letališču. Pričakovala ju je stotisočglava množica, ki jo je policija le s težavo zadrževala, da ni navalila na letalo in letalca. Oba letalca sta bila silno utrujena in so morali Gat-tyja dobesedno nesti iz letala. Bil je tako utrujen, da nI mogel niti govoriti. Tudi Post je bil strašno utrujen in je samo prosil, naj ju puste pri miru, da si odpo-čijeta. Zato so ju takoj odpeljali z avtomobilom v bližnji hotel, kjer sta takoj odšla k počitku. Za polet okoli sveta sta potrebovala 8 dni 15 ur in 50 minut. Letalo, ki so ga strokovnjaki takoj po pristanku natanko preiskali, je v popolno-? ma brezhibnem stanju. Razpust komunistične stranke v Nemčiji? Berlin, 2. julija. AA. Ker so v zacU njem času komunisti opetovano na* padli pristaše drugih strank in ker so bili pri teh spopadih ubiti in ranjeni redarji, je upravnik berlinske policije prepovedal mednarodne športne igre komunistične Spartakiade. Te prire« ditve je policija že enkrat prepovedala, svojo prepoved pa je bila umaknila, ker so komunisti izjavili, da bo samo športna. Dogodki zadnjih dni kažejo, da bi bila ta prireditev namenjena kos munistični propagandi. Upravnik je obenem razpustil vse organizacije, ki so imele nalogo, da pripravijo to prire* ditev. Prepovedana je tudi nošnja ko« munističnega športnega znaka. Redar« stvo je izvršilo mnoge hišne preiskave. Berlin, 2. julija. Kakor poročajo listi, bo komunistična stranka na Prw skem najbrže razpuščena. Zadnji iz* gredi komunistov ter njihove priprave za komunistični kongres smatra notra* nje ministrstvo za poseganje v držav no oblast. Pruska vlada bo zahtevala od državne vlade, naj sploh razpusti komunistično stranko po vsej državi. Odgovor Vatikana italijanski vladi Rim, 2. julija. Včeraj popoldne je papeški nuncij pri Kvirinalu izročil italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju odgovor Vatikana na zadnjo noto italijanske vlade, v kateri je Mus» solini izrazil pripravljenost za obnovo pogajanj in za novo ureditev odnošas jev med Italijo in Vatikanom. Vatikanska nota odločno zahteva, da italijanska vlada najpoprej ukine prepoved katoliških organizacij, vrne vse zaplenjene arhive in povrne škodo, ki je nastala pri proticerkvenih demons stracijah. Nota ugotavlja, da v tej za* devi ne gre za kako osebno zadoščenje papežu, marveč za načelno stran vse zadeve. Nota zahteva dalje, naj italU janska vlada predloži Vatikanu vse one dokumente o protidržavnem delovanju katolikih organizacij, ki so baje v njeni posesti in na katere se sklicuje v svojem odloku po razpustu katolu ških organizacij. Vatikan z zadovoljstvom sprejema na znanje pripravljenost italijanske vlade za pogajanja in izjavlja tudi s svoje strani, da je takoj pripravljen pričeti taka pogajanja, čim bo italijan> ska vlada izpolnila v tej noti stavljene zahteve. Kar se tiče protesta italijanske vl& de zaradi poslanice jugoslovenskih škofov, naglasa nota, da Vatikan za to ne more prevzeti nobene odgovorno> sti. Italijanska vlada je po lateranski pogodbi obvezana skrbeti za varnost in zaščito cerkve na italijanskih tleh. Jugoslovenski škofje so samo protestu rali proti kršitvi teh določb. Odlikovanje Helene Kellerjeve Beograd, 2. julija, p. Nj. Vel. kralj je odlikoval slepo ameriško književnico Hel-len Kellerjevo z redom sv. Save III. stopnje njeni spremljevalki gdč. Sulilmvau z istim redom IV. stopnje, gdč. Thomson pa z istim redom V. stopnje. Beograjski akademski pevski zbor v Sloveniji Beograd, 2. julija, p. Beograjski akademsko pevsko društvo »Obilic« odpotuje jutri na turnejo po savski in dravski banovini Pevski zbor 100 članov bo nastopil na koncertih v Ljubljani, Celju. Mariboru, Kranju. Rogaški Slatini in na Bledu. Koncerte besta dirigirala Lovro Ma tačic im Branko Dragutinovič. Z zborom potujeta tudi skladatelja Jovan P and ur in Milan Mašanski. [Valček v spalniku Divna, nepozabna noč, preživeta ob godbi in petju v družbi lepe neznanke v spalnem kupeju drvečega eks-Jutri! presa! Jutri! Novi bolgarski ministri Sofija, 30. junija. V novi bolgarski vladi sede razmeroma mladi možje. Ce izvzamemo ministra vojske. generala Aleksandra Kisova. ki je kot posebni zaupnik kralia Drestouil iz prejšnje vlade v sedanjo ter kot predstavnik vojske in nepolitik ne pripada nobeni stranki, ki Da ima tudi šele 52 let. so med ostalimi mi: nistri štirje, ki niso dosegli 50 let, da nekateri niti 40 let. a samo trije (ministrski Dredsednik Malinov, minister notranjih stva ri Mušanov in železniški minister Kosturkov) jih imajo nad 60. Alinistrski Dredsednik in obenem minister zunanjih stvari Aleksander Malinov, vodia demokratske stranke, ie eden naizna-nejših in najuglednejših bolgarskih politikov in državnikov. Svojo ministrsko karijero ie Dričel Dred 23 leti. ko ie 16. januarja 1908. kakor sedai Drevzel ministrsko Dredsedni-štvo in ministrstvo zunanjih stvari. Tedanja njegova vlada se je vzdržala na krmilu države do 16. marca 1911. Prav Dred koncem svetovne voine ie m od-toDU Radosla-vova 21. junija 1918 sestavil koalicijsko vlado, ki Da je ostala samo do ieseni istega leta. Pod zemliedelsko vlado Aleksandra Stambolijskega je bil Malinov zaradi svo<-jega ministrovanja v vo.inem času obto/en in zaprt v šumenskih zaDorih. Po Drevratu I 1923. ki ie dvignil na krmilo države blok Demokratičeskega sgovora s Cankovim in LjaDčevom. se ie s svojo stranko nahajal ves čas v ODOiziciii. Minister notranjih stvari Nikola M n š a-n o v je že od nekdaj desna roka Malinova. DodDredsednik centralnega odbora demokratske stranke, in ie bil v obeh vladah Malinova. V Drvi ie imel najprej Drosvetno ministrstvo, potem železniško. V drug; vladi Malinova ie bil notranji minister. Nikola Mušanov je energičen politik, sDreten parlamentarec. v vsem svojem delu oa do skrajnosti Došten in zato obče sooštovan tudi Dri nasorotnikih. Finančni minister dr. Aleksander Oir-gin o v ie rojen 1879. leta v Sofiji in se je do dovršenih Dravnih študijah Dosvetil odvetništvu. V sedmih zakonodajnih dobah je bil izvoljen v Narodno sobranje. V vlado stooa sedaj Drvič. Minister oravde Dimitr Vrbenov je roien v Plevni leta 1884. bil je sodnik, do-zne.ie Da odvetnik in se je mnogo bavil tudi. s treovino in industrijo. Prioada Kjorčev-skemu krilu liberalne stranke in vstODa sedai nrvič v vlado. . Minister trgovine GeorgiJ Petrov, vodia kjorčevskega krila liberalne stranke, šteje 45 let in ie do ooklicu odvetnik v Sofiji. V Narodno sobranje je bil orvikrat izvoljen leta 1927 in ie sedaj nrvič minister Železniški minister Stojan Kosturkov je rodom iz Panagjurišča. Študiral je v Švici. Za narodnega Doslanca je bil izvoljen Drvič Dred 20 leti. Bil je minister že dvakrat. Kosturkov ie vodja radikalne stranke, energičen Dolitik. fanatičen bolgarski rodoljub. Poljedelski minister Dimitr G i č e v. vodja zemljedelcev. je rojen 1893. leta v vasi Perušici. Dovršil ie sofijski duhovniški seminar. Da se ie DOtem še čisto mlad oosve-til oolitiki v okrilju zemljedelske stranke, v kateri ga smatrajo za najboljšega govornika. Pod Stambolijskim je bil okrožni načelnik v Piovdivu. Za ooslanca je bil izvoljen dvakrat, vedno Da je vodil srdit boj Droti vladi »Demokratičeskega sgovora«. Prosvetni minister Konstantin Mnrav-jev ie rojen 1893. leta v Pazardžiku: študiral je v Carigradu, v Sofiji in v Parizu Bil ie generalni konzul, noslanik in končno minister vojske v vladi Stambolijskega. Po smrti Stambolijskega je Dostal eden vodilnih mož zemljedelske stranke. Minister javnih del Georgij Jordanov je rojen leta 1881. v vasi Abdulare in ie do Doklicu kmet. Sodeloval je v zemljedelski stranki vse od njenega začetka in je bil Dod Stambolijskim Dredsednik zemljedelske Darlamentarne skuDine in Dredsednik Narodnega sobranja. Smatrajo ea za enega najsimDatičneiših vodij zemljedelcev. V vlado vstODa sedaj Drvič. General-lejtenant Aleksander Kisov, minister vojske, se je rodil v Eleni leta 1879. in je Dostal oficir. Lani ored božičem je sledil v ministrstvu vojske generalu Ba-kardžijevu. ki ie moral odstoDiti zaradi znane takoimenovane »vohunske afere«. Znan ie kot odličen voiiaški strokovnjak in odločen nasDrotnik zanašanja politike in vmešavanja »nepoklicancev« v vojsko. V nedeljo 5* t. m. ob 17.30 igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO PREDTEKMA OB 16.80. 8464 Ob vsakem vremenu. Reorganizacija učiteljskega udruženja Zadnja glavna skupščina ljubljanskega poverjeništva UJU — Sestanek delegatov k seji širšega sosveta Ljubljana, 2. julija. Danes popoldne ob 16. se je sestal v dvorani Delavske zbornice širji sosvet UJU, da uredi vse potrebno za banovinsko učiteljsko skupščino, ki se bo vršila jutri in pojutrišnjem. Že po starem običaju se sestane naše učiteljstvo v prvih dnevih počitnic k zborovanju vseh sreskih učiteljskih društev, važnost letošnje skupščine pa podčrtava dejstvo, ker se bo učiteljsko udruženje reorganiziralo na podlagi predpisov novega uradniškega zakona UJU je bilo dosedaj razdeljeno na pet poverjeništev, odslej pa bo učiteljsko udruženje v naši državi razdeljeno na 10 sekcij (Beograd in devet banovin). V dravski banovini odpadejo Črnomaljci in Metli-čani, ki pridejo v savsko banovino; novo sresko društvo UJU pa se bo moralo ustanoviti v čabarskem srezu, kier ga do sedaj še nimajo. Na seji 14. aprila, ki se je vršila v Beogradu, je bila sprejeta ostavka predsednika g. Rabrenoviča ter Pavla Flereta, ki zaradi visokih položajev v ministrstvu pro-svete po predpisih novega uradniškega zakona ne moreta biti več na vodstvu strokovne organizacije. Vodstvo predsedniških poslov je zdaj poverjeno g. Damjanu Raši-6u, beograjskemu učitelju. Novi odbor je predložil g. ministru novim prilikam pri-lagodena pravila, kj so bila takoj potrjena. Jugoslovensko učiteljsko udruženje (JUU), bo štelo odslej naslednje banovinske sekcije s staležem: dravska 3462 članov,, beo- grajska 489, savska 4090, vrbaska 703, primorska 1117, drinska 1792. zetska 1556, du-navska 3597, moravska 1816 in vardarska 2270. Na današnjem zborovanju je obrazložil poverjenik g. škulj dosedanje stanje v UJU. Sestanku so prisostvovali vsi člani ožjega in širšega sosveta, ki ga tvorijo predsedniki vseh 33 sreskih učiteljskih društev- Da s« olajša obilno delo, ki čaka banovinsko skupščino, 90 bili vsi predlogi sreskih učiteljskih društev izročeni v pretres devetim odsekom, ki jih nominira današnji sestanek. Zborovale! so z veseljem ugotovili, da j9 že na otvoritvenem sestanku zavladal složen duh in so prepričani, da bo prevevalo tovarištvo in edinstvo tudi vse nadaljnje skupščinske dneve. Z zadoščenjem je bila sprejeta napoved, da se bo po izvršeni likvidaciji dosedanjih učiteljskih organizacij priglasilo v novo banovinsko učiteljsko organizacijo JUU tudi celjsko sresko učiteljsko društvo, ki je bilo zadnje dve leti izven skupne učiteljske organizacije. Po obravnavanju nekaterih zgolj stanovsko strokovnih zadev je zaključil pozno popoldne poverjenik g. škuli pni sestanek delegacije. Jutrišnja plenarna skupščina se bo pričela že ob 7. zjutraj v Delavski zbornici in ima na dnevnem redu poročila glavnih funkcijonarjev. Skupščini bo prisostvoval tudi gosp. Damjan Rašič iz Beograda, predsednik celokupnega učiteljskega udru-ženja. Ministrski predsednik na inšpekciji Teslič, 2. julija. AA. Predsednik vlade general Peter živkovič je včeraj odpotoval iz kopališča Teslič ▼ smeri proti Banji Luki. Spremljal ga je njegov tajnik Fili-povič. V Banjo Luko je prispel ob 9. in pol ter si ogledal bansko upravo. Nato je v spremstvu bana stopil v palačo nove banske uprave in banskega dvora in si ogledal nova uradniška stanovanja. Zanimal se je za vsa dela, posebno za gradnjo nove pravoslavne cerkve v Banji Luki. Nato je predsednik vlade krenil v Jajce, med potoma pa se je ustavil v MrkonjičgTadu. Spotoma si je ogledal spomenik pokojnemu kralju Petru I., Velikemu Osvoboditelju, ki so ga postavili 1. 1924. Povsod, posebno pa v Mrkonjičgradu, je bil predsednik vlade od množic burno in navdušeno sprejet in prebivalstvo mu je povsod poročalo o svojih potrebah. Ob 15.30 je predsednik vlade prispel v Jajce, ob 16.20 pa se je vrnil nazaj v Teslič. Letalske nezgode Pariz. 2. julija 5. Na vojaškem letališču Le Bourget se je včerai ponesrečilo vojaško letalo, ki se ie v zraku vnelo in treščilo ffa tla. Pilot ie zgorel. Druga nesreča se je nrinetila v Lvonu. kier ie padlo na tla vojaško bombno letalo. Pilot in mehanik sta zgorela. Budimpešta. 2. Ju!!! a J. V Sob**tf55n se ie danes v 10 dneh orioetila že druga letalska katastrofa. Dva gojenca tamošnje pilotske šole sta se z letalom dvignila v zrak. Nenadoma Je motor odpovedal, letalo je treščilo na tla in se Dooolnoma razbilo. Oba gojenca sta bila ubita. Odprava mature v Rumuniji Bukarešta, 2. julija č. Parlament je odobril novi zakon o srednješolskem pouku. S tem zakonom Je na vseh srednjih šolah ukinjena matura. Letos se bo matura vršila zadnjič. Odprava poslaništev nemških zveznih držav Berlin, 2. julija AA. Prusko poslaništvo v Mtlnchnu je bilo ukinjeno, bavarska vlada pa je ukinila svoje poslaništvo ▼ Berlinu. S tem v zvezi je predlagal predsednik pruske vlade, naj bi tudi ostale nemške dežele ukinile svoja poslaništva v Berlinu. Njihova zastopstva naj bi prešla na njihove člane v državnem svetu. Nevarnost železničarske stavbe na Poljskem Varšava, 2. julija AA. Ker je poljska vlada sklenila znižati plače poštnim m železniškim uslužbencem, je nevarnost, da izbruhne železničarska stavka. Da to prepreči, je vlada ponudila slabše plačanim kategorijam državnih uslužbencev izboljšanje službenih prejemkov. Mine v Črnem morju Bukarešta, .ulija g. Rumunski listi poročajo iz Carigrada, da so videli par-niki na raznih mestih v turških vodah v Črnem morju prosto plavajoče ruske mine, ki zelo ogražajo plovbo po Črnem morju. Najbrž gre za mine iz svetovne vojne. Uboj zaradi 30 Din Maribor, 2. julija. Mariborski veliki senat se je danes ponovno pečal s podeželsko žaloiigro, pri kateri je bilo uničeno človeško življenje zaradi borih 30 Ditn. Dogodek se je pripetil 27. aprila v vinogradu posestnika Ploja v Blagušu pri Gornji Radgoni. Ta dan je namreč prišel v Plojev vinograd čevljar Štefan K resi in v spremstvu prijatelja Vrbnjaka kupit vrtne sadike. Kmalu sta se s Plojem pogodila,' da mu odstopi 250 sadik za 30 dinarjev. Kreslin pa je izbral samo 25 sadik in ostale odklonil, češ, da niso dobre. Zahteval je potem od Ploja, naj mu vrne 30 Din, ter se začel z njim prerekati. Prepir sta nadaljevala tudi pri pijači, nakar se je Vrbnjak odstranil. Kreslin pa je po» stal nasilen ter je Ploja ponovno dejansko naipadeJ. končno pa je izvlekel iz žepa nož ter ga enkrat sumiti v ramo, dvakrat pa v vrat. Ploj se je zgrudil v krvi na tU a. kmalu nato pa je izdihnil, ker mu je ubijalec prereze I žilo odvodnico na vratu. Kreslin se je zagovarjaj s silobranoen, kar pa je preiskava ovrgla, poleg tega je pa ba znan kot velik prepddjivec in pretepač. Senat pod vodstvom sodnega svetnika dr. Lešenika ie po daljšem posvetovanju obsodil K resi in a na šest let težke robije. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hoj-n*k, obtoženca je zagovarjal ex-offo odvetnik dr. Blanke. Sirov noževski junak Gornja Radgona, 2 julija. Nesrečni aTkohol je v naši okolici zopet zahteval svojo žrtev. V vinotoču Alojza Trstenjaka v Ivanjšovcih sta s« preteklo nedeljo zbrali dve precej številni fantovski družbi, in sicer ena iiz Spodnjih Ivanjžov-cev, druga pa z Ivanjšovskega vrha, in popivali pozno v noč pri mizah, kri so b?le pripravljene za goste zunaj na prostem. V teh družbah sta si bila nasprotna posestniška sinova 21 letini Jakob Vogrimec iz Ivanjšovcev in 244efcni Janez Rožman z Ivanjšovskega vrha. med katerima je obstojalo staro sovraštvo. Alkohol je v pozni uri ojunačiH vročekrvne fante, ki so se začeli obkladati s psovkami, čemur jc naposled sledil pretep. Jakob Vogrinec je zagrabil ln trsko stekle« nico, polno vina, in jo zagnal Janezu Rož-manu v prša s tako močjo, da se je posoda na njegovih prsih razbila. Rožman j« ves razburjen pograbil za ročico in hotel udariti napadalca Vogrinca. ki pa je že ime"! odprt nož v roki in zamahnil z njim proti Rožman u s tako silo, da mu ie prerezal mišičevje leve roke v nadlaktu do kosti. Sirove ž je takoj po izvršenem dejanju zbo-žail, poškodovani Rožman pa je obieža'1 v vinotoču. kjer so mu obvezali zevaiočo rano. Ranjenec pa je ?-ače1 takoj otekati, kair je pomenilo, da je rasrtopilo za^tmp-lienje. Zdravnika iz Gornje Radgone g. Breznika so poklicali šele drudo jutro. Zaradi izgube in zastrupi i en ia krvi ie_1« malo upanja, da bo ostal Rožmar pri življenju. Orožništvo v Gornji Radgoni vrši preiskavo. Nevarna sleparja Lfiiblj^ma. 2. iuJija. Po dnavrki banervini se je klatil v zadnjih dneh po raznih krajih neki Velimir Paka-ci, star olkrog 33 let in doma h okolice. Osi-jelca. Omenjeni je izredno prevasjen slepar in je našel pri nas dokaj žrtev. .Mož ima izredno siguren nastop in je sploh človek uglajenih manir. Pustolovec »e je naposled odpravil čez mejo in se ustavil v Gradcu v Avstriji, kijer je dobil stike z tvrdko Stau-dacher & Co. Tamkaj se je predstavil kot dr. PaJcaci, lastnik firme dr. Berica iz Zagreba. Pakaci je ponaredili vozne liste glede dobave železniških pragov in oslepaTil omenjeno tvirdko za okrog 7300 šilingov. Po izvršen« sJepariji se je pustolovec ziopet umaknil čez mejo te se spet klatil po slovenskih mestih. V njegovi dnrJftd se nahaja Zoira Covič, privatna uradnica, k? se izdaja z« Pakacijevo soprogo in poseduje tudi potni list na ime Elza Pakaci. Oovičeva je stara okrog 27 let, doma iz Banjailuke. Kakor Pakaci je tudi Oovičeva izredno prebrisana slepatrka. Je srednje postave, kostanjevih las, rjavih oči ter ima na levi s+rani nosu precej veliko materno znamenje. Nase oblasti oba pustolovca pridno sledu jejo, vendar pa doslej brezuspešno. Kakor vele najnovejše informacije, je pustolovski pair najbrže ponovno pobegni čez mejo in se napotil skoro gotovo v Padz. Skesati begunec ZagreJ», 2. julija n. Pred dvema dnevoma je pobegnil z doma 13-letni gimnazijec Maks L. Dobil je slabo izpričevalo tn se ni upal domov. Ker so se množile vesti o samomorih srednješolcev, so bili starši seveda zelo v skrbeh. Po dveh dneh pa so prejeli iz Maribora dopisnico, v kateri jim javlja ubegli sin, da se nahaja tam, in prosi, naj pridejo ponj. Oče se je takoj odpeljal v Maribor, kjer je našel sinka na Trgu svobode, ko je prisostvoval predvajanju nekega akrobata. S solzami v očeh je padel očetu okrog vratu in ga prosil odpuščanja. Bil je popolnoma brez sredstev in je spal na prostem. Slovenec utonfl t Osfjefcu Osijek, 2. julija n. Pri nesreči na Dravi, pri kateri so utonile včeraj tri osebe, je med drugimi utonil tudi neki Branko Jankovič, doma iz Kotredeža pri Litiji. Zaposlen je bil kot brodar pri nekem kopališču in je le iz prijaznosti hotel prepeljati nekaj ljudi čez Dravo. Nesreča je nastala slučajno in ne zadene nikogar krivda. Vremenska napoved ZagrebSka vremenska napoved ca i?ane«: Oblačno, nestalno vreme, naklonjeno k do-ževju. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon pokriva večji del zapadne polovico kontinenta in sega tudi ▼ srednjo Evropo. Severovzhodno in južnovzhodno Evropo pokriva relativno nižji pritisk, kar povzroča v naših krajih nestalno vreme in oblačnost Barometerskj pritisk je narasel samo na jugu, drugod pa je padel za 0.1 do S mm. Temperature so ipadle v južnih krajih ▼ Primorju in v Sloveniji za 1 do 3 stopinje. Dunajska vremenska napoved za petek: Precej jasno, možnost neviht, vroče. Waši kraji in ljudje Ivan Mohorič jVori generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani Kakor smo ž© včeraj poročali, se je 8 Irancem junija poslovil od Zborn;ce za TOI dosedanji šef zborničnega urada go» epod dT. Fran \Vindischer. Njegove posle je prevzel novi generalni tajnik Zbornice •g. Ivan Mohorič. 2 njim je prišel na me> 1 1 1 «________ čjO, kd je eno najvažnejših v našem gospo, carskem življenju, mož odličnih spo6ob» nosti in izredne delavnosti, poln vedrega optimizma in neizčrpne iniciativnost", eden prvih gospodarskih strokovnjakov, kar jih premore Jugoslavija. Ljubljanska Zbornica si bo pod Mohoričevim vod« s:voan gotovo še bolj okrepila velik" reno* me, kd ga že danes uživa po vsej državi in cek) v inozemstvu. Kan Mohorič je doma t* Idrije, kjer je bil rojen L 1888. Gimnazijo je študiral v Ljubljana, pravo pa v Pragi, bil pa je po eno leto tudi v Parzu in v Budimpešti. Od prvega dne, ko je odšel v gimnazijo, pa do konca svojih vseučiliških študij, se je preživljal sam, največ z instrukcijama. Že to dejstvo samo priča o njegovi izred« ni živijensk; energiji, a tudi o njegovi na> darjemosti, saj je bil pri tam tudi na šoli odličen dijaik. Že kot akademik se je s posebnim zani* m an jem oprijel narodno gospodarskega Študija, v katerega se je tako poglobil, da je napisal v takratno »Vedo« več študij rt razvoju slovenskega zadružništva, o zgodovini naših hranilnic in sličnih stva. reh. Članki so že takrat vzbudili splošno pozornost v naših gospodarskih krogih. Ker se je bil odločil, da se docela po» sveti narodinosgospodarak? vedi, je Ivan Mohorič takoj po končani univerzi vstopil r prakso k Trgovsko«obrtniški zbornici v Pragi. Za anketo o aprovizaiciji Prage je sestavil referat, s katerim so se b a vili vsi praski listi in kd je opozoril na mladega prafktiikanta vse strokovne kroge. Po vojni je bil g. Mohorič dne 30. de. cembra 1918 sprejet v službo ljubljanske Zbornice. Naše gospodarske razmere, saj se jih še vsi spominjamo, so bile takrat oSupno razdtapane in nujno ^mo potres b ovali sposobnih in kvalificiranih ljudi. In Ivan Mohorič, širši javnosti še malo znam i zbornični pristav, se je takoj uve« Rjavil in si kmalu pridobil veliko avtorite* to. Uspešno in vodilno je nastopal v naj« važnejših gospodarskih vprašanjih, zlasti prometnih in carinskih, tako da je bil že kmalu po nastopu svoje službe poklican v našo delegacijo za konferenco, ki je v Trs stsu razpravljala o obnovi železniškega pirometa med Jugoslavijo in Italijo. Trstu je sledila dolga vrata drugih, ve« Sinoma še važnejših konferenc doma in v Inozemstvu. Povsod vidimo Mohoriča kot odločnega in vplivnega zagovornika naših gospodarskih interesov. Na mednarodnih konferencah v Ženevi, na trgovinskih po« gajanjih z Avstrijo, Češkoslovaško, Fran« cajo, Nemčijo itd. — povsod je Mohoriče* to uspešno, na globokem in pravilnem umevanju položaja temelječe udejstvova. Tije zelo priznanje domačih in inozemskih strokovnjakov in državnikov. Njegovi re« fera+n na konferencah so dali pobudo za razne ankete, njegova razprava o cestnem problemu pa je vzbudila zanimanje tudi r,a lanskem "kongresu ameriških trgovskih zbornic v WashingtoniU. Mohorič se uve« Ijavlja v mednarodnem svetu tem lažje in uspešneje^ ker obvlada poleg globokega poznavanja ekonomskih problemov tudi celo vrato evropskih jezikov, med njimi tudi francoskega, angleškega In madžar« skega. • L. 1925. je bil g. Ivan Mohorič pomočnik takratnega mmistra za šume in rudnike dr. Žerjava, 1. 1927. je bil izvoljen za oblastnega poslanca in nekaj časa je bili tudi član ljubljanskega občinskega sveta, vendar pa je to mesto zaradi preobložen ost i z drugim delom zopet odložil. Z vnemo se posveča Mohorič zlasti pro-mebnopolitičnim vprašanjem in se uspešno udejstvuje v tarifnem odboru. Njegovi referati na domačih gospodarskih kongresih vzbujajo vsako leto splošno pozornost Nekateri so izšli v posebnih knjigah in predstavljajo skupno z drugimi Mohoričevimi publikacijami dragocen del jugosilovenske gospodarske literature. Odveč bi biilo govoriti še posebej o Mo« horičevem delu v ožji domovini Poznajo ga vsi gospodarski krogi po njegovih nastopih v zbornici, na zborovanjih raszn/iih stanovskih organizacij, pozna ga tudi širša javnost po njegovih vedno iinteresantnih predavanjih in globoko zamišljenih člankih v skoro vseh naših listih. In vsi, ki ga poznajo osebno aili po njegovih delih, ga spoštujejo in cenijo; spoštujejo in cenijo tam bolj, ker je ostal kljub svojim uspehom veren sin slovenskega rudarja: mamljiv ko mravlja, neutrudljiv v ustvarjanju, ljubezniv in vsakomur uslužen, pri tem pa skromen, morda preveč skromen. Zato sedaj, ko je g. Ivan Mohorič nastopil svoje mesto kot generalni tajnik Zbornice za TOL ne čestitaimo sasmo njemu, temveč v enaiki meri tudi Zbornici sami. 50-!einica šole na Tinjn Slovenska Bistrica, 2. julija. V pomedmljek 29. junija so slavili Pohorci 501afcnico obstanka svoje šole na Tin ju. Že na vse zgodaj je veselo pokanje topičev pozdravljalo goste, ka so prihajali od vseh strani v okrašeno pohorsko vasico. Ob 9. se je zgrnila pisana množica kmečkega ljudstva, v narodne noše oblečene šolske mladine in gostov pred šolo, kjer je župnik g. Urh Hafner blagoslovil novi šolski prapor, ki ga je Okusno izvezla ku» mica, nekdanja tinjska učiteljica gdč. Ela Fižol ičeva. Nato je izpregovoril upokojenec naduči-telj g. Ivam Tomažič, ki je celih 42 let učitelje val na Tinju. Omenil je ostanke starodavne kulturne na južnih obronkih Pohorja in številne razvaline nekdanjih gradišč v titnjski okolici, ki pričajo o naselbinah Ilircev, Rimljanov in starih Slovanov na teh mestih pred 2090 leti iPred 50 leti je na pobudo zaslužnih domačinov dobilo Tin je svojo šolo. Govornik je izčrpno opisal njen postanek in raizvoj in naštel vse, ki so sodelovali pri ustanovitvi in pri z i* davi. Za rajam je občinski svetovalec, posestnik g. Dvoršalk s primernimi nagovori izročil diplome častnega oboanstva gdč. Fizo-ličevi za njeno 301etno zvesto službovanje na Tinju, g. Ivanu Tomažiču, ki je skoro pol stoletja vzgajal na tem mestu pohorsko deco, grofu g. dr. Ferdi&.andu Attem-su, ki je posredno in neposredno podpiral šolo z raznimi darovi in g. Janezu Ferku, ki že 25 let županu je Tinjčamom. V imenu nadzornega obilastva je govoril šolski nadzornik g. Koropec in izrekel zahvalo vsem, ki se trudijo za napredek šole. Opoldne je biil za goste prirejen skupen obed v prenovljenih prostorih šole, kjer so bile izmenjane iskrene napitnice. Predvsem moramo omeniti pozdravni nagovor domačina, šolskega upravitelja g. Jožeta Tomažiča, ki vredno sledi svojemu očetu in se pošteno trudi za šolo in za širjenje prosvete med svojimi rojaki. Popoldne so dilefeamti in šolska deca uprizorili dvoje enodejadk. Ob koncu igre je zbranemu ljudstvu izpregovoril referent za gospodinj« sko nadaljevalno šolstvo in član banovin-skega sveta g. Krošl in se zelo pohvalno izrazil o napredku tinijske šole, nazorno po- 11 illllli Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., y28. in 9.l/4 Znižane letne cene! Oboževana Marlene Bietricfi v monumentalnem velefilmu ljubezni in strasti tajinstvenega Orijenta MAROKO kazanem ▼ okusno prirejeni razstavi ročnih del, katero so si gostje z velikim zanimanjem ogledali Engelhert Franchetti SO-letnik Danes bo praznoval 60-letnioo rojstva, obrtniški organizator in prvoboritelj, brivski mojster g. Engelbert Franchetti. Rodil se je 3. julija 1. 1871. v Klein-Reizlingu na Gornjem Avstrijskem. Jubilant se je že zgodaj v mladih letih začel udejstvovati v javnem življenju in v naši ožji domovini. Gotovo ni obrtnika, ki ne bi -poznal Fran-chettija vsaj po imenu. Franchetti ni de» loval samo za svoj stan, nego se je splošno udejstvoval v borbi za obrtniške pravice. Za svoie velike zasluge na obrtnem polju je bil L 1923. imenovan za ljubljanskega meščana in 1. 1925. je bij izvoljen za častnega načelnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Že pred tem je bil odlikovan z redom sv. Save Svoječasno je bil tudi glavni či-nitelj »Obrtnega vestndka«. Kljub svojim 6 križem je g. Franchetti še vedno delasven in je sedaj zastopnik slovenskih delničarjev v upravi Obrne banke kraljevine Jugosla«-vije v Beogradu. Zaslužnemu prvoborite-llju bodi naklonjeno še mnogo leti Živčno bolnim in otožnim nudi mila »Franz Josefova« roda dobro prebavo, jasno glavo in mimo spanja Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je vporabo iFranz Josefovec grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočatL »Frani Josefo^a« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. Zopet velike tatvine v trgovini SI oven fgradec, 2. julij«. Komaj je minilo nekaj mesecev po veliki tatvini v trgovini Klobasa in Smoilčnik, kjer je družba nastavi jencev pokradla veliko množino raznega blaga, se je že zopet odkrila nova velika tatvina v trgovini g. Škofa pri Sv. Lenartu pri Slovenjgradcu. Za omenjenega trgovca je že dalje časa šival krojač Gailul Artur. Ker je bil Gailuf dober in marljiv delavec, je imiel g. Skof v njega popolno zaupanje Zadnje čase je pa začel Galuf močno popivati in od dela iz-os taja ti. Ker ga več dni ni bio n« deflo, Sefl g. Skof na njegovo stanovanje, foi pa je bilo prazno. Slučajno je g. Skof malo preobrnil posteljo, iz katere je naenkrat padlo mnogo različnega blaga, ki ga je trgovec takoj spoznal za svoje. Ker Galuf za sebe ni ni» kodi kupoval biaga, ,je bilo taikoj jasno, da je to blago ukradel iz trgovine. Po taikoj uvedeni preiskavi se je dognalo, da je krojač ukradeno blago shranjeval pri posestniku K. v Mnslinju, kjer so našli res velike količine najrazličnejšega blaga, kar terega vrednost ceni oškodovani trgovec na 25.000 Din. Natančno vrednost pa bo ugotovila šele sodna komisija. Vse blago so morali z vozom prepeljati nazaj k trgovcu g. Škofu, kjer je shranjeno v posebnem prostoru, ker na oroižniski postaji zanj mi bilo prostorna. Kot soudeleženci tatvine »o osumljeni tudi trije sinovi posestnika K., ki so bili večkrat pri g. Slkofu zaposleni kot delavci Vsi se pa izgovarjajo, da niso vedeli, da je blago ukradeno, ker jim je Galuf ponovno zatrjeval, da je blago nabavljeno pri g. Škofu po znižani ceni. Preiskav« bo tudi ugotovila, koliko blaga .je bilo razpro* danega že na druge strani. Vsi osumljenci so bili aretirani te privedeni v zaporo tukajšnjega sodišča. Otvoritev metliškega sreza Včerajšnje »Jutroc je že obširnejše poročalo o slavnostni otvortvi novega sreza Metlika. Prebivalstvo je željno pričakovalo tega dne in je bil 1. julij pravi praznik za Metliko. Da desni sliki je pogled na slavnostno otvoritev pred občinsko hišo, na levi pa prizor ko podaja učenka Nada Stepanič novemu glavarju Ernestu Karlavarisu šopek rož. Na levi strani slike prvi podstarosta Sokola KJ JE. Gangl, na desni pa metliški župan g. GoBa, V včerajšnjem poročilu o slavnostih se glasi pravilno ime podnačelnika belokrajinske L ' " —... —" .:. - • gas. župe Malešičs - --- 1--- Miss Helen Keller Čudo vzgoje in pouka Danes ob 8.12 prispe z zagrebškim brzim vlakom v Ljubljano Mis3 Helen Keller. Na postaji jo bo sprejel poseben odbor pod vodstvom dr. Dolšaka, načelnika oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi, in zastopniki raznih humanitarnih društev. Ban g. dr. Marušič bo sprejel Miss Helen Keller ob 12., ob 18. pa priredi njej na čast Jugoslovensko društvo za proučevanje angleškega jezika akademijo v dvorani Delavske zbornice. Na tej akademiji bosta govorila univ. prof. g. dr. Osvald in ravnatelj gluhonemnice g. Grm. Med govori bo nastopal vokalni kvintet. Upamo, da se bo občinstvo v velikem številu udeležilo te prireditve, kateri prisostvuje čudo vzgoje in pouka, ženska, ki je v detinski dobi izgubila vid in sluh ter nato kot slepa in gluhonema s pomočjo svojih izrednih naravnih zmožnosti in svoje učiteljice dovršila srednje- in visokošolske študije in diplomirala. • Helen Kellerjeva je bila rojena 27. Junija 1880 v Tuskumbiji, majhnem mestu severne Alabame USA. Njen rod izvira iz Švice, a so bili starši že popolnoma ameri-kaniziranL Dete je do 19. meseca telesno in duševno popolnoma dobro uspevalo. Kako bogato jo je narava obdarila z duševnimi zmožnostmi, kaže dejstvo, da ji sega spomin nazaj do šestega meseca in se tudi spominja, da je s prvim letom zlezla z materinega naročja ter napravila prve korake do premikajočih se senc. Po poldrugem letu je dobila težko belezen, vnetje možganske mrene. Dolgo časa je visela med življenjem in smrtio, zdravniki so že obupali- Toda zgodilo se je eudo, otrok je ozdraveL Kakor pa je napredovalo njeno zdravje, tako ji je ugašala luč dneva in zvok besede, dokler ni padla v večno temo in je ni obdal neskončni molk. Ostal ji je samo moten spomin na širna, zelena polja, jasno nebo, drevesa in cvetice. >Ako smo nekoč videli, je dan naš in vse, kar je dap ustvaril« piše Keller sama o sebi. V svoji nežni mladosti pred boleznijo je sicar že nekoliko govorila, a tudi ta majhni govorni zaklad je potem zaradi oglušelosti izgubila. Do svojega sedmega leta Je bila Kellerjeva bitje, ki je doraščalo in živelo dobesedno kakor živaL Poznala je samo eno zanimanje in zabavo: razbijati in uničevati vse, kaT ji je prišlo pod roko. Vse njeno sporazumevanje z okolico je bilo okrog šestdeset naravnih konvencijonalnih znakov, tako n. pr. za jesti, spati, priti, odhajati, za gotove jedi ter druge predmete in opravila. Preostali so ji samo še trije čuti: vonj, okus in tip. Uboga mala Helen je bila torej popolna živaL Kdo bi zameril obupanim staršem, ako bi prosili in želeli smrt otroku in s tem rešitev njemu in sebi? Tako Je Helen doraščala in dosegla sedmo leto starosti, to je dobo, ko človek potom vida in sluha zaznava največ tega, kar je potem vsebina njegovega življenja. Karkoli doseže človek pozneje potom vzgoje, šole in lastnega vstvarjanja, vse to je v razmerju z zakladi, ki jih dviga brez muke in dela v prvih letih življenja, malenkostno in brezpomembno^ V to duševno temo Je prisvefSa luč. ki Jo je prižgala idealna in genialna učiteljica Anne Mansfield Sullivan. Mark Tvain, znameniti rojak Kellerjeve, se je izrazil o njej, da pomeni poleg Napoleona L največje naravno čudo 19. stoletja, o njeni učiteljici Sullivan pa, da je najbolj genialna vzgojiteljica njene dobe. Kdo ie vreden večjega občudovanja: gluhonema in slepa Keller, ki se je dvignila potom brezprimerne energije na izredno visoko stopinjo znanja, ali pa njena učiteljica, katere požrtvovalnost, potrpežljivost in dobrota so prinesle luč v brezdanjo noč nesrečnega bitja. Anne Sullivan je ravnala z otrokom, kakor bi bil normalen. Princip njene vzgoje je bila neizprosna strogost, združena z brezkončno ljubeznijo- Izprva je poizkusila s samo dobroto, ki pa je ostala brezuspešna. Nato je vzela otroka H domačega kroga in odpotovala z njim v drug kraj ter ostala nekaj tednov z njim sama. Potom telesne nadvlade je premagala vsako otrokovo samovoljo in trmo. Nato šele je pričela z oblikovanjem duha. Poleg vseh duševnih sposobnosti Je imela učiteljica Sullivan tudi najlepšo pedagoško lastnost: ljubezen. Do svojega štirinajstega leta je bila sama slepa. Iz te dobe trpljenja si je črpala vzvišeni čut usmiljenje kot svojo življenjsko nalogo. Svoji učenki je bila tovarišica v igri in v igri je našla ključ pouka. Začela je s tem, da jo je potom tipkanja — črkovanja v dlan priučila abecede. Ko se ji je prvi poizkus posrečil, ji je črkovala vedno nove besede v dlan, ne glede na to. ali jih je Kellerjeva pojmovala ali ne. Učiteljica je govorila učenki, seveda potom tipkanja v dlan tako, kakor bi imela pred seboj polnočutne-ga otroka. Taka je bila vsa metoda učiteljice Sullivan. Vedno iznova je črkovala v dlan svoji učenki besede, brez reda in zveze, zakaj prepričana je bila, da bo Keller potom spomina in idejne asociacije doz navala smisel besed, kakor hitro bi padla duševna zavesa teme. In njeno prepričanje je ni varalo. Spomin, — samo potom teda pojma si lahko razlagamo čudo, M se je zgodilo pri Število na srcu bolnih raste! Po rezultatih najnovejših raziskovanj sta 2—3% celokupnega človeštva na srcu bolna. Jugo-* slavija sama bi po tem imela kakšnih 300.000 bolnih na srcu. Odvrniti je boljše kakor zdraviti. Pijte kavo Hag, to izvrstno zrnato kavo, osvobojeno raz-dražljive snovi — kofeina. Pri kavi Hag ne pogrešate ničesar. Ravno na počitnicah bi tudi morali kavi Hag dati prednost Vsak boljši hotel in restaurant jo servira na željo. Vaše srce in živce varuje pri popolnem užitku kave, samo kava Hag. Kellerjevi. Sama piše: »Vsak posameznik ima pod pragom zavesti skrit spomin na zeleneeo zemljo in šumečo vodo, niti slepota, niti gluhota ne moreta oropati teh od prošlih generacij prevzetih darov. Ta podedovana lastnost je neka vrsta šestega čuta — duhovni čut, ki istočasno vidi, sliši, tipac. Kellerjevi v podporo j© bila njena neomajna energija, in ni odstopila poprej od naloge, dokler ni bila rešena. Vsako težko nalogo je smatrala za sovražnika, ki je moral biti premagan brez oklevanja, bvez strahu. Edino sredstvo sporazumevanja z zunanjim svetom so ji bile njene dlanL Te ji nadomeščajo vid in sluh- V svoji avto-biografiji piše: >Vzbuja se mi dvom, ali ni dlan za lepoto plastike bolj dovzetna kakor oko. Mislim, da se čudovita ritmika linij lažje otipa kakor ogleda. A bodi že kakorkoli, vendar vem, da občutim srčni utrip starih Grkov v njihovih marmornih bogovih in boginjah«. Sporazumevanje potom črkovanja v dlan je privedlo do posebnega pojava. Tako učiteljica Sullivan kakor tudi njena, z izrednim spominom obdarjena učenka Keller, obe trdita, da se v svojih prstih spominjata na to, kar »govorita«. Na obe vpliva tipkanje v dlan istočasno enako; kakor bi se nekaj naučili na pamet ali nekaj slišali in se nam to ob zvoku besfid zopet prikliče v spomin. Keller piše svof življenjepis kakor oseba, ki vidi in slišim Tako pravi: >videla sem«, »slišala setri<. Njena avtobiografija razreši marsikatero psihološko uganko. Tako pripoveduje, kako ji je teta kot šestletni deklici na potovanju iz žepnih robcev naredila punčko. Ni imela nosa, oči, ušes, ničesar, kar bi privlačilo otroško fantazijo. »Na čuden način«, tako pripoveduje, »ma je motilo, da ni imela oči, bolj kakor vse drugo«. Ni mirovala vse dotlej, dokler ji ni teta našila gumbov za oči, tisti hip pa ji je minilo vsako zanimanje za punčko. Ena izmed največjih ovir, m katero Je naletela vzgojiteljica Sullivan pri svoji težavni nalogi, ja bila: kako začeti, da bi vcepila svoji učenki abstraktne pojme? Naj navedemo samo dva vzgleda njene metode. Kadarkoli je jedla Kellerjeva kaj sladkega. vselej ji je črkovala učiteljica > dlan besedo »sladko«, enako tudi pri pojma »grenko«. Popolnoma pravilno je sklepalo, da se bo tako polagoma izvršil prenos konkretne zaznave na abstraktne pojme. Sledil Je pouk v Stanju in pisanju ter nato na raznih poljih vede in znanja. Učiteljica Sullivan jo je spremljala na vsak korak od osnovnih principov pa v srednjo šolo in univerzo do diplome. Ko je Kellerjeva doznala, da se je neka gluhonema in slepa Norvežanka priučila govora, je trdno sklenila, da hoče to tudi ona, pa naj stane kakršenkoli trud. S svojo učiteljico se je napotila k Sari Fuller, voditeljici Horace-Mann zavoda in začela 26. marca 1896 z učenjem govora. S prsti in z dlanjo je otipavala grlo, lice, ustnice in jezik učiteljice Fullerjeve, da je tako otipala in čutila lego in funkcijo govornih organov pri izgovoru- Kadarkoli je hotela pojenjati njena vnema in energija, vselej je mislila na veselje njene male sestre in staršev, ako bi se ji posreSlo priti do' govora. Pravljica je postala resnica. Helen Keller se je priučila govora. Komaj je dočakala, da je prišla domov. Od nestrpnosti ji je hotelo počiti srca Ko je privozil vlak na domačo postajo, jo je pričakovala tam cela rodbina. Mati jo je nema in tresoč se oi veselja pritisnila na srce, pri tem pa poslušala in srkala vase vsako besedo, ki jo je Helen izgovarjala; sestrica jo je zgrabila za roko in plesala okrog nje, oče pa je očitoval svoj ponos in ljubezen z globokim molkom. Helen Keller se udejstvuje mnogo kot pisateljica. Najbolj znamenita je njena avtobiografija »Zgodovina mojega življenja«. Knjiga nudi vpogled v duhovno življenje čudovite pisateljice, hkrati pa pomeni zma-. goslavje vzgoje umetnostL Rudolf DostaL \ Sprejem pisateljice Kellerjeve y Beogradu V ospredju velike množioe, ki jo je sprejela na kolodvoru, stoji pisateljica pega dobaovodjca-jnvalida, podpolkovnika Lovriča. ste« domače vesti m tzpremembe v banovinskl stažbl B no vinski finančni tajnik Ignacij Sirca ▼ Ljubljani je imenovan za višjega finančnega tajnika v 5- i>oložajni skupim, banovin-ski knjigovodja Stanko Rotar pa za bano-vinskega računskega kontrolorja v do- Na tehnični visokiI Soli v Pragi ie te dni g Rudolf Turk iz Man-bora z dobrim uspehom napravil izoit za mženjeria agrikulture- _^ v ♦ Imenovanje v duhovniški stažbL V mariborski škofiji sta imenovana za zuon.ka gg. Jurij Pribožič v Zagona on Pilštanm in Franc Rakun v F ramo. t ♦ Dekan Fr. Honigmann omri v*>koi-II Loki, kier je živel v pokoju, je TjtarMti 76 tet umrl bivši dekan na Vrhniki gosp. Franc H5nigmann. Na Vrhniki Je delov^l šest let do svoje unokoutve leta 19™Pogreb bo danes ob 9. v Škofu Lo^ »^re-nm duhovniku bodi ohranjen blag spomm. ♦ Službeni list dravske banovine« obj ay-Ha v 38 številki: pravilnik za izvrševanje zakona o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo, zakon o odobritvi računa dohodkov in razhodkov za leto 1929/30, razglas o trihinoskopskem pregledu samskega mesa. namenjenega za izvoz v tuje države, in objave glede pobiranja banovm-skih trošarin v področju dravske banovine. ♦ Telefonski promet med Bledom in centralami na Francoskem. Med Bledom in vsemi centralami na Francoskem je Dil te dni otvorjen telefonski promet. V prometu Bled—Francija so določene štiri govorilne Pristojbine in sicer za tretji pas, kamor soada Bled: 111.65 Din. 122.65 Din. 133.65 Din in 144.65 Din- ♦ Izletniški vlaki v letni sezon!. Za d»bo letne sezone so odobrene tudi letos, kakor v prejšnjih letih, za 50% znižane vozne cene Na področju ljubljanske direkcije državnih železije se izletniški vlaki uvedejo od postaje Ljubljana do postaj Kamnik, Metlika. Bistrica ob Bohinjskem jezera. Škofi a Loka nadalje od postaje Kranjdo Tržiča, od Jesenic do postaje Rateče-Pla-nica ter od Maribora do postaje Brezno-Ribnica Taki vlaki oa se lahko nvedejo tudi v dragih relacijah, ako se pokaže oo- trcfoži ♦ Reklama na pisemskih ovitkih. Poštna oprava razglaša, da je ministrstvo podaljšalo rok za sprejemanje pisemskih pošiljk, katerih ovitki z reklamo po pravilnika za notranjo poštno službo niso dopustni is sicer do vštetega 31. oktobra 1931. Pošte bodo do konca oktobra t 1. pošiljke s takimi ovitki sprejemale, pošiljatelje Da opozorila na to, da pošiljk z nedopustnimi ovitki po 31. oktobru ne bodo več sprejemale. ♦ Sokolsko društvo Št. Vid na Dolenjskem priredi svoj prvi telovadni nastop na nedeljo 5. t m. ob pol 16. v Št Vidu na Dolenjskem Vabimo vse prijatelje Sokola, da se udeleže našega prvega nastopa v čim večjem števila. Poleg domačih oddelkov članov, članic in dece bodo nastopili tudi sosedje. Za zabavo preskrbljeno. Zvez« z vlaki so ugodne. ♦Za Idrijčane. Prefefl smo: V Gorici le izšla izpod peresa našera zgodovinarja Arka »Zgodovina Idrije«. Idrijčani in dragi interesenti, naročite si to zanimivo delo. ki ga ona jo v razprodaji vse knjigarne v Ljubljani. Celju in Maribora. Knjiga Je ve-Hke vrednosti ne samo za nas Idrijčane, ampak za Slovence sploh in stane navadno vezana 125 Din. hiksuzna izdaja oa 250 Din. ♦ Učiteljsko drnštvo »Edinost« za Ljubljano ta okolico se je prostovoljno razšlo. ♦ Angleška krlžarka v Solita. V Split je doplula velika angleška križarka »Shroo-shira« in se zasidrala izven pristanišča. V počaščenje naše države Je na križarki za-plaoolala jugoslovenska zastava In so bili oddani pozdravni topovski streli, nakar so v pozdrav odgovorile naše baterije. Kmalu po prihodu se je izkrcal komandant križa r-ke in posetil bana. mestnega župana in komandanta mesta, ki so pozneje vrnili obisk na križarki Križarka »Shropsbire« ie najmodernejšega tipa in ima 600 mož posadke. V kratkem prispejo v Split še tU edini ce britanske sredozemske flote. ♦ Podzemski ogenj na Gorjancih, o katerem smo že poročali, še vedno tli in vžiga prostrani nasip. Uničenega Je do sedal po ognju in vročini preko 3000 m1 gozda. Celotni gozdni kompleks, ki spada k gor-Janški tovarni, meri 808.000 m in je zavarovan za 1.500-000 Din. Po mnenju strokovnjakov bo v nasipu tlelo še kak mesec. ♦ Nalivi in nevihte. V juniju le bik) po beležkah ljubljanskega meteorološkega zavoda 9 hudih nalivov in je padlo za 139.8 nrm dežja. Tndi julij kaže, da bo mesec hujših nalivov, ki so se že Drve dni pojavili nad Ljubljano, okolico in nad dragimi kraj! dravske banovine. Huda nevihta Je bila v sredo popoldne okoli Domžal in v kamniškem okraju sploh. Strela je udarila v Kamniku v Kregarievo hišo na Grabnu, kjer bi kmalu zahtevala človeške žrtve, kakor Je to zahtevala v Jaršah ori Domžalah. Strela Je udarila.v streho in šla skozi podstrešje po stopnicah dalje v pritlične sobe, kier je omamfla družino g. Holzeria, ne da bi jo drugače težje poškodovala. V Ljubljani je bil najhujši naliv včerai okoli 5. zinila!, ki pa je prav blagodejno vpli- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani dne 2. Juttfa 193L Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve Številke pomenijo najvišjo, drage najnižjo. Ljubljana 7. 762.6, I7A 92, NNE2. M. dež, 8.9; Maribor 7, 7603. 17.9. 89. Wl. 10, dež. 1.3: Zagreb 7. 760j5. 21.8, 85. tiho. 6. >—, —; Beograd 7. 760.8, 23.1. 75. tiho. 0. W —; Sarajevo 7, 762.2. 19.2, 73. tiho. 0, —. —: Skopi je 7. 762.6. 22.0. 64. tiho. 0, -% —: Kumbor 7. 760.5, 25A 72. NWl. a —; Solit 7. 761.0. 26.8. 53. El. 0, —. —; Rab 7. 761.1. 23.9. 52, SE6, 0. —. —; Tn 7, 760.8, 24.2, 33. tfho, 0. —. —< Mostar 7. 760.2. 252, 50. tiho. 0. -s —. Temperatura: Ljubljana 25.6. 16.3; Maribor 24.7. 13.2; Zagreb 30.2. 19.2; Beograd 31.3. 19.4; Sarajevo 29.4. 143; Skoptje 292, 15.4: Knmbor 32.9. 20.1: Snfit 34.3, 212; Rab 31.6. 20.0; Vis 31.8. 202; Mostar 34.6, 22.0. Sobice vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19.30. Lana vzhaja ob 22.11. zahaja ob 62. vat NaBv ni nikjer napravil nobene Škode. Podnevi pa je nastala zopet silna soparica. Po Ljubljani so se popoldne razširile vesti, da je napravila toča ogromno škodo na Jezerskem in v Kokrški dolini Toča na Jezerskem ni bila in tudi ni bil hujši naliv, pač pa je besnela silna nevihta v Preddvora pri Kranju, kjer je toča na noljih povzročila precejšnjo škodo. * Pogrešane! iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Maribora je uvedlo postopanje. da se proglase za mrtve naslednji po-grešanci iz svetovne vojne: posestnik Jožef Mavčec iz Rakovcev. posestnikov sin Andrei Pernek iz Sedlaška, posestnik Štefan Tratnjek iz Lipovcev, posestnik Franc Krpič iz Gornjih Slavečev. posestnik Josip Zakoč iz Lemarja, posestnik Ivan Lesjak z Mote. posestnikov sin Benedikt Rozman iz Trotkove. posestnik Franc Šadl iz Ger-Hce, čevljar Jakob Hajdinjak iz Črešnjev-cev, kmet Josip Krčmar iz Zenavlje. kmet Štefan Gerenčar iz Treh mlinov, posestnik Franc Čurman iz Serdice. kmet Kalman Vid iz Mrivarjevcev. posestnik Ivan Rac iz Moravcev. ekonom Janez Čuček iz Drbe-tincev. posestnikov sin Martin Horvat iz Grašove, posestnikov sin Franc Vaj da i* Sobetincev. posestnik Bolfenk Trafenik s Koga, posestnikov sin Martin Magdič iz Trnovcev, posestnik in čevljar Štefan Avguštin iz Dragonje vasi. posestnikov sin Pavei Rožman iz Dolnje Lendave, posestnik Franc Feiertag iz Žitnice oskrbnikov sin Jakob Rojs iz Ščavnice in kmet Štefan Kouter iz Renkovcev. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešanoev. naj to sporoči sodišču. Pogrešance same pa poziva sodišče, naj se zglase pri njem. ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. * Župnik obsojen zaradi protlsokolske agitacije. Novomeško okrožno sodišče je obsodilo na globoko 1200 Din župnika iz Šmariete Ivana Perka. ker je v cerkvi dvakrat ob pridigah govoril proti Sokolu kraljevine Jugoslavije in sicer prvič letos 15. februarja, da ni združljivo biti Sokol in obenem dober katolik, sedem dni pozneje pa, da sinovi in hčerke katoliških staršev nimajo mesta v Sokolu, ker ne more nihče služiti dvema gospodari ema. * Še o lažnem kolukarskem revizorju. Iz Gornje Radgone nam pišejo: Kulukar-ski revizor Franc Slaček je bil tudi pri Sv. Andražn v Slov. goricah in si pri nekem D. izposodil kolo. češ, da se mora nujno odpeljati k drugi partiji kulukarjev. katero istočasno nadzoruje. Ker je slepar užival med ljudmi precej rešnekta. !e seveda takoj dobil kolo. Kulukarski revizor se je nato z izposojenim kolesom odpeljal proti Juršincem in tam prodal okrog 1000 Din vredno kolo za 200 Din. Zlikovec se nato ni več vrnil, temveč je odšel v drugo občino, kjer je lahko svoj posel zopet nemoteno nadaljeval. * Vojaški ubežnik In vlomilec. V okolici Hotederšice Je bilo zadnje dni izvršenih več drznih vlomov. Ti vlomi gredo na ro-vaš 29-letnega Franceta Tršarja, doma iz Gorenje va«tf pri Logatcu. Pred par dnevi }e imenovani vlomil zopet v hišo Jakoba Petriča na Ravniku ter odnesel precej gotovine. zalogo cigaret 2 kg suhega svinjskega mesa in nekaj drugih jestvin. Vlomilec pa ni bil s tem zadovoljen in je iste noči vlomil še v shrambo posestnice Ivane Isteničeve na Ravniku. Odnesel je 2 hleba kruha, večjo količino sladkoria, nekai dragih jestvin in se oskrbel tudi z malo vsoto gotovine. Tršar. ki je vojaški begunec, se skriva pred orožniki v gozdovih in prihaja na svoi posel navadno samo ponoči * Avto le nevarno poškodoval voznika, iz Dobo ve nam pišejo: Huda nesreča se ie zgodila v nedeljo med 21. in 22. uro ob srečanjn nekega voza z nekim avtomobilom pri Malem Obrežn na cesti Dobova— Kapele. Voznika ki se najbrž ni zadosti ognil hi ka 1« poleg tega še hodil na levi strani Je pograbil avtomobilov blatnik, ga ob vozu stisnil in naposled vrgel v cestni Jarek. Ponesrečenca so prepeljan v javno bolnico v Brežice. Kakor se čuje. bo mož najbrž podlegel za notranjimi poškodbami. Na zadevno orožniško brzojavko so baje neznani avtomobil ustavili pri vhodu v Zagreb. Na kateri strani je krivda, se še ne ve. Gotovo oa je, da je omenjena cesta preozka in da je neobhodno potrebno, da se čim prej razširi. Tudi se bo treba učiti voznikom hoditi ob desni strani voza. * Hoda nesreča v kopališča. Iz Sušaka poročajo o hudi nesreči, ki se je pripetila v tako zvanem železničarskem kopališču. Deklici Jeleni Bugarski Je iz znatne višine skočil na glavo neki dijak ter Jo močno poškodoval. Malo Jeleno so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili nevarne poškodbe. Izgubila ie tudi dar govora ter ne more gibati z desno roko. Bati se je, da bo deklica ostala nema. * Gnusen zločin. Iz Kamnika nam poročajo: V sredo popoldne je prišel v Kamnik neki Anton Petelinšek. baje zlatarski pomočnik. ki se je po gostilnah in tudi pri privatnikih ponujal za popravila ur. Zvečer se je napotil proti Stranjam in je na Doti ustavil neko ženo. katero je najprej nagovarjal potem pa brutalno posilil. Žena je zločin prijavila orožništvu šele drugo Jutro in se je orožniški kaplar g. Napotnik tako! lota zasledovanja zločinca. Žrtev je dala o zločincu sicer le površen opis, vendar pa }e orožnik takoj sumil, da bo zločinec identičen s tujcem, ki je ves dan pohajkoval do mestu in v okolici Ko se je orožnik vozil iz Stranj proti Krivičevem, }e videl sumljivega tujca, ki jo ie pred njim urno ubral proti gozdu. Pravočasno ga Je še dohitel in aretiral Petelinšek ie svoj zločin oriznal. izgovarjal pa se je s pijanostjo, češ, da je isti dan popil šest litrov vina. Orožniki so ga oddali sodišču. Prebivalstvu se priporoča, da vse zločine prijavi takoj in ne šele pozneje. ker ovira to zasledovanje. * Od doma ie otekel 9 letm Jože Fffipčič-Stanič iz Kapel. Pogrešajo ga že od zaključka šolskega leta, ko se Je s svojimi sošolci spri in stepel Od tega časa ga iščejo brez uspeha * Gostilne so nm zabranjene. Okrajno sodišče v Ptuju je zabranilo Avgustu Gei-seriu, kamnoseka ▼ Ptuja, oosečanje gostiln za dobo 1 teta (od 7. Junija letos do 6. Junila 1932). * Obledele obleke bamra v različnih barvali hi plisira tovarna Jos. Relch. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In Skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane 60-letnico rojstva bo praznoval danes g. Engelbert Franchetti. znani obrtniški Drvoboritelj in organizator. Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani mu želi ob jubileju še mnogo zdravjh in zadovoljnih let v delu za dobrobit članstva. — Načelstvo. B_ pevski zbor nčiteljstva UJU v Ljubljani bo imel v nedeljo 5. t m izredni občni zbor v Glasbeni Matici ob 9. Na dnevnem redu bo likvidacija pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani in ustanovitev odseka pevskega zbora učiteljstva JUU v Ljubljani u— Umetnostno zgodovinsko društvo v LJubljani vabi ob ugodnem vremenu na izlet k Sv- Primožu nad Kamnikom v nedeljo 5. t m. Tam bo okrog 9. sv. maša. potem ogled cerkve sv. Primoža in sv. Petra. Brašno ie treba vzeti s seboj. Popoldne ogled oo Kamniku Sestanek Dred glavnim kolodvorom pred 5.40 zjutraj. u— Prosvetni oddelek mestnega načel-stva. Gradišče 2, bo 4. t m. zaradi sna-ženja uradnih prostorov za uradovanje s strankami zaprt u— československA obee ▼ Lnblanl. Oslava pamžtky Mistra Jana Husi konš. se v sobotu, dne 4. t m. o pftl dev&tč ho-dinS večerni v restauraci Zvezda. — Prednžška konsula pana Ing. ševčika. n— V soboto zvečer velika kresna veselica v hotelu Bellevue- u— Muslimani se opozarjajo na razglas mestnega načelstva v Ljubljani ki je nabit na občinski deski in objavljen v današnjem listu u— V nedeljo popoldne velika kresna veselica v gostilni Kavčič. Privoz. u— Slovensko društvo za varstvo flvaH v Ljubljani bo imelo redni občni zbor v nedeljo 5. t m. ob 10. v beli dvorani hotela Uniona. u— Društvo železniških upokojencev poziva k čim številnejši udeležbi članov pri pogrebu pokojnega g. Blaža Kneza, železniškega invalida v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 15. iz splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. u— Sokolsko društvo VIČ opozarja na svoj letni nastOD. ki ga ima v nedeljo 12. t. m. na vrtu gostilne Pavlič na Glincah, Za ljubljanske goste tramvajska zveza, ki ima postajo poleg gostilne Pavlič n— Ogenj na Poljanski cesti. V hiSi št 41 na Poljanski cesti je v sredo popoldne nenadoma nastal nevaren ogenj. Dopoldne so dimnikarji ometali star, že nekoliko pokvarjen dimnik, popoldne pa. ko so stanovalci kurili v štedilnikih, so se vžgale iskre in je ogenj prešel na v stropu vzidane deske. Na pomoč so bili pozvani gasilci, ki so morali razkopati ves strop, da so mogli ogenj lokalizirati in preprečiti večjo nesrečo. Lastnik hiše Je oškodovan zaradi ognja za okrog 4000 Din. u— Najdeno kolo. Brivski mojster Ivan Polanc v Kopitarjevi ulici je našel pred par dnevi ored svojim lokalom kolo neznanega lastnika. Imenovani se je informiral zaradi kolesa v okolici, a se ni nihče oglasil. Zaradi tega je najditelj kolo izročil policiji. Najdeno kolo je znamke »Panzer« in je že orecei obrabljeno. u— Tatvina v podstrešja. Iz podstrešja hiše št 18 na Zaloški cesti v Mostah Je neznan zlikovec odnesel pred par dnevi na škodo Karla Makovca večjo količino različnih barv in pleskarskega orodja. Oškodovanec je tatvino opazil šele včeraj zjutraj in najprvo sam iskal tatu. Ker pa ga seveda sam m mogel izslediti se Je obrnil na policijo. u— Pobegel tat. Na dvorišče posestnika Franceta Breskvarla v Trnovski nlici 4 je ponoči zahajal spreten tat Breskvariu ie odnesel dva dobro ohranjena. 400 Din vredna suknjiča, novo vrtno škropilnico, za priboljšek oa si je privošči! še 5 golob-čkov. Skupno jp tat oškodoval Breskvarja za okrog 700 Din vrednosti Na podlagi preiskave so ugotovili da je bil tat neki okrog 30-letni Štefan Zubčič, po poklicu stavbinski delavec. Zubčič se je aretacije ustrašil in pobegnil nekam v Bosno. n— Z avtobusa Je padla. Kuharica Roza Piškurjeva. zaposlena v kavarni Emona. Je imela včeraj popoldne opravek na Črnučah. kamor se je odpeljala v mestnem avtobusu. Piškurjeva je na Črnučah skočila z avtobusa, predno se je ustavil, pri čemer je zgubila ravnotežje in zletela z glavo na tla- Ponesrečen ka je obležala skoro nezavestna in se jI je v trenutku vlila kri iz nosa, ušes in ust Šofer mestnega avtobusa Jo je takoj odpeljal nazaj na Ježico. od koder so telefonirali reševalni Dostaji in je bila Piškurjeva, ki Je utroela tudi hude notranje poškodbe, prepeljana okrog 14. z reševalnim avtom v splošno bolnico. u— Poizkušen samomor. Na svojem stanovanju na Šmartinski cesti 18 se je včeraj popoldne skušala zastrupiti 36-letna Marica N. Izpila ie dokajšnjo količino li-zola in so Jo našli sosedje že v nezavestnem stanju. Obupanko so nemudoma spravili v bolnico, kjer so J-i izprali želodec in je sedaj že izven nevarnosti Kaj je gnalo nesrečnioo v obuo. za enkrat še ni ugotovljeno. u— Dentist F. Palovec. Kongresni trg 14. ne ordinira od 4. do 20 t m. Površnike, obleke In vsa druga oblačila za gospode In deco nudi v največ]! Izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. Damske lahke obleke iz umetne svile od Din 120, iz domače pe- rilne od Din 60 naprej pri F. L GORICAK, Ljubljana, Sv. Petra e. 29 Oglejte si cene in blago v naših izložbah! 8649 Solnce ln Nlggerol olje in krema (Patent št. 5922) za solnčenje in masažo krepita Vaše zdravje in Vam delata tiho rezervo za zimo. Drogerija GBEGORIC, Ljubljana, PreSernova ul. 5. ♦ mil Za posUtdo: v Mirim coGotado ------------------------------- Iz Maribora a— Planinske veseBce na Bočn. ki se bo vršila v nedeljo 5. t nu se udeležijo tudi mariborski Dlanind Odhod z jutranjim vlakom v nedeljo ob 5.30. povratek zvečer. Vožnja tja in nazaj 25 Dm. Vabimo vse prijatelje orirode. da se izleta udeležijo v obilnem številu. Prijave sprejema do sobote popoldne pisarna Putnika. a— Delovanje prostovoljnega gasilnega društva. V preteklem polletju so nastopili mariborski gasilci v 30 primerih. V 19 primerih je bil vzrok intervencije požar, v 7 prometne nezgode, v dveh nezgode z živino in do en primer radi eksplozije in poplave v kleti. Naiveč dela je bilo tekom junija, ko so morali intervenirati pri 6 požarih treh težjih prometnih nezgodah in eni nezgodi živine. a— Kmetijska podružnica Maribor In okoBca obvešča svoje članstvo, da se vrši od 31. maja preloženi občni zbor v nedeljo 5. t m. Kraj. začetek in dnevni red so isti kakor 31. maja a— Iz gledališča Ponovno se naprošajo abonenti. da čim orej ooravnajo letošnji abonma a— Zaključek rokoborb v Maribora. Po skoro enomesečnih ljutih borbah so bile završene mestoma zelo dramatične roko-borbe. katerih organizacijo je vodil ISSK Maribor. Zaključna borba za Drva mesta je orivabila ogromno število občinstva, ki ie z največjo oozornostjo sledilo borbi, ori kateri so si osvojili prvo mesto črnec Tom Sajer. drago mesto Poljak Franc Ol-šovsky. tretje Bolgar Belič in četrto Nemec Fran. Posebno dolga je bila borba za prvo in drago mesto. a— Radi prevare je bfl aretiran Anton Z., ker je prodal za 50 Din ooročni Drstan iz medi nekemu Drijateliu in mu Dri tem zatrdil, da je prstan zlat- — Franc P. si je na zvijačen način prisvojil sodni odlok o izplačilu dedščine znanemu DOsestniku Leopoldu P. iz Marenberga. S tem odlokom ie dvignil Dri nekem mariborskem denarnem zavodu 1000 Din. na kar so prišli šele takrat ko se ie javil za izDlačilo pravi lastnik. Preiskovalni organi so ugotovili da Je drzni slepar Franc P~ ki se Je baš nahajal v zaporih okrožnega sodišča, kjer je moral od sedeti neko kazen. a— Dež ga Je rešiL Trgovski potnik L. H. se je napotil v Limbuš. kjer se ie malo nabral pikerčana. Ko se je vračal skozi studeniški gozd proti Maribora, mu je postalo slabo ter se Je zgrudil baš na železniškem tira. Možak je obležal in ležal kake dobri dve uri, dokler ga ni zbudil večerni dež in ga vzdramil. V tem hipu Je že zagledal kako sopiha od Limbuša osebni večerni vlak. Naglo ie skočil s proge in se zaletel v mejo. na tira Da Je pustil svojo Dalioo, ki Jo Je vlak Dregazil a— Nezgode pri deta. Črkostavee hran Haber Je padel Dri vožnji z dela s kolesa in si do škodoval desno roko. — čevljarski pomočnik 23-letni Leopold Ftis si Je ori delu s šilom prebodel levo laket — Pri stavbi novega Doslooia 0U2D v Sodni ulici zaposleni 29-letni zidar Ivan Vincekovič Da si Je med delom Doškodoval desno Dod-laket a— Tatvine koles so poleg razgrajanj najbolj pogost Dredmet Dolicijske kronike. Tatovi koles oa so oričeli krasti svoj Dlen celo v zaklenjenih Drostorih. Tak slučaj se ie zgodil v Narodnem domu. kjer je neznan zlikovec vloma s nonarejenim ključem v orostore »Češkega kluba« in odpeljal s seboj 1800 Din vredno dvokolo, last dijaka Viktorja Drčarja. — Izpred glavne pošte oa je odpeljal kolesarski tat čisto novo kolo Djordju Boškoviču. znamke »Neuman Germania«, vredno 3500 Din. Kolo ima številko 1183850. — V zvezi $ kolesarskimi tatvinami je aretirala policija delavca Jožefa H- ori katerem so našli kolo. ki je bilo nedavno ukradeno Maksu Žižku. Aretirani Jožef H. se izgovarja, da mu je kolo oodarfl neki neznani oijani možak, ko Je šel nekega večera oroti domu. a— Aretirani so bili zaradi pretepa in razgrajanja Leoooldina C.. Marija B. zaradi pijanosti In 26-letni hlapec Franc R-. ki ga zasledujeta orožniški oostaji v Rač-ju zaradi bogokletstva ta v Hrastnika zaradi tatvine. a— Kino predstave: Grajski lino do vključno nedelje 100% nemški govoreči in zvočni velefilm »Tango ljubavi«. — Union kino od oetka dalje Dolores del Rio v zvočnem velefamu »Evangelina«. Iz Celja e— Upokojeno ačkeflstvo iz Celja te okolice bo imelo sestanek v soboto 4. t m. popoldne Dri Sv. Petru v Savinjski dolini v kolodvorski restavraciji g. Šribarja. e— Rezervni oficirji v Celju se pozivajo. da se gotovo udeležijo sestanka v torek 7. t. m ob pol 21. v rdeči sobi Narodnega doma. Ker gre za zelo važno zadevo, naj pridejo tudi oni rezervni oficirji, ki doslej niso bili včlanjeni v organizaciji. e— Ciril-Metodovi kresovi bodo zaža-reli Jutri na predvečer oraznika velikih slovanskih blagovestnikov do vsej naši domovini Ob koroški meji na Peci bodo žga-li kres člani Savinjske podružnice SPD iz Celja, na vrhu Olševe ga bodo kurili udeleženci znanstvene ekspedicije prof. Bro-darja. ki izkopava v Potočki zijalki prazgodovinske ostanke Jamskih medvedov in oračloveka. na celjskem gradu oa bosta kresovali moška in ženska Dodružnica OMD iz Celja. Poleg velikanskega kresa bodo na gradu zažigali Drireditelji tudi umetni ogenj. Dreoevali pa bodo združeni pevci Celjskega pevskega društva in »Oljke«. Po končanem kresovanju bo v »Skalni kleti« prijateljski sestanek. e— Podružnica Ciril Metodove družbe za GaberJe in okolico Driredi v soboto 4. t m ori cerkvi sv. Maksimilijana ob Mariborski cesti ob doI 21. ognjemet Po ognjemetu bo v vseh gostilniških prostorih in na vrtu restavracije »Wa$on« koncert Driljubljene godbe in oetje. Ker je čisti dobiček namenjen dobrodelnim svrham. Je vsak najvljudneje vabljen. e— Pevci »Oljke« naj se sigurno udeleže drevi ob 20. oevske vaje v društvenem lokalu v svrho sodelovanja ori narodni proslavi kresovanja o priliki goda sv. Cirila in Metoda na celjskem gradu. e— Tujskoprometna statistika v Junfla. Celje so obiskali v preteklem mesecu 904 tujci, ki so se deBli oo narodnosti na 678 Jugoslovenov 97 Avstrijcev. 45 Čehoslo-vakov, 25 Nemcev. 24 Italijanov. 13 Madžarov, po 6 Američanov in Rusov, po 3 Angleže in Poljake in do enega Francoza. Švicarja. Rumuna In Nizozemca. Po ookli-cu oa so bili: 302 trgovska potnika. 183 delavcev. 165 uradnikov. 88 (Rakov. 43 obrtnikov. 28 odvetnikov. 18 zdravnikov in 17 industrij cev. dočim Je bUo 90 oseb brez poklica. e— Iz letošnjega proračuna celjske mestne občine. Finančno ministrstvo je dovolilo celjski mestni občini, da sme pobirati v upravnem letu 1931 50 odstotno občinsko doklado na zemljarino. zgradarino. pri-dobnino. družbeni davek, rentnino in usluž-benski davek, dalje pa tudi vse one dokla-de. naklade, davščine in pristojbine, ki jih je pobirala lani. Podrobnosti so razvidne iz razglasa na mestni uradni deski e— Pregled motornih vozil za Javni promet Lastniki javnih motornih prevoznih sredstev se opozarjajo na naslednji razglas: Vsa motorna vozila, ki služijo javnemu prometu, morajo biti pripeliana na komisijski pregled v naslednjem redu: za mesto Celje, srez Gornji grad in sodni okraj Šoštanj v ponedeljek 6. t m. ob 8. zjutraj ored mestno garažo na Spodniem Lanovžu v Celju; za srez Celje in zamudnike iz srezov Gornji grad, Konjice in Šmarje pri Jelšah in sodni okrai Šoštanj v soboto 25 t m. ob 8. zjutraj istotam. Lastniki vozil iz srezov Šmarie pri Jelšah m Konjice, ki jim ne konvenira pregled v Poljčanah. lahko pripeljejo svoja vozila k pregledu 6. t. m. v Celje. e— Tlakovanje Razlagove uBce na betonski podlagi z malimi granitnimi kockami se je pnčelo včeraj zjutraj ob Krekovem trgu. Kocke privažajo kmečki vozniki iz granitnih kamnolomov v Oplotnid Vožnja traja z dvovprežnim vozom od kamnoloma do Celia Dolnili 10 ur. e— Nesrečen padec po stopnicah. V sm-do zvečer ie padel 15-letni zidarski vajenec Anton Snacaoau s Polzele, ko se ie spravljal k počitku, po domačih stopnicah tako nesrečno, da si je zlomS levo nogo v gležnju. Zdravi se v celjski Javni bolnici. Iz Škofje Loke rf— UstanOviter društ^ »SotofeM dom« Dne 20. t m. ae je vršil ▼ Okrajni hranrhiaci ustanovni občoi zbor DroStva »Sokolskj dom« pod vodsfrvom načelnika pripravljalnega odbora g. Ivana 2ur»ja, ki je obrazložil delo pnpravijakrcga odbora m prečital potrjena pravila. Dnr&vo razpolaga z gotovino 63.000 Din m kn* ob Kolodvomsfci cesti krasno »tavirišče, ki se je nedavno preuredijo v letno telovarfiščet Starosta Sokola g. dr. Počnik je T daljšem nagovora razložil pomen akcije a zgradbo Sokoisfcega doma v Skmsnsfca Bistrici. Pri volitvah so b3i fevoijeni: za prodaed« nika 2žuraj, za podpredsednika Rismal, za tajnika Peče, za blagajn-'ta Gomjsfc, z* odbornika Mondini, za namestnika Zem* Ijič ki Ž-iuman in 23« revizorja Sa|ko in Zarer. Članarina 90 je določila mesečno na 2 Din, ustanovnima pa na 1000 Din, ki jih je treba plačah v Štirih obrokih v teka dveh let Upajmo, da se bo v najkraJSam času pridobilo Srn vež nstanovrnikor. No. v» društvo namerava 5e letos prirediti tombolo in vabi zlasti vse Sokoie, da pri« stopijo k društvu kot člani in pomagajo pri akedr za zgradbo prefiafcrefcneaa do* ma. Z Jesenic k— Olepševalno društvo na Jesenicah ie nabavilo tri večsedežne klopi ki se namestijo ob trotoarju med postajo in osnovno šolo. Dalje si Je društvo nabavSo 12 košar za odpadke, ki se bodo namestile na najbolj prometnih krajih. Društvena uprava apelira na cenjeno občinstvo, naj uristooi k društvu in ga podpira. c— Epidemija škrlatinke 3© šhl na Jesenicah. V torek je odpeljal ljubljanski reševalni a>to 9 za to boleznijo obolelih otrok v Liubljansko splošno bolnico. Več dečkov in deklic pa je bilo Drepelianfij v bolnico bratovske skladmcc. kjer so Hh izolirali Iz Trbovelj t— Kino Sokol. V »oboto ameba pefaf svofim fikn »Marijana«. Poleg senzacfjoiKaU na film »Seviljiski kavalsr«. t— Kresovanje na čast sv. Cirilu fcn Metod« priredita podruamed CMD v Trbovljah v soboto 4. t m. ob 19. na Kolku. Ker je čisti dobček namenjen ubogi SoU sfci deci, se pričakaj« vdik obisk. t— Pasji kcmtnmac. Ker se je pojfcvS w laSkem groza primer pasje stekline, je proglašen v vsem urezu najstrožji pasji kon-fcumac. Psi morajo bitj privez«r ki nositi nagobčnike. Iz Novega mesta b— Kino »Meteor* bo predvajal ffim »Kraljevi kavalirr* (v ghmii vlogi Ram-00 Nov aro) v petek in soboto ob poi 9. in v nedeljo ob 6. in pol 9. Iz Slovenske Bistrice db— Nakupovanje sena pe vejaStva se bo po obvestilu tukajšnje komande mesta v kratkem pričelo. Posebna komasija bo direktno od kmetov nakopovala novo seno po najvišjih dnevnih cenah, na kar že danes opozarjamo vse okoličane. Naša garnizija potrebuje razmemo -vetSke množine sena in gradJ v ta namen todi obsežno skladišče, ki bo osnogočfio nakupiti zaloge za celo leto v napresj. Za producerrte pomeni to veliko gospodarsko pomoč, saj pride na ta način med nje preko pol milijona dinarjev, ki jih voja-3ka uprava promptoo izplača tako(j ob prevzemu blaga. Čas na/kupovanja in toč« ne cene hočemo pravočasno objaviti. Iz življenja na deželi VRHNIKA. Sokol priredi 12 t m. ob pol 4. popoldne letni javni telovadni nastop, združen z narodno veselico, na dvo. rišou br. Lenarčiča na novi cesti. Pri nastopu bo sodelovala vzorna vrsta telo« vad-cev na orodju in devetorca članic i« Ljubljane e posebno točko. Pri prireditvi bo igrala domača godba. Vabimo bratska sosednja m druga društva, da polete ta dan na prijavno Vrhniko in nas počasto s svojim obiskom. OPLOTNICA. Tukajšnje gasilno dno-štvo si je z veliko požrtvovalnostjo vrFh članov in ostalega prebivalstva nabavilo moderno motorno brizgalino, ki je res bila nujno potrebna za naš industrijski kraj. Pri nabiranju prostovoljnih darov ee je tudi prebivalstvo bližnjih Konjic odzvalo z lepimi •vsotami, tako posebno tvndika Laurioh in Wagner, g. dr. Macarol, g. dr. Ppus, notar g. Jereb, hotebr Domitrovič, velejfcigovec g. Sumer in številni drugi Konjičasr. Imenovano društvo si Šteje v prijetno dolžnost, da se vsem blagSm da« rovateljem za velikodušne darove prav iskreno zahvali K nedeljo 5. i. m. ob 1730 igrišče SK ILIRIJE DRŽAVNO PRVENSTVO FREDTEKMA OB 16.30. 8464 Ob vsakem vremenu. RIGONCE. Zaščitni jez naredi ban6'ka uprava v Rigoncah od železniškega mostu pa do Hotkovega mlina. Na prošnjo žu» paaia je omenjeno gradbo dovolila banstka uprava in I>o predhodnem ogledu in 'načr» ta dala za gradnjo 40.000 Din. Ob tej pri« Uki bodi omenjeno, da bo treba že misliti na regulacijo Sode od Rakovca dalje. Na* grt in afct o snujoči se vodni zadrugi leži pri banski upravi. Okrog 400 ha osušene zesmtje ba primaišalo ljudstvu ogromno množino sladtke krme, ikar bi dvignilo živvnorejo in z njo droge panoge kmetij* gbvz. Morebiti bi se našlo nekaj podjetnih ljudi, ki bi načrt© privedlo do izvršitve. POGASEVGL Pred dobrim letom se je v naši vasi ustanovilo narodno tambura-Sko društvo »Glas jPSrekmiurja«. Preteklo nedeljo je imenovano društvo priredilo v Fikšifncčh v gostilni g. Gomboca plesno zabavo. Ne razumemo pa, kdo je v sosedni obrnejtni občini Kramarovcih nabili nemški lepak, ki je vabil na to prireditev. Nemšči« na na tem lepaku je bila naravnost strašna. Lepak z nemškim besedilom je bil nabit tudi v FSkšmcih. ČRNA PRI PREVALJAH. Dne 80. Junija •e je poslovil od »as gosp. Mihael Robek, Jd je odšel na svojo novo službeno mesto ▼ Prevaljo. Gosp. Robskn, Id te bfl prijeten družabnik, želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov. GORNJA RADGONA. Petrov sejem, ki ®e je vršil v torek 30. junija, je bil izredno slaJb. Živine je bik) prignane komaj 20 glav in le malo prodane. Kramarjev je bilo v celem 7 in še ti so imeli slabo kupčijo. Nujno delo v goricah in na poljin ali sa 30.5%, naš uvoz pa se je zmanjšal ca 2149 milijona Din ali 35.5%. Glavni predmeti našega izvoza v maju so bOi: koruza (21.2 milijona Din), vino (3.1}, konoplja (6.3), konji (4.7), goveda (18.7), svinje (16.0), drobnica (3.8), perutnina (7.1), »veže meso (8.7), jajca (53.7), sirove kože (2.6), drva (4.0), gradbeni les (66.1), pragovi hrastovi (9.3), bukovi (7-3), izdelki iz lesa (3.1), ekstrakti za strojenje (5.7), cement (13.4), baker (30.2) in rude (59.9). V primeru i izvozom v maju pret leta Je najbolj nazadoval izvoz žita (pšenice in koruze), ki se je zmanjšal od 90 na 28 milijonov Din, torej za (2 milijonov Din. Iz-yoz konj in goveje živine je po vrednosti popustil sa preko 6 milijonov Din, čeprav se po količini ni bistveno zmanjšal. Izvoz svinj se je po številu nekoliko povečal, po vrednosti pa je nekaj manjši. Ugodno bo je razvijal izvoz perutnine, ki se je dvignil od 5J9 na 7.1 milijona Din. Tudi izvoz svežega mesa se je za malenkost dvignil Znatno je padel naš izvoz lesa. Nasproti lanskemu maju snaša primanjkljaj pri i«-vozu gradbenega lesa 52 milijonov Din (izvoz gradbenega lesa je znašal po vrednosti komaj nekaj nad 60% lanskega izvoza, po količini pa nekaj več). Edino izvoz pragov se še priMčno ugodno razvija. Izvoz izdelkov od lesa je padel od 7.1 na 3.1 mili jona Din. Končno je nazadoval še izvoz bakra (od 40 na 30-2 milijona Din) in b-voz svinca (od 5.9 na 2.4). Glavne uvozne postavke v maju so bile: etrov bombaž (9.3 milij. Din), bomb. predi-vo (22.5), bomb. tkanine (26.8), volna (5.6), voln. predi vo (5.2), volnene tkanine (10.7), svileno predivo (5.2), svilene tkanine (8.4), železo in polizdelki (6.5), žeL pločevina (5.8), razni izdelki iz železa (22.7), stroji in aparati (31.3), elektrot predmeti (12.5), prevozna sredstva (15.8), premog (9.2), nafta (5.7), sirove kože (12.3), kava (8.8) in sol (3.2). V primeri z uvozom v lanskem maju opažamo največje nazadovanje v tekstilni skupini. Uvoz tekstilnih sirovin je padel od 74.4 na 48.1 milijona Din, uvoz tkanin pa celo od 80.5 na 45.9 milijona Din. Občutno nazadovanje opažamo nadalje pri uvozu železa (od 11.9 na 6.5), pločevine (od 9.2 na 5.8), železnih izdelkov (od 32.5 na 22.9), strojev (od 42.4 na 31.2), železniškega materij ala (od 15.7 na 2.5) in premoga (od 22.9 na 94). Občni zbor Sreskega gre-mija trgovcev v Celju Celje, 2. julija. Danes*se je vrSfl v »Narodnem domu« v Celju VHL redni letni občni zbor Sreskega gremija trgovcev v Celju. Predsedoval je gosp. Pilili Viktor, trgovec v Žalcu. Po čl. 16. gremijalnih pravil so tvorili zbor od- Ronald Wright: Alibi »5oapy« Higgs je bil dober znanec policije. To pa ga ni niti najmanj vznemirjalo. Bil je rojen humorist m vkljub temu, da ni noben sodnik verjel njegovim izjavam, ni odnehal: prepričan je bil, da pride dan, ko mu bo .sn sam srečen prijem prinesel toliko plena, da bo lahko več let užival pošteno in neoma-deževano življenje. Misel, da se bo to zgodilo, je našel ▼ knjigah. Če hočemo biti pravični, moramo reči, da so bile to nedvomno slabe knjige. Njegov okus ga je namreč vodil k magazinom druge vrste, ki jih je kupoval pri starinarju. Iz teh brošur >3 zajemal svojo modrost, kakor zajemajo pretkani sleparji svotje premoženje iz žepov svojih bližnjih. In ker je še vedel, da je draguljar Packerton star mož, ki zaposluje samo eno prodajalko ter hrani dragocene prstane v stekleni omari, je sklenil pri njem poskusiti svojo srečo. Toda preden je šel na dalo, si je hotel pripraviti alibi. Odpotoval je torej k mrs. Benney, ki je imela majhno hišico v Surreyu. Mrs. Benney je bila sa-motarka, na zunaj groba ženska. Pitala kokoši ia je bila precej naglušna. poslanci, ker nI bilo na dnevnem redu volitev gremijalnega načelstva in drugih vprašanj, o katerih bi morali sklepati vsi člani. Predsednik je otvoril zborovanje ob 9.20 in se uvodoma spominjal lani preminulih članov gg. Vabiča sen., Pristana Josipa, Fazarinca Antona, Juga Martina, Krnela Josipa in drugih, katerim so navzoči zaklicali »Slava«. Nato je predsednik v kratkih potezah očrtal današnji gospodarski položaj in podal pregled o delovanju gremija v teku zadnjega poslovnega leta. Podčrtal je med drugim tudi brezbrižnost članstva do svoje organizacije, zaradi česar se tudi ni čuditi, ako stanovske organizacije v stremljenju, da bi nudile članom potrebno zaščito, ne uspevajo. Ugotovil je tudi, da naše gremijalne organizacije ne najdejo pri pristojnih oblastvih dovoljnega razumevanja v boju za odstranitev onih elementov iz vrst trgovstva, ki naši trgovini občutno škodujejo in manjšajo ugled trgovskega stanu. Iz tajnifcovega poročila, ki ga je podal tajnik g. Veble, posnemamo, da se je greni ij s vso vnemo ln vztrajnostjo zanimal za vsa pereča vprašanja, ki ovirajo napredek naše, oeobito podeželske trgovine. Poročilo pojasnjuj« vse važnejše akcije gremija, kakor n. pr.: intervencijo pri političnih ob-lastvth za omiljenje krize v hmeljski in lesni stroki, za odpravo davka na poslovni promet, omiljenje ostrine zakona o neposrednih davkih, taksnega zakona, za pravice točenja alkoholnih pijač v trgovinah, nadalje intervencije v tarifnih vprašanjih, glede postavitve telefonskih relacij med Celjem in važnejšimi inozemskimi hmelj-skiml tržišči, glede voznega reda, številnih spornih vprašanjih obrtnih pravic in obsega obrtnih pravic, glede vprašanja šu-šmarstva v lesni stroki, nedovoljenega po-sečanja privatnih strank po trgovcih in trg. potnikih, konzumarstva in krošnjarstva, odprave nekaterih avtonomnih doklad, ureditve delovnega časa, vprašanja socijalnih zakonov, odprave novoletnih daril itd. Ia blagajniškega poročila posnemamo, da Je imel lani gremij 144.500 Din dohodkov in 120.500 Din izdatkov, torej prebitek od 24 tisoč dinarjev; proračun izkazuje potrebščin za 127.700 Din ln dohodkov za 103.400 dinarjev. Gremijalne doklade se bodo pobirale po Istem ključu kakor v minulem letu. Tajnik je podal izčrpno poročilo o delovanju sekcije lesnih trgovcev, ki Je v zadnjem času zelo agilna. Sekcija hmelj-skih trgovcev pa je bila glede na nastali spor ln nasprotujoče interese med hmelj-skimi trgovci začasno ukinjena. Razvila se Je prav ostra debata v pogledu tolerance, ki Jo kažejo nadzorstvena oblastva v kazenskem postopku nasproti fcrošnjarjem, šušmarjem in trgovskim potnikom, zaradi prestopkov obrtnega zakona Sklenjeno Je bilo vložiti tozadevno spomenico na Zbornico za TOI, na Zvezo trgovskih gremijev in na bansko upravo, da se ta praksa opusti. ™ Y2eraf Is praktično stopi v veljavo državni monopol za Izvoz in uvoz pšenic«, rži hi pšenične mak«. Ob priliki uveljavljeni a zakona o uvozu ta izvozu pšenice, rži in pšenične moke ie ministrstvo za finance razposlalo carinskim upravam okrožnico, da do 2- juliju ne smejo več dovoliti uvoza in izvoza pšenice, rži in pšenične moke na račun privatnih oseb ker ie to izključna pravica države. = Ukinjen je predpi9or glede »avarova-nja valute pri izvozu ]n omejitev glede izvoza valut ter vrednostnih papirjev. V zvezi z novim zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije, je finančno ministrstvo poslalo okrožnico, v kateri razglaša, da niso več potrebna potrdila o zavarovanju valute za izvoz, da izgube veljavo omejitve glede vi šine denarja, ki ga smejo vzeti seboj potniki tako v valutah, kakor tudi v zlatu in srebru ter omejitve glede izvoza državnih in drugih vrednostnih papirjih. == Odločilni dnevi v avstrijski trgovinski politiki. Čeprav je Avstrija končno vendar spravila pod streho trgovinsko pogodbo z Madžarsko, je vendar trenutno njena trgo-govinsko-politična situacija prav nejasna. Trgovinski provizorii. ki ea je sklenila z našo državo, poteče že 15. t m. istega dne na poteče tudi trgovinska pogodba s Češkoslovaško. ki jo je Avstrija za ta dan odpovedala Industrijskih krogov v Avstriji se ie lotila nervoznost. ker ie prav negotovo, kakšna situacija bo nastopila, če v 14 dneh ne bo prišlo do sporazuma odnosno do sklenitve nove trgovinske pogodbe z našo državo in s Češkoslovaško. Industrije! -e vedno bolj upirajo enostranski agrarno-za-ščitni politiki vlade. Dunajski gospodarski tednik >Die Borse« izraža bojazen glede poostritve trgovinsko-političnih odnošajev, če bo hotela avstrijska vlada na zahtevo agrarcev s 15. julijem uveljaviti v„e povišane carine zadnjih carinskih novel in če Jugoslavija na tej bazi ne bo hotela skleniti novega provizorija (do sklenitve nove pogodbe z našo državo do tega termina najbrže še ne bo prišlo). Enak položaj bo nastopil tudi v pogajanjih s Češkoslovaško, ki so prišla na mrtvo točko. List omenja celo nevarnost glede carinske vojne. Industrija' izražajo tudi bojazen za Drimer. če bi prišlo po 15. juliju do novega provizo-riia na podlagi enostavnega dogovora glede nadaljnje uporabe principa največjih ugodnosti, ker bi zaradi razveljavijenia pogodbenih carin po tem terminu stooile v Jugoslaviji kakor tudi v Češkoslovaški v veljavo avtonomne carine ki so v Jugoslaviji deloma za 100% večje nego sedanje pogodbene, v Češkoslovaški pa bi ta povi-šek znašal 30—50%. V zvezi s temi težko-čami zastopajo avstrijski industrijski krogi stališče, da se nai odloži uveljavljen je novih avstrijskih carin in da se na podlagi provizorija počaka tako dolgo, da pride do zajdiučka novih trgovinskih pogodb. — Avstrijska država je prevzela garancijo za skoro vse obveze Kreditanstalta. Na podlagi drugega zakona o Kreditanstaltu je avstrijska vlada razširila svojo garancijo tudi na domače kontokorentne in hranilne vloge ter na izdane blagajniške zapise tega zavoda. Tako je sedaj v celoti prevzela garancijo za okrog 1250 milijonov šilingov ali 10 milijard Din. Od prevzetih garancij odpade 50 milijonov šilingov na vloge hranilnic, 500 milijonov šilingov na obveznosti nasproti inozemskim upnikom, 350 milijonov šilingov na domače hranilne vloge in 350 milijonov šilingov na razne druge domače in inozemske obveznosti Finančno ministrstvo pripravlja popolno reorganizacijo zavoda in bo v ta namen predložilo parlamentu tretji zakon o Kreditanstaltu. V zvezi s to reorganizacijo bodo znatno znižani upravni stroški. Ce bo potrebno, se bodo visoke plače in pokojnine vodilnih uradnikov znižale s posebnim zakonom. = Pravilnik za izvrševanje zakona e davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko Industrijo s seznamom krajev, ki so proglašeni za klimatske in turistične kraje, je objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 2. t m. št. 38. — Tržaški luški promet nadalje nazaduje. Po uradnih podatkih je znašal tržaški luški promet v prvih 4 mesecih t L le 1 milijon 136.000 ton, nasproti 1,560.000 tonam v istem razdobju 1. 1930. in 1,770.000 tonam v istem razdobju 1. 1929. V dveh letih je promet nazadoval za 35 odstotkov. — Cena platini se Je zopet znatno dvignila. Nedavno smo poročali, da je cena platini na londonskem trgu po večletnem skoro stalnem nazadovanju padla za okrog 4 in pol funta za unoo ln je tako dosegla ceno zlatu. V zadnjih tednih pa se je situacije bistveno preokrenila. Med glavnimi pro-ducenti platine, to Je med Rusijo, Kanado, Transvalom in Kolumbijo je prišlo do začasne konvencije glede prodajnih kvot Ln minimalnih cen, kar je hnelo za posledico, da se Je v kratkem cena platini od svojega najmanjšega stanja skoro podvojila ln je zadnje dni dosegla že 8 funtov za unoo. = Na knjige in časopise se ne pobira davek na poslovni promet. Ker so nekatere davčne uprave zahtevale 1% splošni prometni davek od prometa knjig in časopisov, objavlja davčni oddelek fin. ministrstva, da je promet 8 knjigami in časopisi upo- števan t skupnem davke na podvvui promet, ki velja za papir m karton, in se zaradi tega ne sme pobirali še posebej splošni 1% prometni davek na knjigo in časopise. = Konkuri je razglašen o imovini Pavla Bohinjca, izdelovalca m izvoznika čevljev v Tržiču (upravnik mase dr. Janko Svetlič, notar v Tržiču; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Tržiču 6. julija ob 10., ogLasitveni rok do 6. avgusta, ugotovitveni narok 17. avgusta). Borze 2 julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Cu-rih. Trst in Berlin. Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišča Je orišlo do popolnega preokreta v tendenci za Vojno škodo, ki se ie zopet znatno okrepila. Vojna škoda se Je trgovala za aranžma po 401—406 in za december po 402—410. Promet ie bil še v investicijskem posojilu po 85. v 7% Blairovem posojilu po 80—30.25 in v 7% Seligmanovem posojilu oo 80.50. Tečaji bančnih vrednot so ostali v glavnem neizpremenjeni. Od industrij sitih delnic so se trgovale Vevče do 120. Derize. Ljubljana. Amsterdam 2274.63 — 2281-47 Berlin 1341.57 — 1345.59, Bruselj 787.96 do 790.32, Budimpešta 987 55 — 990.51, Curih 1095.15 — 1098.45, Dunaj 795.07 — 797.47, London 275.10 — 275.92, Newyork 5645.47 do 5662.47, Pariz 221.44 — 222-10, Praga 167.5 — 168, Trst 296.12 — 297.02. Zagreb. Amsterdam 2274.63 — 2281.77, Dunaj 795.07 — 797.47, Berlin 1341.57 do 1345-59, Bruselj 787.96—790.32, Budimpešta 987.55—990.51, London 275.10—275.92, Milan 296.12—297.02, New-York ček 5645.47 do 5662.47, Pariz 221.44 — 222.10, Praga 167.50-168, Curih 1095.15-1098.45. Curih. Zagreb 9.1175, Pariz 20.22, London 26.1175, Newyork 516.5, Bruselj 71.965, Milan 27.04, Madrid 48.8, Amsterdam 207.74, Berlin 122.53, Dunaj 72.6, Sofija 3-74, Praga 15.295, Varšava 57.85, Budimpešta 90.15, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana 8% Blair 91 bL, 7% Blair 81 bL, Celjska 150 d en., Ljubljanska kreditna 120 dem, Praštediona 950 dem. Kreditni zavod 795 den_ Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 403—405, kaša 403—404, za dec. 407.50—409, investicijsko 85—8550, agrarne 45 — 47.50, begluške 61.75 — 62.5, 8% Blair 90.75—91, 7% Blair 80—80.375, 7% Drž. hip. banka 80.25—80.75, bančne vrednote: Praštediona 955—965, Union 163 do 164, Jugo 67—68, Ljublj. kreditna 120 dem, Narodna 6250—6900, Srpska 191—192, Ze-maljska 119—121; industrijske vrednote: Gutmann 110—120, Nar. šumska 25 den., Slavonija 200 den., Drava 235—236, Sefe-rana 240—250, Brod vagon 62 bL, Vevče 120—122, Isis 43—45, Dubrovačka 800 demL, Jadranska 490—530, Trbovlje 250—265- Beograd. Vojna škoda 309, 996, 396.80, 397, 397.50, 398, 398.50 zaklj., za julij 400 zaklj., za avgust 403 zaklj., za september 406 zaklj., za okt 405 zaklj., investicijsko 84 — 85, agrarne 48 — 49, 7% Blair 80.25 zaklj., 6% begluške 63, 66.50 zaklj* Narodna 6500—6700. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (Z. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon rezane jelovine- Povpraševanje je sa nrasto-vino (v raznih predpisanih dimenzijah, paralelno, obrobljeno, dobave: polovica do 30. avgusta, druga polovica do 90. oktobra). MTO + Ljubljanska borza (2. t m.). Tendenca za žito stalna. Zaključkov ni bito. Nudi se (fco slov. postaja, mlevska voznina, plačljivo v 30 dneh): Pšenica: srbobranska, 79/80 kg po 240—242.50, okolica Novi Sad, 79 kg po 237.50—240; baranjska, 79 kg po 235—237.50; okolica Sombor, 79 kg po 220 do 222.50; koruza: baška po 142.50—145 (pri navadni voznici 147.50—150); moka: baška »0« 345—350. + Novosadska blagovna borza (2- t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet: 5 vag. pšenice, 6 vag. koruze, 4 vag. moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica: srednje-baška, 79/80 kg 180—185; okolica Novi Sad 79/80 kg 180—185; okolica Sombor, 79/80 kg 165—170; baška potiska, 79/80 kg 190 —195; gornjebaška, 79/80 kg 190—195; sramska, 78 kg 162.5 — 167.5; okolica In-djija, 78 kg 167-5 — 172.5. Turščica: baška, Dunav. Sava 96 — 98; okolica Sombor 94 — 96. Moka: baška >0« in >00« Valček v spalnik« Najnovejša filmska opereta! FBITZ SCHULTZE — LUCEE ENGLISCH JUTRI! JUTRI! Tretje »Jatrovocc potovanje v Pariz Rok za prijave za tretje potovanje v Par riz na kolonijaAno razstavo v dneh 11. do 21. t. m. poteče 4 t m. Precejšnje število interesentov se je informiralo že tudi za to potovanje in se svoječasno neobvezno prijavilo. Vabimo sedaj vse interesente, ki resno reflektirajo na udeležbo v julijskem roku, da se takoj obvezno prijavijo. Kajti, če se ne prijavi pravočasno zadostno število udeležencev, ki je potrebno za skupno potovanje, bomo morali žail, odpovedati tretjo eksikurzijo. Opazili smo namreč že pri prvem in drugem potovanju, da se udeleženci prijavljajo šele po določenem roku v zadnjem hiipu, talko da moremo le z veli* ko težavo izvršiti vse priprave, ki so potreb« ne za talko skupinsko potovanje. Tokrat bomo čaikaii le do določenega roka. Opozarjamo tudi še enkrat, da po naših informacijah dkskurzšje v mesecu avgustu ne bo, ker so se skoro vsi interesenti izjavili, da je tedaj prevroče potovanje. Sedaj v juliju bo še prijetna temperatura, posebno ker je bilo po vsej srednji Evropi dovolj padavin, ki so shlaldile ozračje. Kdor bo torej zamudil julijski rok, se bo moral potem zadovoljiti s septembersikntm potovanjem, ki bo v prvi po/lovici meseca. Vsi udeleženci prvega in drugega po to« vonja so prav laskavo izrekli ustmeno in pismeno svoje zadoščenje nad organizacijo, programom, vodstvom, prehrano in stanovanjem na L in II. ekskurziji Tako nam piše udeleženec II. potovanja, zdravnik dr. A. P. iz Zagreba: »Smatram za svojo prijetno dolžnost, da se Vam za celokupno brigo o priliiki potovanja v Pariz najprisrčneje zahvalim. Storim to tem raje, ker sem bil tako z organizacijo, s programom, hotelom in prehrano kakor tudi z vodstvom izredno zadovoljen.« Tretjo ekskurzijo v jtifiju bo zoipet •vodi! g. prof. Joško Prežel), ki je vodil že prvo skurobno v maju. Prijave sprejema tajništvo našega uredništva, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. 260—280, >2« 250—260; >6« 240—250; »«« 225—230; >8« 120-190. Otrobi: baSki, sremski in banatski 115—120. Ječmen; bažki in sremski novi 92.50—95. + Budimpeštanska terminska bena (3. t m.) Tendenca slabša, promet miren-Pšenica: ne notira. Koruza: za julij 13.23 do 13.24, za avgust 13.32 — 13.33 (13.30), za september 13.39 — 13.50 (13.50), za maj 1982 11.50 — 11.51 (1.50), tranzitna za julij 10.60 — 10.65 (10.60^m^avgust — (10-70). '+ Ljubljanski živinski sejem. Ha živinski sejem v sredo je bilo prignanih: 203 konji, 88 volov, 66 krav, 22 telet in 221 prašičkov za rejo; prodanih pa je balo 25 konj, 44" volov, 35 krav, 15 telet in 138 prašičkov. Sejem je bil še precej živahen, cene pa so ostale neizpremenjene kakor na zadnjem sejmu. Za kg žive teže noti rajo: vol} I. vrste 7.50 Din, II. vrste 6.50 Din, III. vrste 6 Din, krave debele 4.50—6 Din, krave klo-basarice 2.50—4 Din, teleta 8—10 Din; konji so se prodajali za komad po 9000—5000 Din, prašički za rejo 6—12 tednov stari pa po 120—150 Din. + Dunajski iivinski sejmi Na sndnjeos govejem sejmu v torek so se cene gov. živini deloma aa malenkost dvignile, vendar promet ni bil živahen. Na svinjskem sejma istega dne pa je bil navzlic velikemu dof?o-nu promet zelo živahen m so se eene dvignile pri mesnih svinjah kar aa 30 d« 40 grošev pri kg, pri pitanih svinjah pa sa 20 do 25 grošev. To okrepitev cen pripisujejo izjavi kmetijskega ministra DoBfussa, da se bodo do uveljavljanja povišanih uvoznih carin za živino premije, ki ph plačuje država na trgu za domačo živino, povišate, in sicer pri svinjah od 15 na 20% prodajne cene, pri goveji živini pa od 8 na 15%»- Strela je nzgala zidanico Zalote pil PoIzeB, 2. Julija Letošnje leto se za Savinjsko dolino 1 hko imenuje leto nesreč. Zlasti hude ura zahtevajo mnogo žrtev. Tako je pretekli torek udarila strela, kakor smo že kratko poročali, v zidanico posestnika Novaka, po domače Južne, iz O rove vasi, ki ima vinograd v zaloških goricah na Kokoiovem hribu. Ko se je oglasil gasilski rog in se je začul plat zvona, so se ljudje zelo čudili vesti, da je zidanico vžgala strela, ker ni nič grmelo in nevihte tudi ni bito. Ko je prispelo gasilno društvo a Polzele pod hrib s svojo novo motorko, je moralo opustiti gašenje, ker ni v bližini vode. Odpeljali so motorko zopet domov, a članstvo se je podalo na hrib, da reši, kar ce je dalo rešiti. Zidanica, s slamo krita, je pogorela do kleti. Ubranili pa so, da se strop kleti ni vžgal. Tako so rešUi posestniku Novaku okrog 12 hI vina, ki ga je imel v kleti. Z zidanico so zgoreli stiskalnica, stroj za mečkanje sadja in več praznih sodov, škoda znaša okrog 10.000 Din, ki jih bo moral posestnik utrpeti sam, ker ni bil zavarovan. Tarnala je todi o raznih bolezenskih nadlogah — in to je bilo tisto, kar je bilo Higgsn na mjej tako všač: rad jo je zasmehoval, ona pa je vise vdano trpela. Ko se je pripeftal na obisk, ga je sprejela zelo prijazno. Takoj je šla v kuhinjo, da pripravi staremu prijatelju prigrizek. Ta čas pa je Soapy porabil za iskanje koledarjev. Našel je dva stenska koledarja, oba z datumom tisitega dne. Z obeh je odtrgal vrhnji list, da se h pokazal naslednji dan. Potem je vzel v roke časnike. Pri tem ni zadel na nobeno oviro, kajiti Mrs. Bemney j2 bila srečno bitje, ki se niti najmanj ni zanimala za usodo drugih ljudi, kar pa je bilo za Soapyja skoro poglavitne eksistenčne važnosti. Ko se je torej prepričaj, da je z datumom vse v najboljšem redu, je šel v kuhinjo in čakal na obed. Mrs. Benney ga je pri tej priliki vprašala, kako dolgo kani ostati. »Čakafte, da malo premislim,« je rekel. »Jutri — je sreda. Odpeljal se bom ze zarana.« »Kakšna sreda!« mu je segla v besedo Mrs. Bewney. »Jutri je torek.« »Oprostite, jutri je sreda,« je popravili Soapy. poglejmo na koledar, pa bomo videli, kako je prav.« In Mrs. Benney se je res ozrla na steno in videla, da je na listku napisano, da bo jutri sreda. A kakor da ne bi zaupala očem, 93 je ozrla še po drugem koledarju, kjer je našla isto. »Kako čudno,« je dejala, »mislila sem ves čas, da je danes ponedeljek.« 'Kaj se hoče, na deželi se takšna reč rada zamenja in celo pozabi.« *Nu, čudno je pa vendarle. Ves božji dan misliš, da je danes ponedeljek, nazadnje pa sprevidiš, da si bil v zmoti. Čudno, čudno.« Soapy S3 je smehljal in je bfl zadovoljen. Po kosilu je prosil, če sme leči za par trenutkov. Ko je vstal, mu je Mrs. Benney zopet tyrinesla čaja. »Jaz sem ob štirih tako navajena na čaj, da ga resnično pogrešam, če ga »2 dobim,« je dejala. Soapy pa je bH zadovoljen, da je imel tudi aro, na katero bo lahko oprl svoj alibi. ★ Drago Jutro se je na vse zgodaj vrnil v mesto. Dopokins je ostal doma in je snažil samokres, ki ga je bil nedavno kupil od dobrega znanca. Revolver ni bil nabit, toda njemu je vendarle dobro služIl. Ob štirih je stopil v Packertono-vo prodajalno. Bila je prazna, izvzemši suho prodajalko, ki se mu je približala s prijaznim obrazom in ga vprašala, kaj želi. »Prosim, pokažite mi zaročne prstane,« je rekel. Prodajalka ga je vprašala, ali želi cenejšs ali drage, toda Soapy jo je osorno zavrnil: »Kadar Izbiram takšno reč, mi ni mar cene.« Prodajalka je potegnila steklo in vitrina se je odprla. Povedala je osno. »Hvala,« je rekel Soapy in nagubal čelo. »In zdaj, draga moja, če vam je življenje drago, izvolite molčati kakor grob. Če ne —« Potegnil je samokres iz žepa. »Mir!« je velel čez trenutek. Prodajalka se je preplašena ozrla vanj in ko je videla revolver, se ji je v možganih odigral film strahu in groze pred smrtjo. Zapria je tista. Soapy pa je s komolcem pritisnil na stekleno ploščo, ki se je zdrobila in pobral iz vitrine vse dragocene prstane ter si z njimi tako hitro nabasal žepe, da ni mogla prodajalka niti videti, koliko si je brl prilastil. Ko j3 bil že oplenfl prodajalno, je skušala izdaviti: »Na po —« Toda Soapy ji je z roko zamašil usta, da se je onesvestila. To priliko je porabil, da je izginil. Packerton je čez čas zaslutil, sumiti, da nekaj ni v redu in da neka; ni v redu in da se za predmetni odvzem ribolova odločali privatni interesi. Ce je te:m dvomu in sumu obtoženec dal duška z te-kriminiranim očitkom, je ravnal najmanj v opravičeni zmoti v smislu § 304. k. s. Dejansko bi se moglo reči z ©žirom na-lzpovedbo dr. Natlačena, da je obdolžersea, i (Nadaljevanje na 7. strani) Pismo naših rojakov iz Francije Tucquegnleux, konec junfla. Občutne gospodarske krizo v Franciji smo deležni tutdii jugoslovanski delavci. Nekaj časa je kazalo, da se bo železni rudnik v Tucquegnieuxu uspešneje upiral valu krize, a žil je sedaj tudii pri nas uve» d en trboveljski sistem, tako da imamo sa» mo po štiri šihte na teden, če pa je kak praznik vmes, še manj. Ni izključeno, da se i)odo delavske razmere še poslabšale. Slabih časov gotovo v enem letu še ne bo konec. Francija torej m več raj in je zato tudi priseljevanje zelo otežkočeno, ma sploh onemogočeno. V Tucquegni«j»i imamo Jugoslovensko delavsko društvo * zvezi s sosednim rudnikom v Marineu. Kea» nas je tu mnogo Slovencev, društvo pnrr lepo deduje, čeprav smo bili nedavno ▼ »Slovencu-« močno oblaterai. Napadi na to» jake v tujini so vse obsodbe vredni, zlasti če so očitki iznešeni na napačne naslove. Naša slika predstavlja rojake z drustve* nlm odborom; predsednik je g. Henrafe Jože iz Za vrča pni Ptuju (srednji v spod* nji vrsti). Odbor Jugoslovenskega delavskega društva ▼ Tucqnegnieuxn, V mirnem kotičku Gornjega Jadrana Prenovljeno in razširjeno kopališče ▼ Selcu Selce, konec Junija Prijetno Je, svoj oddih preživeti v tem lepem kopališču. Krasna lega divne prirode čudovite obale, prijetno kopanje v čistem morju, veselo družabno življenje zlasti^ ob večernih urah, ko sveti mesec in žare zvezde. Življenje postane tedaj kakor pravljica, vse čudežne zeodbe so živa resnica. Nehote vstane iz Slo veka: Morje, morje, hudo te ljubim! Selce je mir*no kopališče. Ampak tudi živo in veselo. Dovolj tišine za vsakogar, ki išče na pečinah Jadrana miru in s»wote in dovolj zabave za onega, ki hoče živega razvedrila. Tako je torej tukajšnje življenje nanizano iz najrazličnejših trenutkov — samote in družabnosti, min in življenja. 2e skozi dolgo vrsto let se Selce uspešno razvija kot kopališče. V predvojni dobi je najbolj pritezalo Slovence; ž njimi se je kopališčno življenje tu začelo. Od tedaj se je lepo kopališče, ki je zavarovano pred vsakim vetrom in je morje mirno kakor voda v čaši, od leta do leta moderniziralo. Število tujcev stalno narašča in Selce že ni več majhno ribiško pomorsko »seoce«, ampak gostoljubni domačin neštevilnih gostov, ki hrepene po morju •.. Odkar pa se je lani Selce nanovo olepšalo in izpopolnilo. ee Je njegov sloves Se pove&L Prostor z« solnčenje je izredno povečan in se na toplem pesku bela telesa veselo grejejo in črna dokler ne počrne. Zjutraj, opoldne ln zvečer pa nadomesti kopališčno veselje zabavno življenje po hotelih in restavracijah. Sedaj so v Selcah trije hoteli: Rokan, Lončarič in Esperanto, ter dve restavraciji: Jadran in Rivijera. ^ vseh je kopališčno življenje veselo razgibano. Vodstva gTedo gostom v vsakem pogledu na roko in cene so se letos znižale. Ta« ko da bivanje v Selen letno ni drago. V Rokanu je zvečer godba in ples, m Esperantu in Jadranu radio. Restavracija Jadran ima Slovenec gosp. Pečnik, ki 9 svojo gospo že več let izvrstno vodi podjetje. Jadran je središče živahnih družb, kL v veselih razpoloženjih preživljajo lepe večere ob morju. Hrana je dobra in poceni,, pijače sveže in gostje so zadovoljni, keig dobe, kar žele. Vsakdo odhaja z besedami* O, prav lepo je na in v Jadranu! 2e predsezijski poset letošnjih gostov večji od prejšnjih let. To je dobro znamenje. Povečanje in polepšanje kopališča jaze tudi lani pokazalo dvig pose ta. Števila« povpraševanj daje nade, da -bo tako tud^j celo dokazal resnico. Ponesrečil se mu je samo formalni dokaz resnice, ker je očital, da je Plemelj izvršil odvzem Kendove-ga ribolova, kar pa ni res, ker je bil odvzem ribolova formalno izvršen po edino kompetentnili funkcijonarjih dr. Natlače-nu in dr. Dolinarju. V bistvu pa vsebuje inkriminirani očitek, da je Plemelj Slavko povzročil odvzem Rendovega ribolova v svojem interesu in ne v interesu oblastnega odbora, ker pri obtožencu kot znanemu novinarju, ne more sodišče misliti, da ni vedel, da izdaja odločbe, kakršna je odvzem ribolova, samo oblastni komisar ali njegov namestnik, ni-Rakor pa ne kontraktualni uradnik, kakršen je bil Plemelj. »Svoje koristi predpostavlja javnim...« Oprostitev od Plemljeve privatne obtožbe Glede privatne tožbe Plcmlja Slavka je sodišče mnenja, da ravno tako ni osnovana iz sledečih razlogov: Obtoženi Pustoslemšek je vse inkriminacije iz te tožbe navajal v svojem pismenem zagovoru z dne 1. 10. 1929, katerega je naslovil na tukajšnje okrajno sodišče ko je bil zaradi gorenjega očitka obtožen zbog pregreška zoper zakon, oblastvo in javni red po § 104 s. k. z. Sodišče je mnenja, da je dovoljeno v govoru navajati tudi nove činjenice in sploh vse, Kar utegne v okviru obtožbe obtoženca razbremeniti. V danem primeru je imel obtoženi pravico z ozirom na inkriminirano obdolžitev, da je očital Plemlju ,da je odvzem samosvojega ribolova Kende Ivana na Biedu izvršil v lastnem interesu in ne v interesu oblastnega odbora, in da oblastni komisar o celi zadevi ni poučen, iznesti vse, kar bi moglo služiti v dokaz ,da privatni tožilec Plemelj Slavko tudi v drugih primerih ,kadar nastopa v javni funkciji bodisi kot ribarski izvedenec ,bodisi kot direktor dvorskih lovišč, bodisi tudi samo kot, tajnik ribarskega društva, svojo privatno korist predpostavlja interesom javnosti ali drugih oseb. Sodišče je uvidelo, da obtoženi Pustoslemšek Kasto svoje pravice v smeri zagovora ni prekoračil in da zato ni kaznjiv. Ako bi se pa smatralo, da je vendar š«*l v zagovoru preko dopustnih mej obrambe ,se je sodišče prepričalo, da je v posameznih primerih bodisi dokazal resnico, ali pa tudi ravnal v opravičevalni /moti v smislu § 304. k. z. zbog katere je mislil, da je resnica, kar izreka. Izpovedi prič o načinu Plemlfevega postopanja lz priloženih pisem, ki jih je pisal Kendi Ivanu Plemelj Slavko- izhaja, da se je slednji skliceval na najvišjega činitelja v državi in zatrjeval ,da želi uprava dvora imeti ribolov v Boh. Savi. Iz načina Plem-ljevega postopanja v zadevi vališča v Boh. Bistrici (priča Sancin Ivo), pri dražbi lovišča Komna (.priča dr. Zupanič), pri dražbi nekega lova pri sreskem načelstvu v Radovljici (priča Magušar), pri intervenciji za razveljavo pogodbe za lov Boh. Sred-njavas (priča dr. Mencinger), pri prevzemu dela lovišča Dovje-Mojstrana od uprave dvora (svedoki dr. Souvan in Zupan) pri nakupu ribolova VVindischgraet-za (priča Zagorjan), pri zakupu ribolova boštanjske graščine (priča Grebene) in iz okolnosti, da se uprava dvora sploh ni zanimala za zakup ribolova (priča Pogačnik, dr. Janežič, Kenda Marija) pa je razvidno, da je Plemelj uporabljal, ozir. se skliceval na osebo najvišjega činitelja v državi v ta namen, da je od Kende Ivana prikrito v imenu uprave dvora zahteval, da se mu Izroči ribolov. Svedok inž. Jelačin je potrdil, da je bil x neki družbi, v kateri se je tudi nahajal Plemelj Slavko in da se je v tej družbi govorilo o tem, kako da bodo Kendo ujeli. Bivši šef kmetijskega oddelka pri deželni vladi v Ljubljani, je posvedočil, da ga je takratni pokrajinski namestnik Hribar Ivan ,ko je bil kmetijski oddelek vališče v Boh. Bistrici uredil, pozval, da naj izroči vališče v Boh. Bistrici upravi dvora. Namestnik Hribar mu je dal ta nalog na podlagi tozadevne intervencije Plemlja ,ki je bil takrat nadzornik dvorskih lovišč. Ker pa je ta svedok smatral, da bi bilo za vališče škodljivo, ako bi prišlo v Plemljeve roke, je napravil poročilo, v katerem je ta moment poudarjal. Nato je še osebno interveniral v Beogradu pri načelniku Mitrovieu v ministrstvu poljedelstva ter mu je Mitrovič, ki je šel sam k upravi dvora, nato sporočil, da je izvedel na dvoru, da isti ni nikdar reflektiral na to vališče. Vsled te Sancino-ve intervencije je ostalo vse pri starem. Ta svedok se je tudi spomnil, da je ravno v tistem času tozadevno pri njem interveniral Slavko Plemelj. Glede lova občine Gorje je sicer svedok Pogačnik povedal, da ga je Plemelj zdražil v sporazumu z upravo dvora za slednjo, toda obtoženec je bil poznavanja mnogih drugih slučajev, kjer je Plemelj Slavko izkoriščal svojo pozicijo pri upravi dvora, v upravičevalni zmoti, da je mislil, da je Plemelj tudi v tem primeru ravnal enako, posebno ker je tudi Vinko Jan v tem smislu tolmačil Plemljevo postopanje, priča, o katere verodostojnosti ni povoda dvomiti in od kojega je obtoženec Pustoslemšek za ta slučaj zvedel. Lov graščine Bistra je dobil Plemelj Slavko v svoje roke, ko je v imenu Ribarskega društva predlagal z dopisom od 24. 6. 1921. št. 201 sreskemu načelstvu v Ljubljani, da naj se razveljavi zakupna pogodba med Galetom in Tršar-jera in nato odda ribolov Slov. ribarskemu društvu. Razveljavitev zakupne pogodbe se je res izvršila, toda ribolov ni dobilo Slov. ribarsko društvo, ampak Plemelj Slavko, potem ko je slednji Galetu rekel, da je nevarnost, da pride ob ribolov, ako ga ne da njemu in da bo v nasprotnem slučaju, t. j. če ga bo on (sc. Plemelj) dobil v zakup, skrbel za to, da ostane ribolov Galetom. Graščak Gale je tedaj vedel, da je imel Plemelj v ribarskih zadevah veliko besedo, če priča Gale ni potrdil, da je rekel Plemelj, da mu bodo kot Nemcu ribolov odvzeli, ni smatrati tega v tem smislu, da se je tozadevno obtožencu dokaz resnice ponesrečil, ker leži poudarek in bistvo očitka v tem, da je Plemelj Slavko dobil ribolov v svoje roke s tem, da je Ga-letn zagrozil t odvzemom, oziroma ran vsaj v tem smislu namigaval. Glede ribolova med Trbovljami in Hrastnikom je svedok Grebene Franc izpovedal, da je šel skupno z očetom k Plemlju, ki jima je pričel razlagati, da bo dražba na, vsak način razveljavljena in to tudi radi tega, ker bo ta revir kraljev revir. Razlagal je tudi Plemelj Grebencu star., da bo prišel tja lovit Nj. Vel. kralj, da bo za očeta čast, ko ga bo smel spremljati in mu pokazati, kje so boljše postrvi za lovljenje. Ko je Grebene str. to slišal, se seveda ni več upi ral prepustiti ribolova. Svedok Grebene star. pa je še dodal, da ne bi ribolova nikdar odstopil, če bi Plemelj rekel, da ga rabi za sebe ali za kateregakoli drugega privatnika. Upravnik dvora podpolkovnik Pogačnik je zanikal, da bi se dvor sploh kdaj zanimal za ribolov boštanjske graščine. Pri dražbi nekega lova pri sreskem načelstvu v Radovljici je po izpovedi svedoka Magušarja Plemelj Slavko istemu na hodniku pred početkom dražbe rekel, da ima on (sc. Plemelj) nalog dražiti za dvor in da zato pričo na to opozarja. Priča černe Miha sicer tega ni slišal, vendar ni povoda dvomiti o verodostojnosti priče Megušarja, ki je to slišal. Trditev o zakupu oziroma prodaji 9 ribolova graščine Schonburg-Waldenburg je izrekel obtoženi Pustoslemšek Rasto v opravičevalni zmoti, ker je vsled obilnih drugih slučajev izrabljanja imena dvorske uprave od strani Plemelj Slavka bil subjektivno prepričan o njeni resničnosti. Posvedočbo priče Hainriharja Franca o epizodi s Plemljem Slavkom, ko mu je slednji nekoč rekel, da so ribe v Kokri torej tudi v Hainriharjevem ribolovu degenerirane, in na prvega vprašanje, kako to ve, priznal, da je lovil v Kokri, in ko ga je dalje priča vprašal, s katerim dovoljenjem, odgovoril, da poskuša vodo za dvor, je sodišče vzelo v dokaz, da se je obtožencu Pustoslemšku Rastu moralo tako postopanje zdeti zelo čudno, če ne celo sumljivo ter da je moral biti tudi prepričan, da je soudeležba pri trgovskem podjetju »Riba« nezdružljiva s pozicijo ribarskega izvedenca pri oblastnem odboru, ki sme brez vsakega dovoljenja ribariti povsod. Da je moral biti obtoženi Pustoslemšek uverjen tudi o tem, da je takrat Plemelj Slavko res lovil v Hainriharjevih vodah, dokazuje činjenica, da je Hainrihar France sam bil tudi tega prepričanja. Ako je to povedal obtožencu, je ta imel dovolj povoda mu to verjeti. Po svedoku Krapeš Francu Je dokazano, da je tvrdka j Ribaš koncem novembra 1929 torej v prepovedanem lovnem času prodajala postrvi gostilnam in da so njeni nameščenci, na izrecno tozadevno opozorilo priče, mu odgovorili, da lahko na njihovo odgovornost prodaja te postrvi v javnem lokalu. Obtoženemu Pustoslemšku Rastu kot ribiču se je tako postopanje moralo zdeti čudno, posebno ko je vedel, da je glavni činitelj pri tvrdki »Riba« Plemelj Slavko, ribarski oblastni referent, bivši tajnik Slov. ribarskega društva, ki gotovo pozna določbe o prepovedanem lovnem času in je radi tega ravnal v opravičevalni zmoti, ko je trdil, da Plemelj Slavko ni spoštoval določbe ribarskega zakona. Vpoštevaje tudi okolnosti, da je Plemelj Slavko vsled intervencije bivšega ministra dr. Zupaniča, ki je bil zaveden v zmoto in res mislil, da bo lovišče Komna rabila uprava dvora, dobil v zakup ta lovski revir, za katerega je on ponudil na javni dražbi samo 12.500 Din, medtem ko je znašal najvišji ponudek Arka Vladimirja iz Zagreba 27.000 Din; dalje, da je imel skupno s svojim svakom Hribarjem Radom v zakupu kar 6 ribolovov, je sodišče zado-bilo uverenje, da je Plemelj res izrabljal svojo pozicijo kot nameščenec dvorne uprave, kot dolgoletni odbornik ribarskega društva in s tem tudi član okrajnega ribarskega odbora ter kot ribarski izvedenec pri oblastnem odboru v svoje svrhe na ta način, da je kupil ali vzel v zakup ribolove in da mu je uspelo dobiti najboljše v svoje roke. Na vsak način je solastništvo ali prav za prav samolastništvo (Plemelj Slavko je bil po lastnem priznanju končno s svojo soprogo edini lastnik) trgovskega podjetja, kakor je »Riba« nezdružljivo s funkcijo uradnega oblastnega ribarskega izvedenca, direktorja dvorskih lovišč in funkcionarja v strokovnih društvih, ne glede na to, da je seveda oseba, ki vse to združuje lahko povsem poštena in nedostopna, že zato je to nezdružljivo, ker lahko daje povod za dvome in sumničenja celo pri najkorektnej-šem postopanju. Vsled tega je prestopek obtoženega Pustoslemška Rasta tudi glede privatne tožbe osnovan, tudi če bi se smatralo, da je v zagovoru prekoračil dopustne meje obrambe, ko je navajal, kar mu očita privatna tožba. Razlogi oprostilne sodbe proti Kendi Obtožbi, oziroma inkriminaciji iz javne kakor tudi privatne tožbe proti obtoženemu Kendi Ivanu je treba časovno deliti. Najprej prihaja v poštev inkriminirana vloga Kende Ivana na ministrskega predsednika g. generala Zivkoviča Petra z dne 5. avgusta 1929. Topogledno je javna obtožba zastarana po § 532 a, k. z. Toda tudi če bi ne prišlo v poštev zastaranje, bi sodišče moralo vpoštevati določilo § 104 d s. k. z., ker je razprava v smeri odvzema samostojnega ribolova obtoženemu Kendi Ivanu pokaza'a, da so bile od strani Plemlja Slavka izvršene gotove nepravilnosti, ki jih ugotavlja tudi že gori citirana razsodba upravnega sodišča v Celju. Slavko Plemelj ni ravnal pravilno, ko je preveč forslral odvzem ribolova, ne da bi bil preje podučil oblastnega komisarja dr. Natlačena o pripravljenosti obtoženega Kende Ivana, da bo vse storil, kar bo oblastni odbor radi pravilnega gospodarstva v njegovem samosvojem ribolovu v Boh. Savi od njega zahteval, kar je potrdila tudi priča Kenda Marija. Glede privatne tožbe, v kolikor Inkriminira gori navedeno vlogo samo, je sodišče mnenja, da je zastarana, ker ni bila po zakonu vložena tekom treh mesecev. Nadaljnja inkriminacija tako v javni, kakor v privatni tožbi, da je obtoženi Kenda Ivan očitke iz svoje gori navedene vloge na ministrskega predsednika g. generala živkovida Petra dne 27. nov. 1929 vzdržal tudi pred sreskim načelnikom v Radovljici, pa je po mnenju sodišča nekaz-njivo. ker se je ne more smatrati za novo kaznjivo dejanje, ampak je obtoženi Ken- da Ivan tozadevno izjavo podal na uradni poziv po naročilu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Naj bi se tudi smatralo, da je bil Kenda Ivan takrat zaslišan kot obtoženec, ni njegove izjave smatrati kot učin novega kaznjivega dejanja, tem manj seveda, če je bil zaslišan le kot pojasnilnik v eventuelnih poizvedbah glede resničnosti navedb v vlogi na ministrskega predsednika g. generala Zivkoviča z dne 5. avgusta 1929. Za slučaj pa, da bi se tudi smatralo obtoženčevo izjavo pred sreskim načelnikom v Radovljici z dne 27. novembra 1929 za novo kaznjivo dejanje, je razprava podala že v gori obrazloženih primerih toliko gradiva in podlage, da se mora tudi za obtoženega Kenda Ivana reči, da je deloma dokazal resnico, kjer se mu pa to ni posrečilo, da je r ozirom na dokazane činjenice v ostalih slučajih po mnenju sodišča ravnal v opravičujoči zmoti v smislu § 304 k. z. Oprostitev tudi obtoženega Kenda Ivana je tedaj utemeljena. V Ljubljani, 13. marca 1931. Dr. Kobe.« Zavrnjen priziv na višje deželno sodišče Iz sodbe višjega deželnega kot apelacij-skega sodišča Kppa 264/31—1 z dne 12. t. m., ki s čisto juridičnega stališča zavrača Plemljev priziv in bi bila zbog tega širšemu krogu naših čitateljev težko um- ljiva, prlobčujemo samo tele značilne od stavke: »Po mnenju prizivnega, sodišča bi do takega zaključka (scii. da se je obtoženec nahajal v zmoti v smislu § 304. kz) vedla že ugotovitev, da je obtoženec vedel zgolj za vsebino korespondence med ©vaditeljem in Kendo glede ribolova, dalje za dejstvo, da je ovaditelj skušal v cilju pridobitve predmetnega ribolova izkoristiti gmotne težkoče Kende Ivana/ko mu je ta ribolov končno odbil, zagrozil »če ne poj-de tako, bo šlo pa drugače«, da je kmalu nato izšel odlok oblastne samouprave o odvzemu ribolova in da je bil ovaditelj takrat edini izvedenec za ribarstvo pri oblastni samoupravi. Vse te okolnosti so namreč po svoji vsebini med seboj vsaj navidezno — in v tem tiči opravičevalna zmota — v tako tesni vzročni zvezi, da je obtoženec že vsled njih samih moral biti prepričan o resničnosti svoje trditve, — ne glede na ostalo dokazno gradivo... Kaj takega (scil. da di bil o neresničnosti svojih navedb prepričan) pa o obtožencu Pustoslemšku ni dokazano niti glede slučajev lova v Gorjah niti glede slučaja ribolova Schonburg-VValdburg in tega tudi prizivatelj ne trdi. Ostale navedbe pa so se naravnost izkazale kot resnične...« Tako se je torej končala afera Plemelj-Pustoslemšek-Kenda. Komentarja k tej velezanimivi razsodbi pač ni treba še po-sebj pisati. Napravi si ga lahko vsak sam... ŠPORT Državno nogometno prvenstvo Ilirija: Primorje V nedeljo oh 17-30 na igrišču Ilirije. Stojimo pred velnkim praznikom: vsa naša športna javnost preživlja že ves teden dneve, polne nervoze in napetosti. V ne» del jo se bo vršila prva ligina tekma med ljubljanskima rivaloma Ilirijo in Primor-jem. S polno pravico lahko imenujemo taka srečanja elitna, ker so predstavljala vedno tudi v lokalnih nogometnih prvenstvih za Ljubljano revijo naših najboljših in najsposobnejših nogometašev. Ako je to veljalo za lokalna prvenstvena srečanja med našimi vodeči mi klubi, bo to brez dvoma v še večji meri veljalo za njihova srečanja v državnem prvenstvu. Menjala se je le forma, a vsebina je ostala ista: sport-ska, elitna borba naših najboljših in najsposobnejših nogometnih moštev z eno besedo naš elitni nogometni derby. Postavljati prognoze za končni rezultat nedeljskega važnega srečanja bi bil zelo en ©hvaležen posel. Glavno besedo bodo imele sreča in odločnost. Naša želja je, da zmaga boljše moštvo. JunJorsiko lahkoatletsko propagandno tekmovanje v Ljubljani V soboto ob 16.30 in v nedeljo ob 9. na igrišču ASK Primorja. V soboto in nedeljo se bo vršil v okviru dvomateha z zagrebško Concordio junior-ski propagandni miting, in sicer v soboto ob 16.30, v nedeljo; ob 9. dopoldne. Na startu bomo videli cvet lahkoatletske zagrebške mladine v boju s slovenskim prvakom v lahki atletilki ASK Priimorjem. —- Pričakuje se tudi obilna udeležba atletov iz Ma-rllbora. Natančnejše poročilo priobčimo v soboto. V naslednjem razpis: ASK Primorje v Ljubljani razpisuje 4. in 5. julija v okviru irhkoatletskega juni« orskega dvomateha z SK Concordia iz Zagreba pronaigandmi funnorski miting za let-nilke A. 1915 — 1916. R 1913 — 1914, in sicer v sledečih disciplinah: sobota 4. i. m. ob 16.30: 100 m za A in B, met krogle za A in B, skok v daljavo za A in B, met diska za A in B, skok v višino za A in B; nedelja 5. t. m. ob 9. dopoldne: tek 200 m A in B, tok 1000 m A, tdk 1500 m B, troskok B. 4 X 100 m A in B, met kofpja A in B, skok ob palici B. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS na igrišču ASK Primorje na Dunajski cesti. Dolžina tekališča 395.30 m. Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirani atleti klubov. Prijave se sprejemajo pol ure pred pričefckom tekmovanja na igrišču s prijav-nino 5 Din za točko in osebo. Zunanji tekmovalci so oproščeni prijavnine. — ASK Primorje. Športni drobiž Predvčerajšnjim je odpotoval iz Ljubljane dosedanjo nogometni trener Ilirije g. Baar, ki je skozi dve leti vežbal nogomet« no moštvo riirije. G. Baar nas je naprosil, da na tem mestu objavimo njegovo zahvalo igralcem Ilirije, s katerimi je deloval v lepem prijateljstvu. Poslavlja se od njih z iskreno željo, da bi tudi v bodoče doseglo ilirijansko moštvo lene uspehe. — G. Baar je za časa svojega delovani* pri Iliriji dosegel prav lene uspehe. To dokazujejo imena kakor Pogačnilk, Žitnik. Košak. Tce. Belak, Varšek in Urbančič. Ko je g. Bar nastopili svoje mesto, so igrali imenovani v juniorskem moštvu Ilirije. Pod njegovim vodstvom so postali izborni nogometaši ter predstaHja danes več ima njih najboljše med iliri lanskimi igrači. Na vprašanje našega urednika, kje namerava nadaljevati svoje delovanje kot nogometni trener, je odgovora g. Baar, da mu to dosedaj še ni znano. Vendar pa bi radevolie ropet prišel v Jugoslavijo, da pomaga, kolilkor bo to njemu mogoče, pri napredku 'utgodovenslkega nogometnega športa. — Trenersko mesto pri Iliriji je prevzel mani golman beograjskega Sokola Jaikšič, lei bo obenem zavzel tudi mesto vratarja. Vendar pa za letošnje državno prvenstvo g. Jalkšic kot igrač ne pri« de v poštev. Kakor znano, služi g. Jatkšič v Liubljani kaderski rok. S^<*nski nogometni savez je sprejel! ponudbo našega nogometnega saveza za tekmo šmansike reprezentance proti jugoslovenski. Termin je določen za prvo nedeljo apniila prilkmdinjega leta. .TNS je podaljšal rok wt proteste proti tekmam, ki je doslej znašal 34 ur, na tri dni. Nogometni tekma med reprezentancama Dunaja in Zagreba »e bo vršila 13. septembra v Zagrebu. TSSK Maribor j« v nedeljo m ponedeljek toistnvafl * svoiVn nogometnem moštvom n* ^'i?siku. Prvi dm »o M^riborč-vni por^rill Orient z 2:1, a drugi dan so izgubili z 1:4. Teniško prv enstvo v Wimbtedonu (Nadaljevanje.) Od preostalih iger drugega dne to ra» zen partije Maier (Španija) : Powella (An» glija) 6 : 1. 7 : 5, 6 : 2. 1 : 6, 6 : 1, 8 : 6 in partije Boussus (Francija) : Leviš Bar* clay 6 : 3, 6 : 1, 6 :2. ostale samo še dams ske. V prvem kolu damskega prvenstva premaga Egipčanka Alexandrov Angleži« njo Seel s 6 : 4, 6 : 4; dalje Peitl (Nemci* ja) : Satterhvvaite (Anglija) 6 : 2, 6 : 4; Brooke (Anglija) : Warsou (Anglija) 2 : 6, 8 : 6, 7 : 5; K;rr (Anglija) : Gro6 Cauters (Madžarska) 6 : 3, 6 : 4; Jacobs (U. S. A) : Buli (Anglija) 6 : 4, 4 : 6, 6 : 0; d' Alva* rez (Španija) : Lusette (Anglija) 2 : 6, 6 : 1, 6 : 2; Mifk okopu los (Grčija) : Burr (Anglija) 6 : 0, 3 : 6, 6 : 3; Sender (Nem» čija) : Eastly (Anglija) 6 : 4, 4 : 6, 6 : 4; \Van Run (Amerika) : Clark (Anglija) 6 : 3, 6 : 3- V drugem kolu izloči Miss Muthali Francozinjo Berthel 6 6 : 3, 7 : 5; Egipčanka Alexandrov premaga Angleži« njo Real 6 : 4, 7 : 5; Mathieu (Angl ja) : Bearmish (Velika Britanija) 6 : 3, 7 : 5. Naslednji dan je močan dež prisilil tek* movalce h koristnim, toda neelpim parti» jam. oPleg tega pa se je običajni program močno skrajšal. V partiji Craunu (Nemči» ja) : Kerhl;ng (Madžarska) je zmagal Ne* mec s 6 : 8, 6 : 1, 6 : 2, 6 : 3; Maier (Spa* nija) nad Angležem Farquhareonom z 9 : 7, 6 : 3, 5 : 7, 4 : 6, 6 : 4, dalje Lott (Ame* rika) nad Francozom Berthetom s 3 : 6, 6 : 3, 6 : 0, 6 : 2; mladi Indijec je moral kapitulirati nad izvrstnimi servisi Japon« ca Isatoha s 3 : 6, 2 : 6, 3 : 6; Oliff (An* glija je amagal nad Lesneurom s 6 : 2, 6 : 4, 7 : 5. Najvažnejši damski rezuJtaif: Nemška prvakinja Aussem zmaga nad EgSpčanko Alexandrovo z rezultatom 6 : 2, 6 : 4. Največja senzacija damskega prvenstva je bil poraz senjorite d' Alvarez, ki je proti Angležinji Roud izgubila gladko s 3 : 6, 3 : 6: Krahvvinlkel (Nemčija) : Mi«s Hary 6 : 2, 6 : 1 Cramm (Nem&ja) si je v drugi partiji zaradi razmočenega terena slekel čevlje, da je tako zmagal nad An* gležem Kingslevem s 7 : 5, 6 : 4, 6 : 2; \Vood (Amerika) je izločil španskega pr* vaka Maierja 8 : 6. 6 : 2, 6 : 3; Bousus (Francija) Japonca Kavaslra razmeroma lahko s 6 : 3, 6 : 3, 6 : 3; Borotra : Miki (Japonska) 6 : 4. 6 : 1. 6 : 2; Shields (Amerika) : Nourney (Nemčija) 6 : 1, 6 : 1, 6 : 2. V damskem prvenstvu je za« beležiti še partijo Read (Anglija) : Roud (Anglija) 6 : 3, 4 : 6, 6 : 3. Šesti dan vvimibledonskega turniirja je prinesel tudi že rezultate doubla gospo* dov in dam. Par Cochet«Brugnou (Fran« cija) je igral proti japonskemu paru Aoki« Miki in zmagal v treh setih 6 : 4. 10 : 8, 6 : 3. Svetovni prvak še n; dosegel svoje forme. Maršalek=Novotny (ČSR) izgubita proti nizozemskemu paru Knotenbelt* Koogman s 6 : 4. 3 : 6, 3 : 6, 4 : 6; izmed dveh angleških parov je zmagal par Perry «Hughes nad parom Helmane * Hodge6 s 6 : 2. 6 : 4, 6 : 4. Par Artens=Kerhling zmaga nad argen* tinsko dvojico Bovd^Zappa, rezultat 0 : 6, 8 : 6. 6 : 4, 6 : 1. V damskem doublu zma> ga par HilbLvcett (Anglija) par Feltham* Johnson (Anglija) 6 : 3, 3 : 6, 6 : 3. Dam* siko single prvenstvo bi kmalu doživelo novo presenečenje. Bety Nuthall je sko* ro izgubila. Gdč. Pe;ss (Nemčija) ji od« vzame prvi set, vendar ne vztraja. An* gležiinja se plasira v osminski finale. Cu« ly Aussem, odlična nemš-ka zvezdnica od« pravi s 6 : 0. 6 : 0 rezultatom svojo dobro nasorotnico Francozinjo Neufcld. S to partijo je "damsko prvenstvo do semifi« nala končano. Izmed 95 tekmovalk so ostale le še Američanke Hauper, Jakobs, Van Run, Anglež;nje Nuthall ln Gold« frev, Nemke Aussem in Krahwidkel ter Pavot (Švica). Iz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se k tekmi Maribor : Atletiki v Mariboru g. Cimperman: stranska sodnika k tekmi Primorje I. : Ilirija L gg. Mafakovec in Breskvar. /ISK Primorje (nogometa« sekerja). Zaradi izdaje novtih enotnih s a veznih legi* timacij se pozivajo vsi verificirani člani sekcije, da prinesejo danes na igrišče stare podsavezme legitimacije, oni pa, ki jih nimajo. no eno fotograf i io. .. ASK Primorje, lahkoatletsk« sekcija. Juniorfkega dvomateha s Concordio se udeleže atleti Kovači«. Marek. Lučovnik, čemetič, Jordan, Levart. Jernejoič. Cerar, Raič M.. Žorea A., Ogrin, PogaSnik Jože, Škrabar Ivo. Tršar. Kosec, Ribnikar, Mirt, Umek, Podlunšek, Krašovec. Vsi navedeni atleti se opozarjajo, da morajo nritj na igrišče v soboto najpozneje ob 16., v ne* del j o ob 8.30. Prinesite opremo. Iz SK Ilirije. Seia nnčelstva nogometne sekcije bo dane« ob 20.30 v •»Evropi«. — Nogometna sekciiji rwv>zarja igralce, da je pristop vsakemu w*r°,1cu v garderobo dovoljen le od 17.30 dalje in te ob dneviih, ki so določeni m trening. Skupini TL nI do^ voljeno zahajati k treningu skupine I. — Tajništvo poziva vnovič sekcije za lavn tenis, za table tenis, za plavanje in težko atletiko, da takoj javijo sedanjo sestavo sekcijskega načaLstva. ŠK Ilirija (lahkoaitlertska sekcija). Jutri ob 18. bo na igrišču interni miting v naslednjih disciplinah: vis, krogla, kopje in sprinterski troboj na 50, 60 in 100 m. Na igrišče naj prideta tudi gg. Kos in Mahko-vec. S K Svoboda. Drevi ob 20. seja odbora v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Radi važnega dnevnega reda vsi in točno. TSK Slovan (težkoatletska sekcija). Danes ob 8. sestanek vseh članov na Osojah. Točno m sifiumol Žalostne narodne razmere v Prekmurju Dolnja Lendava, 30. junija. Tisoč let je bila Slovenska Krajina odtrgana od slovenskega telesa, a se je ves čas uspešno borita proti razna rod ovan ju. Tudi brata sv. Ciril in Metod sta tu širila Kri* stov nauk v narodnem jeziku, tu se je širila slovenska književnost v dobi protestan-tizma. Minevala so stoletja, borba je postajala vse nasilnejša, narod je ostal brez inteligence, vendar pa je ostal dovolj krepak, da je očuval svoj jezik vsaj doma, čeravno ga je neprij. tel j izrinil iJutro< je 11. junija prineslo pod naslovom >Zanimiva razprava« notico, s katera netočno razširja potek in rezutat sodne razprave v mojem sporu proti g. Janku Grivcu- Ni res, da je dokazano, da sem bil štipendist >Sudmarke«, ker nisem od te nikdar ničesar prejel, najmanj pa je moglo to biti po moji inicijativi leta 1909., ko sem bil star ravno 13 let. Ni res, da je bilo pri sodišču dokazano, da sem bil za časa vojne plačan zaupnik oblasti. Ni resnična, a š® manj dokazana trditev, da sem ob Sašu prevrata igral žalostno vlogo. Ni res. da bi bil g. Grivec oproščen vsake krivde, ker je razprava dokazala stvarnost Grivčevih trditev, temveč je bil g. Grivec oproščen le, ker je stal sodnik na stališču, da je g. Grivec lahko veroval osebam, od katerih je cul te glasove o meni, dasi te osebe za svoje neosnovane pripovedi na sodiSču niso mogle prinesti nikakega dokaza. Moje ime se ne glasi »Maieritseh« ampak >Majeričc. Tako je zapisano v vseh mojih diplomah in javnih listinah. V Ormožu, dne 30. junija 1931. Dr. Otmar MajerHL Borba za svetovno prvenstvo v boksa Spopad med SchmeBngom in Stribblingotn — Prodanih fe za mHifon dolarjev vstopnic! Iz življenja In sveta Boksarja trenirata. Na levi Danes se bosta srečala t sovo zgrajenem dewelandskem stadionu dva tekmeca za naslov svetovnega prvaka v boksu, Nemec Max Schmeling in Američan Joung Stribbling. Vprašanje, čigava pest bo močnejša ln kdo bo porazil nasprotnika, drži Ameriko v napetosti že več tednov. Ljudje se trgajo za vstopnice in manažerjl prireditve so baje vnovčili na račun tekme milijon dolarjev, če pomislimo, da bo trajala borba borih 40 minut Je to več nego ogromen zaslužek. Lani, ko sta se bfla za svetovno prvenstvo v boksu Schmeling ln Sharkey, sta Imela na newyorškem stadionu 90.000 gledalcev, blagajna pa Je vnovčila 740.000 dolarjev. To pot Je torej tndi vstopnina prekoračena! Polovico vstopnic »o razprodali že ▼ predprodajl in le neznaten delec Jih Je rezerviranih za tiste, ki si Jih ne morejo nabaviti do začetka tekme. Menda ni treba pripominjati, da sta. se oba kandidata za naslov svetovnega mojstra v boksu temeljito pripravljala na ta spopad. Stribbling je prebil zadnji čas ▼ Schmeling, na desni Stribbling. Gresuga Lake parku, kjer Je bil pod strogim nadzorstvom svojega očeta, v zabavo in razvedrilo pa mu je bil edino njegov dveletni sinček. Schmeling se je ntaborH v Conneaut Lake parku pri Clewelandu, kjer ga je nadzoroval Joe Jacobs, genialni naslednik manažerja Texa Rickarda, ki je veljal ! 'A najboljšega športnega organizatorja v Ameriki. Menda ni treba pripominjati, da sta taborišči obeh tekmecev bili predmet živahnega zanimanja s stmrA ameriške športne publike, ki bi rada vnaprej preračunala, komu bo padlo ▼ naročje jabolko zmage. Nocojšnja noč bo torej ©dločOa, kdo Je svetovni prvak v boksarskem športa. Amerika živi kakor v omotici. Evropi pa tudi ni vse eno, kako se to izteče. Schmeling si Je sicer zasigural 40 % vnovčane vsote, dočim dobi njegovi nasprotnik Ii % ln pol, a danes bo moral pokazati, č® res razpolaga z boksarskim znanjem aH če rno Je bila pri zadnji surovi tekmi v New Torku mila samo sreča sodnikov, M ga Je branil pred nekvalificiranimi nasprotnikovimi IzpadL Stadion v Cleroelandu, kjer se bo vršila tekma. še en KUrfen v Nemčiji Indicflski proces proti 4 7-letnemu Porotno sodišče ▼ Wesermundeju »e pripravlja na razpravo, ki v mnog očem spominja na Kiirtenova zločinsfcva. Komur je še na umu, kako je Peter Kiirten urno* ril dve deklici, ki ju je izvabil z veselic« nega prostora na polje ter ju tam zadavil mod godbo in petjem veseljakov na je« dva par sto korakov oddaljenem plesišču, bo našel marsikakšno skupnost z zločinom 47 letnega zidarja Hermanna Kunneja, ki je izvabil sedemletno učeniko Ingeborg Bopp s 6ejmskega prostora v Bremerhav« n«, jo najprej zlorabil, potem pa pisal po« ■iji anonimna pisma, v katerih je nava« Je! podrobnosti svojega sadističnega črna. Umor male Ingeborg se je izvršil že pred 20 leti. Pred tem zločinom pa se ie Kiinne izpozabil nad neko petletno dek« Kco ki je bil zaradi tega obsojen »a 15 me« secev ječe. V začetku lahkega avgusta pa so na« Sti v wesermundskem mestnem delu Lehe na nebj njivi !zbodeno petletno Areni Hed« de. ZdravnaSka umetnosti se je posrečilo obraniti otroka pri življenju in ko je deklica okrevala, je pripovedovala, da jo je Debeli ljudje Za najdebelejšega človeka dosedanjCh časov velja Anglež Danijel Lambert. Le« ta 1809 so ugotovili, da tehta 658 funtov. Umrl je, ko mu je bilo 40 let. Njegov te« kmrk, ki ga še danes hranijo in ga rn* kazujejo kot svojevrstno posebnost, meri v širini 180 cm in je trikrat večji od nor« mahnega telovnika. Američan, ki je do nedavno veljal za najtežjega moža na svetu, se piše E. F. Tittmaim. Zivefl je v Philadelphiji in uča# kal 39 let. Ko je bil zdrav, je tehtal 630, v bolezrr pa je shujšal na 580 funtov. O debelih ženskah pravijo, da živijo mnogo deli kakor moški. Pred tremi leti je v Gadesbungu (Illinois) umrla neka Maud Weiss, bi so jo dolgo smatrali r,\ najtolstejso Američanko. Tehtala je 510 funtov, pred smrtjo pa se je njena teža skrčila na 270 funtov. Učakala je 48 let Najdefoelejša družina sedanjosti živi v Cmcrnnatiju. Oče tehta 552, mati 560, na> starejši sin pa 575 funtov. Dvoboj zaradi ženske Iz Budimpešte poročajo: Ravnatelj bn« dimpeStameke igralske akademije Arpad Odry. eden najboljfrh igralcev budimpe« Stanke drame, ee je te dni dvobojeval z inž. Ladislavom Berkovitsem zaradi neke ženske. Nasprotnika sta se udarila s tež« kimi konjeniškimi sabljami. Odry je bil trikrat ranjen. Nasprotnik ga je vsekal po čelo in mu pr*zadefal 15 cm dolgo ra» no, zaradi katere je moral t sanatorij. zidarju Kunneju iz Wesermimda nagovoril nebi moški pr strebski slavno« sti ter jo odvedel na polje. Tam j? je na(j» prej storil s4o in jo izbodel z nožem. Par dni potem, ko je oblast odkrila z§0» čin, je pregela policija pismo naslednje vsebine; »Cenjena pofic'ja! Ne tratfcte se zame. Mož, ki je zagrešil ta zločin, bo storil še več podobnega. To mi zadnji slučaj. Maščevanje je brez pomena. Škoda je žrtev, a ne more biti drugače. Star sem petdeset let. Ne zapirajte nedolžnih!« Policija je slednjič prišla na to, da je pisal anonimno p'smo Kiinne. Izdala ga je pisava. 2. decembra lanskega leta se je vršil proti njemu proces, v katerem je bil obsojen zaradi posilstva na 7 let ječe. Zdaj so našli v močvirju še ostanke tropla Ingeborg Bopp. Osumili go takoj Kiinneja, ki pa pravi, da se ne ve sporni« njati, če j s on storil hid- ta zločin. Poro« ta bo zategadelj morala soditi na podlagi indicij. K obravnavi je povabljenih nad 100 prič in šest sodnih izvedencev. Lanceto si je porini! v srce V Zakopanih je izvršil samomor eden najbolj renomiranih poljskih zdravnikov, kirurg dr. Hieczkowski iz Poznanja. Odprl si je z lanceto pj-sni koš tn porinil sull-čico naravnost v srce, da je obležal na mestu mrtev. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. Vsak dan ena »Prosim prestopni listek aa v Šiško.« »Grof Zepoefln« Post ta Gattv Debela krivulja kaže pot, ki jo je prevozil zrakoplov »Grof Zeppelin« na svojem poletu okolu sveta v 19 dneh, presekana črta pa smer ameriških letalcev Posta in Gattyja, ki sta absolvirala vožnjo v 10 dneh. Nov vršac Himalaje premagan Anglež Smythe Je splezal s petimi tovariši na Mount Kamet ' Iz London poročajo, da se je šestčlanski ekspediciji angleškega planinca Smythea posrečilo povzpeti se na 7751 m visoko goro Kamet, kakor veli poročilo,, drugi najvišji vrh na svetu. Odprava je poskusila naskok devetkrat brez uspeha, šele desetič se ji je vrh vdal. Smythe je tisti mož, ki se je že lani odlikoval v Dvrenfurthovi odpravi na Kan-činčingo in je kot eden prvih dosegel Jon-son Peak, ki pomeni največji uspeh re-čenega podjetja. Gotovo je že tedaj zasnoval načrt za pohod na Kamet, goro, ki je bila že cilj mnogih planincev, a je ni že nihče dosegel. Kamet je visok 7751 m in je eden najvišjih vrhov na svetu. Sto-luje v skupini, ki ji pravijo domačini »prestol bogov«, kar vsekakor pomeni, da je xned najvišjimi vrhovi v Himalaji. Kamet ima bogato zgodovino, že Mona-kovčana brata Schlagintweit sta ga leta 1S85. poskusila naskočiti, a sta seveda obtičala daleč pod vrhom v višini 6732 m. šele leta 1907. je imel pogum lotiti se ga Anglež T. G. Longstaff, ki pa ni prišel piti tako visoko kakor njegova monakov-ska predhodnika. Izpregel je v višini 6150 metrov in se vrnil s spremstvom v Conr-mayeur. Nato je poskusil srečo C. F. Me-ade, ki ga je naskočil trikrat zaporedoma, vedno brez uspeha. Vendar je splezal do višine 7000 m, kar se ni posrečilo še nikomur pred njim. Naslednji, ki mu je skušal priti do živega, je bil dr. Kollas. Seveda ga ni dosegel in pri plezanju na M. Everest je končal v planinskem masivu. Po njegovi smrti so pozabili na Kamet ln posvečali večjo pozornost Kančinčingi. No, mlademu, drznemu članu Alpinske-ga kluba v Londonu, Franku Smytheu se je zdaj posrečilo, kar je izpodletelo toll-kerim pred njim. Ni dvoma, da je Smythe izkoristil bogata izkustva, ki si jih je pridobil v zadnjem letu kot član Dyrenfurtho-ve odprave. Bil je eden najboljših tovarišev nemškega raziskovalca in je s svojo veliko pobudnostjo že takrat kazal, da bo eden izmed redkih, ki se ne zadovoljuje s podrejeno vlogo v Dyrenfurthovi odpravi, ampak delajo na svojo pest naprej. Texas Guinan, kraljico nočnih klubov v New Yorku je francoska vlada izgnala in prepovedala njene nastope po newyorškem vzorcu v Parizu. Slika nam kaže Američanko v kostumu cowgirla. Strupeni plini v avtu Nenavadna nesreča se je pripetila v bližini Angersa na Francoskem. Neki šu-marski uradnik se je odpeljal z nekaterimi prijatelji z avtom v neki gozd, da bi tam s strupenimi plini iztrebil jazbece. Plini so bili zaprti v običajnih kovinskih steklenicah. Med vožnjo se je nekaj teh steklenic razbilo in plin se je razširil po avtu. Dve osebi, ki nista pravočasno osta-vili vozila, sta se zgrudili nezavestni in umrli. Žrtve »St. Philiberta« Ob ustju Loire Še vedno lovijo trupla, ki jih naplavlja morje na obalo ter izhajajo od katastrofe potopljene izletniške ladje »St. Philibert«. Identičnost pokojnikov pa se le mukoma ugotavlja. Osebe, pri katerih ne najdejo listin, pokopljejo brezimno v najbližjih krajih. Doslej so nalovili 262 mrličev, od katerih so dognali Istovetnost 199 oseb. Kaprun pri Zellu am See kjer je neurje povzročilo velikansko Škodo in kraj do polovice zasulo s plazovi zemlje. Tour de France, največja kolesarska dirka sveta Smrt drugega najbogatejšega Šveda V Stockholmu je umrl 81-letnl Arend N. Versteegh, mož, ki je bil ne le najvplivnejši, ampak tudi najbogatejši lesni indu-strijec na švedskem. Rodil se je v Edamu na Holandskem. Z 21. letom je prišel na švedsko, kjer je kmalu obogatel. Najprej je prevzel velik paket akcij od nekega angleškega konzorcija, potem je razširil svojo posest gozdov in žag v velikansko podjetje. Dolgo vrsto let Je veljal za naj-imovitejšega Šveda, kar mu je tudi prineslo pridevek »norrlanški kralj«. V bogastvu ga je šele pred nekaj leti prekosil tvorničar vžigalic Ivar Kreuger. Petletni rešitelj V Murchenu pri Bresciji v Italiji Je padel neki deček med otroško igro v kanal. Njegov tovariš, petletni Enrico Brignoli, je skočil za njim in ga rešil iz vode ter ga tako dolgo držal na površini, da so pritekli na pomoč ljudje. Za to hrabrost je bil odlikovan z zlato svetinjo Carnegijeve ustanove in prejel je tudi dar v denarju. V ponedeljek, 30. Junija se je začela v Parizu 25. »Tour de France«. Topot morajo kolesarji prevoziti 5000 km pota, ki vodi skozi vso Francijo v 23 etapah, Post in Gatty sta zlomila „Zeppelinov" rekord Cepljenje proti tuberkulozi V kakšnih primerih pomaga tuberkulin — Živi bacili so zdravim dojenčkom nevarni Na Zborovanju proti tuberkulozi, o katerem smo poročali pred nekoliko dnevi, so razni predavatelji imeli še celo vrsto važnih predavanj o metodah za zdravljenje tuberkuloze. Posebno zanimanje so vzbudila predavanja prof. dr. Hamburger-ja, predstojnika otroške klinike na dunajskem vseučilišču, prof. JagiCa, vodje druge medicinske klinike in sina našega znanega slavista, prof. Neumanna, predstojnika oddelka za tuberkulozo v Viljeminini bolnišnici, in asistenta Wenckenbachove klinike, dr. Kutscbera-Aichbergna. Prof. Hamburger je govoril o zdravljenju jetičnih otrok Najuspešnejše jamstvo proti bolezni je tudi tu pažnja, da se bolezen sploh ne pojavi. Zrak, svetloba in dovolj gibanja so najboljša obramba proti obolenju. Pri bolnih otrokih pa igra največjo ulogo dobro postopanje z njimi, še bolj nego pri odraslih. Nestrpna strežnica je v takšnih primerih nemogoča. Prof. Jagič je govoril o krvnem obtoku in jetiki pri čemer je poudarjal zlasti važnost srčnega delovanja. Srce se pri jetičnikih lahko poškoduje na razne načine, bodisi mehanično, bodisi pod vplivom bacilnih strupov. Za vse te primere je navedel prof. Jagič primerne načine postopanja. Prof. Neumann je predaval o uporabi tuberkufina ga določene oblike Jetike. Tuberkulin je v rokah izkušenega zdravnika Izborno sred- stvo, zlasti se da aplicirati pri vnetju re-bernice, pri obolenju sokrvoih žlez na tuberkulozni podlagi, pri zdravljenju s pnev-motoraksom in pri različnih oblikah očesne tuberkuloze. V vseh teh primerih je dosegel velike uspehe. Najzanimivejše je bilo gotovo predavanje asistenta dr. KutscheraAichbergna o poskusih dunajske klinike, kdaj utegne biti cepljenje z živimi bacili tuberkuloze škodljivo Izkazalo se je, da so živi bacili nevarni za še zdrave dojenčke, doCim pospešujejo ozdravljenje pri že obolelih pacientih. S tem v skladu bo že dolgo znano dejstvo, da začenja pljučna tuberkuloza nazadovati, če se ji pridruži slučajno še kakšna kožna tuberkuloza. Tako so Imeli na VVenckenbachovi kliniki že skoraj izgubljenega pacienta, ki je tehtal komaj še 50 kg, tako ga je izdelala pljučna jetika. Mož se je malenkostno inficiral na prstu ln po kratkem času mu je začelo Iti na bolje. Danes tehta preko 70 kg in je malone ozdravljen. Ugodni učinek kožne tuberkuloze skušajo sedaj doseči umetno z vcepljanjem živih bacilov v kožo in mnogo uspešnih rezultatov je v zadnjem letu na VVenckenbachovi kliniki potrdilo pravilnost tega postopanja. Seveda se mora zdravnik držati pri tem nekih določenih, dobro znanih varnostnih ukrepov, tako postane ta način imuniziranja pred Jetiko pravi blagoslov za bolnika. Na smučeh skozi Gronland Dva mlada norveška dijaka sta sklenila prehoditi Gronland na smučeh. S tem hočeta ponoviti pot, ki jo je bil nekoč že napravil pokojni raziskovalec Nansen. Tri leta sta čakala na dovoljenje, da smeta nastopiti potovanje na zapadnem Gr5n-iandu, dokoder upata v enem mesecu priti na vzhodno obalo. Spremljalo ju bo 14 psov, ki bodo vozili potrebna živila. Na potovanju bosta dijaka študirala geološki ustroj in vremenske razmere Gronlanda. Nov fotoelement Na fizikalno-tehničnem zavodu v Leningradu so rešili problem izkoriščanja solnčne energije s pomočjo novovrstnih fotoelementov. Te elemente Izdelujejo sedaj v veliko večji obliki in bodo z njimi tudi v veliko večjem obsegu ponovili laboratorijske poskuse. Kraljica nočnih klubov P. Rosenhayn: (Dagabunti v frafcu Roman Nekam nestrpno je skomignil z rameni. »Nemara. NJsem ti dolžan odgovarjati, Siri Lana.« • > Zavrtala je pogled v globine preproge, molče, dve, tri, štiri minute, ne da bi se ganila. Nekam vznemirjeno jo je opazoval. »Tre-seš se?« je rekel zmedeno. Vzdignila je oči, te srepe, temne oči, ki je v njihovih globinah tlela sinjkasta iskra, in jih uprla vanj. Izraz njenega obraza se je Čudno izpremenil; bilo je, kakor da bi se vsa raztajala, in z bolestnim jekom mu je padla okoli vratu. »Imej svojo hišo,« je zaihtela, »samo pri meni ostani!« Nekaj trenutkov ni vedel, kaj naj srtori. Ona je menda imela njegovo osuplost za ganjenost. Nežno si je položila njegovo roko na lice in jela šepetati tuje besede, kakor ji jih je vdihaval trenutek. Tuje besede, ki ni poznal njihovega pomena — in je vendar vedel, kaj mu hoče povedati z njimi. Odtrgal se je. Na stol je sedel in rekel z izpremenjenim glasom: »Zadržuješ me. Stori, kar sem ti rekel.« Odrevenela je, kakor da ji je sapa zastala. »Tedaj me misliš vendarle zapustiti?« »Rekel sem ti.« »Ti ljubiš drugo. Lahko ti tudi povem, katero. Na Evelyn Bar-clayevo misliš. Z njo hočeš pobegniti.« Pomilovalno je skomignil z rameni. In kažoč na veliko uro, ki je stala na dssni strani pisalne mize, je nestrpno defcri: »Ob dveh »e moram odpeljati. Odloči se, ah sprejmeš moj predlog ali ne. Reksl bi, da je v vsakem pogledu fair.c Počasi mu je stopila za hrfjet. Z naglim prijemom je zmaknila sveženj ključev s pisalne mize, skočila k vratom, zaklanila sobo od zunaj m odšla iz stanovanja. Slišal je še, kako je skrbno zaklenila hišna vrata. Dama, ki se je bila dala prijaviti državnemu pravdniku Macu Coyu, je bila brez klobuka in plašča. Državni pravdnik j 3 gledal v dvojico velikih, temnih oči, ki so strmele vanj iz mladostnega, ozkega obraza s tujimi črtami. Vzlic svoji rjavini je bil obraz bled in po zbeganem nemiru roke j2 bilo videti, da mora biti zelo razburjena. »Kdo ste?« Zmajala je z glavo. »Kaj vas je privedlo k meni?« Stopila je tik do njegovega stola in rekla, pritiskajs si roko na srce: »Ali hočete vedeti, kje je Cascapol?« - Državni pravdnik je skočil po koncu. »Pa ne, da bi poznali njegovo... pa ne, da bi vedeli, kje je?« »Da.« »Dva milijona dolarjev sta obljubljena tistemu, ki ga prime. Vaša sta, če me popeljete tja.« Nasmehnila se je s čudnim, izgubljenim nasmehom. Nato >; pogledala na uro, rekoč: 8 »Če se podvizate, ga še lahko ujamete. Pojdiva.« Čez nekaj minut se je avtomobil ustavil pred Cascapolovo hišo. Plesalka je odklenila. Zveneči odmev se je vračal od sten 'n stropa velike veže. ' Odklanja je druga vrata. Policisti so ydrli v hišo. Pokazala je na vrata delovne sobe. Državni pravdnik je potrkal. »Cascapol!« Nihče se ni oglasil Potrkaj je drugič. »Hiša je prazna,« je zašepetal in se obrn9 v stran. Ona je zmajala z glavo. »To ni mogoča!« »•Odkod veste tako natanko?« se je nasmehnil Mac Coy. »Nihče mu ni branil uiti.« Njeno obličje je dobilo sovražen izraz. Zdrznila se je in odne-haja. »Nu?« h vprašal. *Ali vidite dva konstablovca, kako patruJjirata sem ter tja? Rekla sem jima, da se skriva v tej hiši največji zločinec vse Amerike m da gre za njegovo aretacijo; obljubila sta mi, da ne bosta izpustila izhoda iz oči.« Državni pravdnik jo je molče pogledal; na njegovem obrazu se je zrcalila čudna mešanica osuplosti in spoštovanja. Molče je šel k hišnim vratom, jih odprl in poklical konstablovca k s?bi. Iz-pregovoril je z njima nekaj besed, ki jih ni nihče razumel. Ko se je vrnil, je bil njegov obraz resen. Zamišljeno je dejal: »Notri je — nikamor ni šel iz hiše.« In spet je potrkal na vrata, da je kar zabobnelo. Nihče se ni oglasil. Mac Coy js pogledal plesalko. »Morda bo...« Skomignila je z rameni. »Detektiv Cooper!!« SOKOL Zlet gorenjskega Sokolstva v Tržič V nedeljo 5. t. m. bo zlet kranjske so-kolske župe v Tržiču. Priprave za to veliko sokolsko manifestacijo so v polnem teku. Kot zletišče je določen velik travnik poleg sokolnice, ki ga je vodstvo predilnice dalo za časa zleta v uporabo. Člani sokolskega društva Tržič so ta travnik deloma s kulukom, deloma z najetimi močmi lepo znivelirali ter postavili orodje, paviljone, klopi in častno tribuno za gledalce. V soboto zvečer se bodo ob 18. pričele tekme članov in članic v višjem oddelku, v nedeljo zjutraj ob 6. pa se bodo pričele tekme članstva v nižjem oddelku. Pričakuje se, da se bo tekem udeležilo preko 100 tekmovalcev in tekmovalk ter se pričakuje zanimiva borba za župni prapor kot prehodno darilo, ki ga kna sedaj v varstvu sokolsko društvo Jesenice. Ob 9. dopoldne se pričnejo skušnje za popoldanski nastop, ob 10. pa je sestanek vseh župnih in društvenih glavnih funkcionarjev z važnim dnevnim redom v sokolnici. Ob pol 12. krene sprevod Sokolstva in vojske po glavnih ulicah tržiškega mesta in bo na Glavnem trgu stik in pozdrav Sokolstva. Ob 15.30 se prične javni nastop vojaštva škofjeloške garnizije z vajami a puškami. Slede proste vaje članov in članic, orodna telovadba vrst in župne vzorne vrste ter skupinske proste vaje telovadcev z Jesenic. Gorenjski Sokoli In Sokollee, prijatelji Sokolstva, vsi v nedeljo na sokolski zlet v Tržič. Lep sokolski nastop v Zgornji Šiški S^do, toda agilno sokolsko društvo v Z g. šišl« je prijetno iznenadilo s svojim prrtm jsvnina nastopom, ki ga je priredilo v proslavo V&dovega dne. Pokazalo je, kaj zmore prava sokolska volja in resno delo, pa more v marsičem služiti za zgled tudi starejšim društvom. Dravsko divizijsko oblast je zastopal g. podpolkovnik Nikolič, riočim smo pogrešali zastopnike župe in ljubljanskih društev. Za občino je prisostvoval župan br. Zakotnik. Nastop se je pričel točno ob 17. in so se točke vrstile vzorno druga za drugo, česar tako zelo fes to pogrešamo pri mnogih nastopih. Spored je bil pester in ni vseboval le obvezne vaje kot navadno vidimo pri manjših nastopih, temveč je prikazal vsestranost telovadnega dela v društvu. Opazili smo pri izvajanju vaj še male neskladnosti, neizpiljenost in pomanjkanje eksaktnosti, toda treba je upoštevati, da je večina te-lovadečih novincev in se v nekaj mesecih ne da napraviti čudežev. Posebno je treba poudariti, da polaga društveno načelništvo posebno važnost na vzgojo naraščaja in dece, ki sta prav številna, ker se zaveda, da iz njih črpa kader bodočih telovadcev. Vseh nastopajočih je bilo okrog 140, torej za Zg. Šiško vsekakor dovolj, edino članic bi si želeli še enkrat več. Prireditev se je ob splošnem odobravanju še dokaj številne publike končala prav sokolsko — brez veselice. Pripominjamo, da je javni nastop po prvodecembrski proslavi in uspeli telovadni akademiji poleg številnih predavanj že tretji nastop društva, ki še ni priredilo nobene veselice — drugim v vzgled. Sokol v Borovnici bo razvil 5. t. m. ob 15. novi društveni prapor, da dostojno proslavi 20-letnico obstoja. Ob 14.43 bo sprejem na kolodvoru, nato pred Sokol-skim domom razvitje prapora. Po razvitju telovadni nastop v senčnatem vrtu s. Hele fevigljeve. Za zvezo z Vrhniko je preskrbljeno. Ob 14. odpelje avtobus z Vrhnike od >Mantue« in se vrne na Vrhniko po želji gostov. Ravno tako bo vozil avtobus proti Ljubljani skozi Podpeč, Notranje gorice, Brezovico ob 23. Ustanovitev najmlajše sokolske edlnlce na Gorenjskem. Na inicijativo domačinov samih se je v soboto 27. junija zvečer ustanovila v Kropi sokolska četa, ki bo pride-Ijena društvu Radovljica. Zupo Kranj je zastopal br. Matija Sušnik z Jesenic, ki je navzočim bratom in sestram obrazložil sokolski program. 2upi je predlagana v imenovanje naslednja uprava: starešina Fran šolar, podstarešina Lovro Kokalj st., tajnica Tinca šolar, blagajničarka Rezika Lot-rič, načelnik Viktor Mokorel, načelnica He-da Stojkovič, prosvetar Franc Hafner, člana uprave Franc Pesjak in Franc Ferlič, namestnika Danijel Šolar in Alojzij Potočnik. Razvitje prapora Sokola Gor. vas — Poljane. Poljanska dolina se pripravlja na veliko in važno slavnost. V nedeljo, 19. julija, razvije naš Sokol v Gor. vas; sv o i društveni prapor, kateremu bo kurrio« val" naš gospod ban dr. Drago Marušič. Zadnji torek je depuitacija starešinstva obiskala g. bana. da se mu zahvali za to naklonjenost. Bila je kaj ljubeznivo spre« jeta od njega. G. ban $e je živo zanimal za razvoj in napredek Sokolstva v dolini kakor tudi obče. Bodril je k vztrajnemu delu v telovadn;ci, kar je ravno tako po* trebno za kmetskega kakor mestnega člo« veka za harmonično razvitje, utrjen ost in odpornost telesa. Izgovor, da kmetska mladina že itak dosti telovadi pri svojem delu, ne drži, ker vežtbe telesa pri delu so enostranske. Ni pa dosti sama telovadba, je dejal g. ban, treba je tudi notranjega sokolskega prepričanja, prave sokolske misli, k; priklepa človeka k domovini v požrtvovalnosti za dobrobit in napredek. Opozarjamo in vabimo obče vsa sokolska društva in Sokolstvu naklonjeno občin« stvo in sploh vse, da ta dan pohite v na« šo Poljansko dolino na to našo slavnost. Naš Sokol je obmejni Sokol. Tedaj kot vsa obmejna društva je potreben moralne in gmotne podpore. Podrobnejši razpored slavnosti bo priobčem v Časop:sih prihod« nje tedne. Iz Trebnjega. Na Alojzi jevo 90 se vršili pri Sokolu društveni prednjaški izpiti pred župno izpitno komisijo, in sicer od 10. do 12. dopoldne pismeni, od 14. do 18. pa teoretično - praktični. Izpitu je bilo pripušče-nih 13 kandidatov, in sicer 5 članov in 8 članic, ki so ga vsi položili za društvene pomočnike in pomočnice. Od domačega društva so napravili izpit: br. Bogo Žgaj-nar, Rado Šmid, Stanko Kožuh in sestre Cilka Zupančič, Anica Kozjek, Ida Laber-nik. Dalie br. Fran jo Kumar (št. Vid pri Stični), s. Stana Verdir (Št. Janž), s. Draga Kolenc (Mirna), s. Anica Terpina (Žužemberk) in s. Potočar Olga, Veber Marica (obe iz Mirne peči). Novim pomočnikom naše čestitke! Kakor nam je javljeno, se vrše v jeseni društveni prednjaški izpiti še za one, ki se ga niso udeležili- sedaj, na so posečali naš društveni tečaja Prijavite se preko-društva našemu P red rrjaškem z boru do 8- septembra t 1. Pe rčtoga^zaV.iji, M,#'% izvršil naš društveni Prednjaški zbor, je isti sklenil, da priredi društvo -0. septembra t. 1. svoj veliki javni nastop, na katerega že danes vse opozarjamo in vabimo vsa bližnja sokolska društva Novomeške in Ljubljanske sokolske župe k sodelovanju! Zdravo! Iz Mokronoga. Tukajšnji Sokol je priredil na predvečer Vidovega dne v Sokolskem domu slavnostno telovadno akademijo s prav pestrim sporedom. Začetek se je zaradi netočnosti mnogih udeležencev zakasnil na 21. uro, zato se je pa program točno izvršil. Po slavnostnem govoru, ki ga je či-tala s. Perkova, je 14 ženske dece odtelova-dilo čedne vaje z žogami. Prav lepo ie podalo 12 moške dece d'.. Skuljeve ritmične vaje, nakar je devet naraščajnic zarajalo na narodno pesem »Krasen pogled« prav skladno. Moški naraščaj je pokazal dva praški, 6 članic pa češko sestavo s siti lepo. K zaključku je četvorica članov telovadila I. in del II- praške, z živo sliko pa je bila slovesna akademija končana. Pridno je svi-ral društveni tercet in tudi spremljevalca na klavirju sta izvršila svojo ulogo dobro. Društvu na uspehu samo čestitamo! Sokol v Gor. Logatcu je imel 21. m. m. javir letni nastop Nastopili so vsi od« delfki: Moška deca s palicami, ženska s krogi, moški naraščaj, člani in članice s praškimi vajami. Poleg tega je izvajala moška deca skuipno z žensko deco simbo« lične vaje po znani narodni pesmi »Tamo daleko«. Vrhunec telovadbe je tvorila vzorna vreta, ki je nastopila na bradlji in drogu itn je žela tudi največ priznanja. Se« stavljena je bila iz 4 bratov iz Borovnice, enega z Vrhnike im župmega vaditelja. Po« zabiti ne smemo naših sester, ki so letos prvič nastopile na bradlji. Ej, te naše punce! Da bi jih le videli! Kolcbi, naopori, prevali, ramenske stoje, odskoki :td. Naj« več zaslug za tako lepo uspeli nastop je imel poleg domačih vaditeljev tudi br. župni vaditelj Rajmer, zakar mu izreka« mo na tem mestu svojo zahvalo. Skratka, prepričali smo se, kaj zmore resna volja in ljubezen do sokolskega dela. Le tako naiprej! Dramski odsek Sokola Maribor L priredi v petek 3. t. m. ob pol 21. v telovadnici podoficirske inženjerske šole kralja Petra I. Finžgarjevo proslavo, na kateri bo prof. Kenda predaval »Finžgar in naš narod«, nakar se bo predstavljala Finž-garjeva ljudska drama »Razvalina življenja«. Sokolstvo In vsakdo dobrodošel! I Radio Izvleček iz programov Petek, 3. julija. LJUBLJANA 11.45: O šolskem radiu. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Vrtnarstvo. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. Sobota, 4. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa in plošče. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: O časnikarstvu. — 20: Oglejski patrijarbi. — 20.30: Pevski večer: gdč. Arko in g. Jelačin. — 21.15: Prenos z Bleda- — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Plošče "'BEOGRAD 11.30: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Koncert radio-orkestra. — 19: Lahka glasba. — 19.30: Narodne melodije s kitaro. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Odlomki iz operete »Orlov«. — 22: Poročila. — 22.20: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Koncertni večer. — 22.10: Nadaljevanje koncerta- — PRAGA 17-20: Plošče. — 19.05: Ba-lalajke. — 19.55: Koncert godbe na pihala. — 21: Veseloigra. — 21.30: Komorna glasba. — 22.20: Mešan program iz Mor. Ostra-ve. — BRNO 17: Plošče. — 18.05: Zborovski koncert. — 19.05: Prenos iz Prage. — 21.30: Kvintet na pihala. — 22.20: Mešan program iz Mor. Ostrave. — VARŠAVA 19.20: Plošče. — 2015: Koncert lahke glasbe. — 22.30: Chopinove skladbe. — 23: Lahka glasba. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert kvarteta. — 15.20:' Plesna glasba na ploščah. — 17: Poljuden koncert orkestra. — 19.50: Klavirske skladbe. — 20.20: Pevski večer. — 20.50: Mandoline. — 22: Lahka glasba. — BERLIN 20.40: Nemški romantiki (Rerlinsko koncertno društvo). — 22.30: Godba za ples- — KONIGSBERG 16: Vojaška godba. — 1P.35: Koncert na eitre. — 20: Mozartova velika opera »Ido-meneo«. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. _ M0HLACKER 16.30: Violinski koncert. — 17: Koncert filharmoničnega orkestra. — 19.40: Koncert cerkvene glasbe. — 22: Schubertova nedovršena simfonija v H-molu. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 19.30: Violinski in klavirski koncert — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: Lahka glasba. — Pesmi. — 23: Ciganska godba. — RIM 17: Instrumentalen koncert — 20.10: Plošče. — 21: Operni večer. krepi In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. VZEMI ME SEBOJ! Tako vas poživlja mala CERTOTDC-kamera Poglejte to za res zanesljivo kamero in ona vam bo ugajala, a poleg tega je tako poceni. 191/3 Dobiva se v vseh boljših fototrgovinah. žično, kakor da bi bilo namenjeno otrokom. 5e bi se torej Tijardovič odločil za sodelovanje s kakšnim dobrim libretistom, bi utegnil postati slaven operetni avtor, za kar ga predistinirata občutek in okus za lepe »šlagerje«. Mi bi srčno želeli, da bi se ta prikupni in pridni talent razvil tudi v širokem svetu in da ne bi zakrnel na napačno za početi, nemogoči poti — libretu. satelja Franceta Bevka roman poljske pisateljice Elize Orzeszkowe >Kmetavzar<. Knjiga obsega 240 strani in pomeni obogatitev naše prevodne književnosti, ki žal vse premalo upošteva poljsko literaturo. Čitajte ilustrovano revijo ' »ŽIVLJENJE IN SVET « ŠOLSTVO Na Drž. dvorazredni trgovski §oR v Ljubljani je bilo konec leta 1930=31 228 učencev m učenk. RazTed so dovršili s prav dobr m uspehom 10, z dobrim uspe« hom 81, z zadostnim uspehom 78, z neza« doetnim uspehom 10, ponavljalni izpit je dovoljen 47 učencem in učenkam, neiz« prašana sta ostala 2. Ponavljalni izpiti se bodo vršili za I. letnik 31. avgusta in 1. septembr, za II. letnik pa 2. 3. 6eptem« bra. — Vpisovanje se bo vršilo za I. let* nik 1., 2. in 3. seiptembra, za II. letnik pa 4. septembra. K vpisovanju za I. letni/k je treba prinesti rojstni list, izpričevalo o nižjem tečajnem izptu srednje šole ali o zavrsnem izpitu meščanske šole. Starost 14 do 18 let. Vpisnina 150 Din. Prosveta „Jurek i štefek" in drugo Zagreb, 1. julija. Mladi, mnogjostranski Ivo Tijardovič je spisal svoje šesto operetno delo. Od njegovih šestih operet so izvajali v Zagrebu že štiri, in sicer: >Pierota Ilo«, >Malo Florama, »Splitski akvarele in sedaj »Jureka in Štefekac. Tijardovič je vsekako izredno velik talent, ki se mnogostransko očituje v muziki, slikarstvu, poeziji, plesu, režiranju itd. Vedeti moramo namreč, da Tijardovič vse to. dela sam. Toda največji dar ima Tijardovič za operetno glasbo, kateri je Kil ustvaril že nekoliko uspelih in popularnih »šlagerjev«. Po mojem mnenju sta mu pri novi opereti »Jurek i Štafek« storila krivico I občinstvo i kritika. Krivica je v tem, da so jeli razčlenjevati in premišljevati o Tijar-dovičevem delu. Kritika je poudarila, da njegova »glasba s svojo pratersko - sejmar-sko instrumentacijo gre uprav na živce«, »dejanje je površno«, »raze>n šlagerjev ne obvlada Tijardovič nobene druge glasbene forme«, >nima zadostnega tehničnega znanja niti za tipizirano operetno instrumentacijo«, »avtorjeva invencija in dovtipnost ni mogla slediti junakom«, >humor Jureka in Štefeka je kakor iz reduciranih humoristič-nih listov« itd. Vse to je prosmatrano s povsem napačnega zrelišča, kajti najnovejše Tijardoviče-vo delo ni za las ne boljše niti slabše od prejšnjih del, niti za atom pametnejše ali neumnejše, bolj logično ali manj logično; tudi tehnika ni v ničemer drugačna nego t prejšnjih delih. (Logično bi bilo, da avtor pri šestem delu pokaže večjo tehnično veščino kot v prvih delih. Toda, ker so se njegove prve operete sprejemale kot celota, ni o teh pomanjkljivostih sploh nihče govoril. Pri Tijardoviču lahko govorimo 9amo o večji ali manjši sreči in o tem, da je občinstvo to delo sprejelo z večjimi, drugo pa z manjšimi simpatijami)- V tem je vsa tajna Tijardovičevih uspehov. Toda največja neprilika za tega izredno nadarjenega mladega moža je v tem, da si sam piše svoje librete, a to je baš ono, česar Tijardovič ne zna. Če bi hoteli naštevati vse naivnosti in nelogičnosti njegovih »dejanj«, bi nastala prava katastrofa. Edino, kar je Tijardoviču res bleščeče uspelo, je lik Sjora Bepa Pegule v »Mali Floramv«. Razen te edine docela centralne figure, komične v gesti in mentaliteti, je pri Tijardoviču vse ostalo naivno, neupravičeno, nelo- Kot zadnjo premijero nam Je "drama dala Ganderjevo komedijo »Ničesar brez moške glave« (»II manquait un homme«). Ta ko medija je zgrajena na majhni zablodi ali napačni postavki, vendar je zelo zabavna, ponekod celo duhovita. Vsebina je na krat ko tale: Neka mlada ruska kneginja živi v emigraciji in vstopa v službo bogatega mla-daniča kot šofer. Tri tedne nihče ne opazi, da je ta šofer ženska. Seveda ne izostane neizogibni happy - end in v tretjem dejanju objame gospodar svojega šoferja kot svojo zaročenko. Mimo , tega glavnega dejanja je vrsta drobnih prizorov z ženami, ki se prodajajo ali s takimi, ki bi hotele postati zakonske žene tega zelo bogatega mladeniča. Najbolj pa je piscu uspelo, pokazati življenje ruskih aristokratskih pribe žencev; v tem pogledu je najsrečnejši lik starega kneza Popovskega. Občinstvo je to delo sprejelo prav toplo in se je mnogo smejalo in ploskalo. Vse kaže, da bo komad šel še mnogokrat preko našega odra. 2iga Hlrschler. Ruska emigrantska književnost Ugledni nemški poznavalec ruske književnosti Arthur Luther piše v »Osteuropa« (Berlin), da se ruska emigrantska književnost preveč omalovažuje, ali pa se presoja po živio-patriotičnih romanih reakcionarnega generala Krasnova. Današnja književnost ruskih prlbežnikov, pifie Luther, za razvoj celotnega ruskega slovstva in ruskega duhovnega življenja ni dosti manjšega pomena nego so bile pred sto leti dela emigrantov Mickiewiecza, Slo-wackega in Krasiliskega za Poljake. Med emigranti so vendar najpomembnejše osebnosti starejšega literarnega rodu; dovolj je, če navedemo imena: Bunin, Remizov, šme-ljov. Umljivo Je, da ti pisatelji posebno radi opisujejo preteklost, vendar pa zaradi tega še niso nikakl zagrizeni laudatores tem-poris aeti. Res je, da niso ničesar pozabili, vendar so se zelo mnogo naučili; staro Rusijo, brez katere ne moremo spoznati nove, rišejo objektivnejše kakor sovjetski pisatelji, ki jih močno ovirajo pri delu razna »socialna naročila«. Poleg starejše generacije pa poganja mladi rod, kateremu je stara Rusija samo še lepa pravljica; le-ta se je razvil pred uplivom zapadnoevrop. mišljenja in stvar-janja in vendar ni mogel vsega zapadno-evropskega sprejeti vase kar brez pridržkov. In ko ti mladi pisatelji emigracije opisujejo sebe, svojo okolico, svoje ruske očete in svoje evropske vrstnike ter kažejo svet v teh kontrastih, nastaja 2 njihovim delom nekaj popolnoma novega (Širin, Gazdanov 1. dr.). , »Rije?« Je priobčila v fftevflki z dne 27. junija med drugim članek dr. Rudolfa Bi-čaniča »Zagreb i Jugoslavija«, ki dokazuje na osnovi novejšega ljudskega štetja, da je Zagreb v Jugoslaviji narasel za 70 in sicer je v desetih letih rasel tako naglo, da se v Avstro - Ogrski po računu verjetnosti ne bi povečal za toliko Število prebivalcev niti v štiridesetih letih. V Jugoslaviji je imelo to mesto v eni sami dekadi štirikrat večje razvojne možnosti nego v prejšnji državi zadnjih 50 let — Ante Kovač zanimivo opisuje svoje vtise 9 potovanja po Franciji ob priliki sestanka bivših bojevnikov. _ Ka. Mesarič obširno poroča o najnovejši knjigi St Grossmanna »Ich war be-geistert«. Zanimiv je tudi članek dr. Bog-nerja o Borisu Pilnjaku in njegovi pripovedni umetnosti. Demetrora nagrada >a najboljšo dramatiko delo je bila letos priznana pisatelju Ka. Mesariču za- njegovo ljudsko igro >Jooo Ud-mani6«, ki so jo letos uprizorili ▼ zagrebškem gledališču. G. Meeariču čestitamo k temu priznanju njegovega dela. Prevod is poljske književnosti. Goriška književna zadruga »Goriška Matica« je pravkar izdala ▼ prevodu neumornega pi- Mladi In močni ljudje se Vam smejejo ker «te slab). Znameniti idnmft Ar. SebnA- der ta njegovi »odelaTci »o pokazaii, kako t« more tudi vsak slabejši in starejši mošfei (» tudi žena) naravnim potom pomladiti orirorn* okrepiti. Pišite takoj, DOKLER JE SE CAS, ta brezplačno pojasnilo na Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SW 48, Fnedrich-strasse 19. 8272 Voslovodfo in 3 pctniice za prodajo proizvodov državne tkalnice preprog in manufakturnega blaga na obroke IŠČEMO ter reflektiramo samo na inteligentne, zaupne in agilne moči. Pismene ponudbe naj se oddajo osebno: Fischer, Hotel Union, od 8. do 12. In od 15. do 17. ure. 8694 L.MIKUŠ Mestni trg is Tvorni ca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — sJtmtO« 9L T36 10 PefeK, S. VEL JSSI fSett« tttoKnt o£/o*o*tt i ženttre, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro s.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati ia pristojbino 2.— Din. Pri* stoibine je vposlatt obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 •Vas/ore tnalih oglasov dobite takoj po izidu tista w podružnicah 9 Jutra' v »Mariboru, v * iVocem me«*«*? 9 VSrbovljah in ms temenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. w tirnimi Vajenca m topografsko obrt sprej-■M takoj Ribšer, fotograf, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30623-1 Učenca • primerno Šolsko kobras-bo takoj sprejme Franjo Grabiee, fotograf v Ljubljani, Miklošičema e. 6. 30609-1 Trg. učenca e primemo šolsko Izobrazbo, v starosti 14 do 16 let, poštenih staršev, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj trgovina mešanega blaga. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. 30818-1 Jelonošo (BpMsentrager) z dobrim; ■prijemali, veščega nem-gčirro, t eeloletno službo sprejme hotel Strnkelj. 30745-1 Izvrstne pletilje emtl erice, repasirke za telovnike in puloverje, išče ♦vornica trikotaže Spitzer I Pollak, Zagreb, Vino-gradska cesta 8-A. Nastop takoj. Pismene ponudbe ■ zahtevkom plače na Amačeno tvornieo. 30TJ1-1 Pametna oseba priletna in poštena, ki bi opravljala poleg domačih del tudi S kravi in kuhala 3 osebam meščan, hrano, dobi mesto proti plaši po doeovoru. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30717-1 Trg. vajenca W W imel veselje do trgovine i barvami, sprejmeta takoj t vso oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddrslek »Jutra«. 30715-1 Pek. vajenca prejme takoj Rudolf Mlakar. parna pekarna v Celju. 80853-1 Šoferja trfffl*og», k tovornemu mrr-■tamobiln sprejme Snppanz Ed., Pristava. 30858-1 Služkinjo ki irtt perfektno kuhati, išče z* takoj d niči na brez otrok. Predstaviti se j« v sojvoto 4. julija na naslov: Ranič, Dravska nlica 7 (t* štadionom). 308934 Brivskega pomočnika apnijme takoj Ernest Pin-tar, Selo-Moste pri Ljubljani. 30955-1 Brivskega pomočnika de$ir<»g» delavea in bnbi štuoerja, z oskrbo v hiši in pSačo pe dogovoru išče Liseu? v Trbovljah. 30936-1 Mesar, pomočnika s^rejm-e takoj Leopold Jesih, mesar t Medvodah 30939-1 Črkosfikar. pomočnika in vajenca takoj sprejme And. Štrukelj, Ljubljana, Celovška eesta 14 (nasproti velesej-ma\ 30945-1 Učenko ki fcna veselje do p^erfflj-rtva. sprejmem takoj. — Pojasnila daje tvrdka K. 6os-s, Mestni trg štev. 18. 30936-1 Pisarniško moč francoščine — event- tndi slovenske ali Tiennške stenografije, iščem Pismen« ponndbe na og!. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna«. 3097:1-1 Fiksum in provizijo Budimo potnikom sa obisk privatnih strank sa Ljubljano in okolico ter vso Dravsko bart-Tvino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Fiksum Jn provizija«. 27662-5 Enkrat klijent — za vedno kfijent! Z naSmi, res brezkonku-rejiftnimi, od vseh 100 % prebivalstva uporabljenimi hišnimi predmeti, je pot-»ikom podana velika šan-ea. Visoki zaslužki za leto naprej. — Izvanredna hitra prodaja, ker se vedno rabi in zato povprašuje Denar ni potreben. Nekaj poznanstva m veliko volje. Trgovska hiša Sc-ha-pi-ra Isakim, Miklošičeva c. it. 14. 30963-5 lT± a* Zastopništvo »ekaterib domačih tvorni« ia Beograd, Donavsko, Moravsko in Vardarsko bano-▼»<> išče dobro uveden, Briad in izurjen trg. potnik, ki potuje 8 svojim avtomobilom. Da potrebne garancije in dobre reference. — Cenjene ponudbe pod Šifro »Pntnik« na Oglasni zavod »Fa.ma«, Beograd, poštan-ski pretinae 493. 8315 VAM+& I Par težkih konj več konjske opreme, vozov in sena prodamo. — Dalje damo v najem hlev za 6 konj in k temu spadajoče bolnice rn dvorišče. Poizve se pri stavb, družbi »Gradidom« z o. t., Ljubljana, Sredina 15. 30869-6 Nemščino temeljito poučujem. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 27557-4 Camernikova šoierska šola Ljubljana, Dnnajska e. 36 (Jngo - Anto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponjt 851 Štedilnik velik, mizni, poceni naprodaj v Langusovi ulici št. o/I. 30899-6 Preša in mlin za. sadje naprodaj v trgovini na Mestnem trgu 3. 30908-6 Koncesionirana šoierska šola Gojko pipettbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije. 30016-4 Predelno steno z vrati, leseno, v izmeri 250 X 330 cm prodam. — Naslon v oglasnem oddeikn »Jutra«. 30&41-6 \Slui6* iilA Šofer-mehanik samostojen ln v tej stroki dobro lzvežban. Sem oženj en ter re-flektlram samo na stalna mesta. Znam slovenski, srbohrvatski, nemški ln Italijanski. Zaradi plače po dogovoru. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. 30786-2 Polico (5teJa®o) s 130 kairtonastl-mi predali, v izmeri 230 X 300 em prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 30942-6 2 postelji posteljno mrežo, divan te 3 stola prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 00947-6 Mizar z lastnim orodjem^ feli zaposlitev t tovarni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30887-2 Dvojna okna dvodelna i nadsvetlobo, popolnoma nova, 12 komadov 85 X 165, .10 komadov 85 X 160 ngodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30928-6 Brivski pomočnik vojaščine prost, dober in hiter delavec, želi preme-niti mesto. Nastopi lahko 12. julija. Refleitira samo na stalno mesto. Cenjene ponudbe na naslov: Miro Knpanc, Siimmac, Kranj. 30863-2 Gospodična z učiteljsko reobrazho — išče kakršnokoli primerno službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »S Krasa«. 30848-2 Sestra-bolničarka s lSletno prakso, prosi za takoj nameščenje pri bolnika v fini privatni hiši. Vprašati: Fany Dimnik, Ljubljana, Mestni trg M/II 30877-2 Brivskemu vajencu ki se uči že 20 mesecem doma m ki dobro brije ter prilično striže, šole prost, iščem strogega gospodarja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30854-2 Zobotehnlk z večletno prakso, sedaj v neodpovedani službi, želi premeniti mesto. Cenjene p orni d be Tia oglas, oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik« 30896-2 Plačilna natakarica zmožna tudi nemščine, išče 7,a sezijo ali stalno službo v boljši restavraciji. Naši om pove oglasni oddelek »Jutra«. 30892-2 Vzgojiteljica z večletno stalno eluSbo, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče primerno službo pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica 333«. 80919-2 Dekle M m dobro tikati in prati, išče službo postrež-nice. Naslov v oglasnem oddeTku »Jntra«. 30948-2 Poslovodja dober knjigovodja in W-lancist, vešč vseh pisarniških šn trgovskih del, z desetletno prakso, zmožen garancije ali kavcije, želi trajno zaposlenie. Ponudbe pod šifro »Agilen 32 let« na oglasni oddeleik Jutra. 30959-2 Trgovski pomočnik mlajši Specerist. želi kamorkoli premeniti sedanjo službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30989-2 Zastopnika preti fiksumu m pr omili ji išč'3 svetovna tvrdka za Dravsko dolino. Potrebno 20.900 Din jamstva v gotovini ali vrednostnih papirjih. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pofl šifro »S. M. C.« 30960-3 Šofer poSten In zanesljV, fiS?e nam-eščenje k osebnemn ali tovornemu avtomobilu. Nastopi lahko s 1. avgustom 19S1. Cenj. ponudbe pod »IPošton« n« podružnico »Jntra« t Mariboru. 30981-2 Učiteljica ki pomori nemški in francoski jezik in bi opravljala vsa domača dela. gre čez počitnic« k boljši rodbini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Brezplačno«. 30963-2 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tri buč na Glincah — telefon 2605. 30596-6 4 oleandri poceni naiprodaj na Vodovodni eesti 34. 30737-6 MaRnovec in druge soke nudi najceneje Brezalkoholna pra-dukofja v Ljubljani, Kolodvorska nlica štev. 3. 218-6 Štedilnik srednji »K! osen.«« ia to-plodar, radi selitve poceni proda Mgon, Rožna dolina VHI/14. 30840-6 Štedilnik dobro ohranjen, s pečico in bakrenim kotlom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30875-6 Metoma- Motorno kolo OTiamke »Pnoh« 350 cm*, s kompletno električno razsvetljavo, skoraj novo proda Ant. I^ah, Zgornja Polskava-Pragersk«. 80888-10 Motorno kolo »AJS« 350 ecm, ▼ prvovrstnem stanju n g o d n o prodam. Poizve se v trgovini barv »Lustra«, CrO-sposvetska 12. 30865-10 Tovorni avto rabljen, do 1200 kg nosfl-nosti tomora, kupim. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim avto«. 80933-10 Motorno kolo dobro ohranjeno poceni proda Sebenik. Knezova ul. št. 28, Ljubljana. 30985-10 Kupim Tehtnico dobro ohranjeno, nosilnosti do 500 kg, kupimo. Ponudbe poslati na OLETTM, Ljubljana, poštni predal 212. 30828-7 10.000 Din posojila kot obratni kapital iščem za boljše gostilniško podjetje. Nudim visoke procente od prometa, — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv zaslužek«. 30910-3 Družabnika « 80—200.000 Din i 6 8 e m z a noro, dobičkanosno podjetje. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ipod »Ra-Tumen in zmožen« 30987-3 Posestvo z imenitno glino za lonce in opeko, r brezkonknrenč-nem krajn naprodaj. Čisto na novo najdena glina. — Ponndbe pod šifro ,Glina« na podružnico »Jntra« v Celjn. 30716-20 Novo hišo enonadstropno, z več stanovanji in Jokali ta trgovino, na prometnem kraju v Medvodah 'takoj prodam Na-slom v oglasnem oddelku »Jutra«. 30038-20 Opeka in lončarija! Naprodaj j« posestvo z glino za lončarstvo bi opeko, v brezkomkurenč-nem kraju. Cisto na novo najdena glina. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Glina«. 30973-20 Črti smoking skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 30952-13 Vrehratui Novorojeno punčko oddam za smojo. Naslov v mariborski podružnici. 30976-14 Restavraciio sefe> renomira&o, m strogi sredina Zagreba prodam zaradi bolezni. Posedujem bogat sobni, vrtni, kuhinjski in kletarski inventar. Dam tudi na večletna odplačila. Cena inventarja je 200.000 Din. Naslom pove oglasni oddelek »Jutra«. 30583-19 Trg. lokal v Kamniku oddan a 1. avgustom. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal ▼ Kamniku«. 30422 19 Gostilne, bifeje, trgovine s papirjem, restavracije, mlekarne, men-ze, trgovine, vinotoče, vse vrete obrti, na dobrih mestih r centru mesta prodamo aH damo v zakup proti odškodnini za inventar po najugodnejših pogojih. Vse informacije daje »Kolumbus«, Krvavi most br. 2, Zagreb. 30301-19 Skladišče betonirano in obokano, ▼ Streliški ulici ob eesti oddam takoj ▼ najem. — Pojasnila daje tvrdka Im. Perdan nasledniki, Krekov trg 10. 30864-119 Trg. s papirjem šolskimi potrebščinami in trafiko, na najprometnejši točki Ilice v Zagrebu takoj prodam resnemn kupcu, samo proti gotovini. V zalogi za približno Din 250.000 blaga. Pojasnila daje Š. Kun le, Zagreb, Ilica 82. 30856-19 Gostilno hi mesnico tik želez, postaje in sejmišča, dobro idočo _ obrt, pTodam zajedno s hišo in vrtom ter gospodarskimi poslopji in inventarjem po zelo nizki ceni. g t e r k, Dugoselo pri Z«agrebn. 30853-19 Lokal (mlekarno) na prometni točki radi selitve oddam. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 30897-19 Trgovino z nem inventarjem oddam v najem. Na razpolago tudi stanovanje. Naslov prt podružnici »Jutra« v Celju 80700-17 VridOfU Malinovec fini, pravi, pristni, ugodno dobite pri Lomru Sebenik, kuhanj« sadnih fcokov — Ljubljana. 30986-33 Bukovih cepanic 100 sežnjev suhih in lepih takoj prodam. — Pojasnila daje g. Bogomir Bezinšek, Rogatec. 30719-15 Podnlce rabljene, 7 cm debele, z legami poceni proda Gale Maks, Zg. Šiška št. 174. 30366-15 Jesenove hlode in suha drva preda T. Jerovšek, Ko-pivnik, pošta Frsm. 30860-15 tUmevanja Zakonca brez otrok iščeta sobo in kuhinjo, ali sobo s štedilnikom. — Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«. 30592-31 Zračno stanovanje eno- ali dvosobno, event. velik« in zračno, prazno sobo t vhodom iz stopnji-šča iščem z avgustom za samostojno damo. — Ponudbe na naslov: Pavla Sever, Krakovska nI- 27. 30783-21 Boljše stanovanje s 3 velikimi sobami in pritiklinami, z uporabo kopalnice ia vrtom takoj oddam. — Naslom pri podružnici »Jutra« t Nomem mestu. 3086T1-2I1 Sobo in kuhinjo najraje t novi hiši, iščeta 2 samski osebi z avgustom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cena do 600 Din«. 80650-51 Stanovanje sobe in kuhinj« odda Leopold Dimnik, Tomačevo št. 34. 30879-31 Stanovanje 3 kuhinje in pritfkTtn oddam s il. amgnstom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30876-21 Stanovanje 3 »ob, kuhinje, shrambe in vseh pritiklin, g 1. avgustom odda Supin, Rožna dolina, eesta št. TI /32. 30878-31 Stanovanje z eno parketiTano sobo oddam s i. avgustom mirni in plačili zmožni stranki brez otrok. Kopač, Zg. Šiška — nasproti nove šole 30874-21 Stanovanje •1 aR 2 sob oddamo v najem. — Pojasnila daje stavb, družba »Gradidom« z o. z., Ljubljana, Sredina št. 15. 30868-21 Štirisob. stanovanje renovirano, v centru mesta oddam z amgnstom. — Naslom v oglasnem oddelku »Jutra«. 30898-31 Stanovanie po možnosti komfortno, v sredini mesta išče tričlanska družina z odraslim otrokom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten plačnik«. 30913-21 Za letoviščarje sobe in kuhinjo, event. 2 sobi in kuhinjo, v krasni legi na Pohorju takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30979-31 Vabilo na veliko plesno prireditev s konkurenco najlepših damskih slik, ki se vrši v Park hotelu-Kazina Bled. V soboto, 4. julija se vrši konkurenca najlepših damskih slik. Dame, ki se udeleže te konkurence, se brezplačno slika. Slika se izključno dame v kopalnih oblekah ali pyjamah. Slike so razstavljene v Kazini, in od teh slik bodo 3 najlepše nagrajene, ostale konkurentinje pa dobe svojo sliko v dar. Odločuje publika. 8710 Trisob. stanovanje s kopalnico takoj oddam v Kamniku Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje r Kamniku«. 30684-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam v Dravljah št. .146 — pot sv. Roka. 30914-21 500 Din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi do 15. t. m. trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami, r centru mesta, ali pa T7Mn«im tudi v najem malo vilo v bližini mesta (20 minut). Plačam 6 mesecev naprej. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka brez otrok«. 30988-21 Sobo m katero ne seg® smrad iz Ljubljanice, z 2 posteljama, iščem za julij in avgust, čez dan odsoten. Ponudbe na naslov: Joško Škof, Ljubljana, Gestrino-va ulica 8/III. 3004.V23 Železniški vpokojenec boljR, mirefli in dobrosrčen, išče čisto, pralno sobo za takoj, pri dobrosrčni družini. Naslom pove ogl. oddelek »Jutra«. 80931-33 Solnčno sobo z elektriko in posebnim vhodom oddam gospodn ali gonpodič.ni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 80060-23 Opremljeno sobo Tračno, v tredimi mesta oddam takoj ali s <18- julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30970-23 Sobico preprosto opremljeno oddam. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 30065-23 1 ali 2 sobi kršeno opremljeni, s kopalnico, sredi mest* po zelo nizki coni oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S0966-23 Lepo, zračno sobo z uporabo kopalnic-" takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30972-23 Prazno sobo s Bepariranim vbodom te stopnjišč/a oddam v cen trn mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »C«. 30626-23 1 ali 2 stalni osebi mirni, sprejmem t čisto in opremljeno sobo s posebnim vhodom ter električno razsvetljavo, r centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27654-23 Sobo oddam takoj mirnemu stalnemu gospodu, soba Je zračna ln 51 sta. v visokem pritličju. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 30838-23 Dve prazni sobi krasni, vezani, v vili ob tramvajskem križišču oddam s 1. arrgustom. Mir je, Langusoma 5/1. 80867-23 Separirano sobo strogo čisto, z oskrbovanjem garderobe ngodno oddam. Naslom t oglas, oddelku »Jutra«. 80870-23 Opremljeno sobo prijaimo. v bližini Zvezde, takoj ali s 15. julijem oddam gospodični. Naslom v oglasnem oddelku »Jutra« 30862-?3 Mirno sobo v pritličju, z razgledom ma lep vrt, « separatnim vhodom takoj oddam. — Naslom r oglasnem oddeTkn »Jutra«. 30800-23 Dva gospoda srrreimem na stanovanje v Šiški, Gasilska štev. 19. 30001-33 Opremljeno sobo s poseh. vhodom in elektriko oddam s 15. juliiem solidnemu gospodu v Flori janski ulici štev. SI/T.. SO0OO-2S Sobo lepo opremljeno, s pneeb-nim vhodom, elektriko in parkeiti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30895-33 Opremljeno sobo v Relenbnrgomi ulici oddam takoj ali s 15. julijem solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30691-33 2 prazni sobi •na Miklošičevi cesti v I. nadstropju, pripravni za ordinacijo ali pisarno, oddam s 1. avsrustom. Na. slov pove oglasni -oddelek »Jutra«. 30940-23 Sostanovalca ▼ lopo sobo sprejmem takoj v Zg. Šiški, Vodnikova št. 122. 80888-33 Sostanovalca eprefmem na Sv. Petra a. št. 78, dvorišče. 80907-23 Gospoda ali zakonski par br*a «trok »prejme« prav poceni r čisto, suho in svetlo »obo • poseb. vbodom takoj ali s 15. julijem za Bežigradom. Naslom pove oglasni oddelek »Jutra«. 80917-23 Opremljeno sobo a posebnim vhodom — v strogem centru takoj oddam. Kongresni trg št. 3/1 desno. 30916-23 Podstrešno sobo čedno, oddam dvema gospodoma ali gospodičnama v Rožni dolini. Naslom v oglasnem oddelku »Jntra« 80002^28 Sobo r sredini mesta, ■ hrano ali brez oddam »olidnesmu gospodu. Naslom t ogla«, oddelku »Jutra«. 80004-33 Opremljeno sobo lepo in čisto, s posebnim vhodom ter elektriko takoj oddam eolidnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 80911-23 Prazno sobo velSko, iščem v blSInl glavnega kolodvor«.. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna soba«. 80912-28 Opremljeno sobo z 1 ali S posteljama, v centru me*t« takoj oddam Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 80034-23 Za Jutif hi avgust oddam sobo « S posteljama » souporabe kuhinje. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 80923-23 Opremljeno sobo e kopalnice, ▼ cenrtrs mesta poceni oddam. Naslov ▼ oglasnem oddeikn Jutra 80946-23 2 lepi prazni sobi s posebnim vhodom — v centru mesta takoj oddam Naslov t oglasneim oddelku »Jutra«. 30927-23 Dve sobi pfMM (mesečflo) bi sobo z eno posteljo, elektriko ter separatnim vhodom oddam na Srn. Petra cesti 81. 80933-23 2 solnčni sobi krasni, z vhodom iz stop-njic, opremljeni z« 2 osebi, ali prazni oddam za čas počitnic ali »talno — lahko s hrano. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 80054-23 Opremljeno sobo • posebnim vhodom oddam 2 gospodoma na Zabjakn št. ,12, pritličje. 30953-33 Opremljeno sobo m Gledališki ulici št. 7/TI, desno, oddam a 15. julijem 80937-33 llvpiti Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijo-ni-rani Zavod za sklepanje zakonom »Rezor«, Zagreb, pošta S. Informacije in prospekte p>ošilja proti rposla-ni poštni znamki sa 10 Din 818-24 Nero Z. hano perje k* po Dia 48— čisto belo gosje kg po Dia 13«— bi čisti poh kj po DiA 256___ L BROZOVIč. ZAGREB Ilica 82. IU. Telefon 2059 Premog A' snha drva Po^Soft, Bokorftsrt K* 6 Preklic Goapa Ad« Zagore, gorffl-ničarka izjavlja, da ni plačnica sa dolgove, ki jih napravi Simen Doiew-8090S-3B' PrekBc Podpisana Omahen Asfea^ gostilniška najemnica, Trbovlje, preklicujem, k«** sem go*"or0a o g. Josipu Zemljana, svtopndjetniku V Trbovljah, ter se mu zahvaljujem, da j« odstou 1 od obtoižb«. Anica Onaben 30960-Slj Brivski in česalni salon za dame delavmfca, fefc 30 le* obstoječa, na prometnejšerm krajn naprej daj. Dopise m. ogle«, od^ delek »jutra* pod »Salor« 80967-fJ RIMSKE TOPLIC!? radioaktivno termalno ko-* paližče. Dva jsetd nemo« bi+ vanje pred ali po sezoni —» soba, prehrana, kopanje^ zdravnik h) zdravilišč: v taksa 1200 Din. V glavni sezoni penzijon 80 Din. —t Edino termalno odprto ko+-pališče (Freischwimmba-d) v Jugoslaviji g »olnčnimi peščenimi kopeljmi. Prospekti brezplačno. 18$ Restavracija »Kosovo", Snsak Ogromen vrt * verando, lfajprfprjmiejgi fes najbližji lokal do pa rtv >roda in žele«, postaje. Zlasti opozarjamo nanjo ekskurzije v sku;. >inah. Cena za obed zanje Din 16—20. Večerja po jedilnem listu s 10% popusta. Za šolska deeo obed 10—12 Din, zvečer 8—12 Din, kava s pecivom Din 3J50- Za obilen poset se priporoča lastnik 8658 Š. Vranih. vm y±. 16139/31-1. Popis muslimanov. Glasom razpisa kr. Sanske uprave dravske banovine z dn« 18. junija 193L D. št. 13. 617-3, se morajo popisati vse osebe muslimanske veroizpovedi, da se ugotovi, ali so dani pogoji za ustanovitev muslimanske verske občine (džemata) v smislu ČL 1. uredbe o vodstvu matic rojenih, poročenih in umrlih muslimanov z dne 5. decembra 1927, »SI. nov.« št 8/14-11 iz leta 1928. Zato se pozivajo vse osebe muslimanske veroizpovedi, ki so* nastanjene v mestni občini ljubljanski, da se zglasijo v svrho popisa dne 6., 7. ali najpozneje 8. julija 1931 med 9. in 12. uro dopoldne v domovinskem uradu mestnega načelstva v Ljubljani, Mestni trg št 2/U, soba št 46. Vsakdo naj prinese rojstni list, domovnico aH državljansko izkaznico in delavsko ali poselsko knjižico. Kdor je poročen, naj prinese tudi rojstni list žene, poročni Hst (venčanico) in rojstne liste otrok. Za nezakonske otroke pa naj predlože rojst« ne liste njihove matere ali varuhi. Do ustanovitve muslimanske verske občine (džemata) vodi vse matice glede oseb muslimanske veroizpovedi na področju ljubljanske občine mestno načelstvo. Mestno načelstvo v LJubljani, dne 30. junija 1931. V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest da je moj nadvse ljubljeni soprog, gospod KNEZ BLAŽ bentnik dne 1. t m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 4. julija 1931 ob 3. uri pop. izpred mrtvaške veže splosne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. julija 1931. 8705 GLOBOKO ŽALUJOČA KNEZ MARIJA. 1 Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za ko nzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja F.ranc Jezeršek. Za inseratni del je odg ovoren Alojz Novak, Vsi s Ljubljani,