Poštnina pavšalirana
MABIBORSNI DELAVEC
Političen list, ,z facjaka /pa
Naročnina znaša:
Z (Sestavljanjem na dom ali po pošli K 10'— mesečno.
četrtletno K 30'—.
Ce pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldneS
Posamezna številka stane 60 vin.
uprava:
Št. 4.)
(Jurčičeva ulica
Telefon uredništva St. 276, uprave Št. 24.
Leto III.
Maribor, četrtek 6. maja 1920.
St. 100.
Odločilna borba med Rusi in Poljaki.
Potek pogajanj dr. Vesniča. — Železničarska stavka v Franciji. — Odlikovanje generala Maistra.
Poljski pohod.
Med presenetljivimi vestmi letošnje pomladi smo naenkrat čitati tudi, da je komandant poljskih vojsk Pilsudski prebil rusko boljševiško fronto v Voliniji in Podolju; in včeraj so poročali listi, — da so Poljaki v Kijevu. Ta nenaravno brzi pohod v nekaj dneh dokazuje, da razpolagajo Poljaki z močno vojsko, kajti na svoji poti so razbili več ruskih divizij in uplenili mnogo vojnega materijala. Preteklo zimo se je mnogo pisalo
o	tem, da bo na spomlad ruska boljševiška vojska preplavila Evropo — zdaj pa se je zgodilo nekaj nasprotnega: Poljaki gredo v Ukrajino . . .
Zadnje tedne so tudi Japonci dosegli | nekaj zmag v Sibiriji in tako gre nova nevarnost nad Rusijo od dveh strani. Ob enem Tuska sovjetska vlada po celem svetu ponuja mir. Zdaj je vprašanje, ali so japonske in Poljske zmage samo slučaj in se bo vojna sreča zopet obrnila na stran Rusov — ali je ruska rdeča armada izgubila svoj odpor To vprašanje je tem važnejše, ker bi se po njem presojala tudi organizacijska sila in notranja vrednost sovjetske republike. Bližnji
Hadivoj Rehar.
Prva ljubezen.
(Konec.)
Nekega četrtka, bilo je v maju, kar se prav dobro spominjam, sem nabral izredno lep šopek ter se napotil, bos in razoglav, proti njenemu stanovanju. Medpotoma me je srečal Stanko, “ajhudobnejši deček v celi yasi, hudobno se je Prežal ter pričel vpiti na vse grlo, da so drli ljudje iz hiš:
„Ljubici nese rože, rože nese ljubici 1"
Ni mi bilo hudo, ker je vpil in ker so se Posmehovali ljudje, a hudo mi je bilo, ker mi Je povedal ono, česar si še moje najskritejše m'Sli niso upale povedati.
Našel sem jo doma; sedela je v sobi in Pri n5ej je bil neki gospod, ki grt nisem poznal. Ko' sem oparil onega gospoda me je bilo sram, bi bil najraje molče in brez pozdrava po-oegnil, toda stal sem na pragu kakor ukovan, se ganiti se nisem upaj.
,/Moj fant mi je prinesel rož", je smehljaje Povedala neznanemu gostu ter me poklicala . sebi. Molče, z v tla ponešenimi očmi sem ji izročil cvetlice. Tedaj se je sklonila k meni ter ®e nežno pritisnila k sebi; moja glava je obležala na njenih kipečih grudih.
dogodki bodo dali odgovor na to vprašanje. Pri tem pa je posebno zanimivo, da sta se združili v boju proti Rusiji dve slovanski sili, ki sta si bili doslej smrtno sovražni: Poljaki in Ukrajinci.
Boj med Poljaki in Ukrajinci je zgodovinski. Znan je nam iz Sienkiewiczevih romanov — videli pa smo ga tudi v Galiciji in v bivšem avstr, parlamentu. Vprašanje vzhodne Galicije je bilo na dnevnem redu in niti mir. konferenca ni mogla razrešiti tega vprašanja. Zdaj pa je baje Petljura obljubil Poljakom, da jim prepusti vzhodno Galicijo, če mu pomorejo v boju proti Rusom. Pilsudski je izdal na Ukrajince proklamacijo, da prihaja poljska vojska v deželo v znamenju prijateljstva in miru. To bi bilo v redu, dasi dvomimo, da bi bili fanatični Rusini v Galiciji zadovoljni s tem, kar je odredil Petljura, ker Petljura vendar nima pravice odločevati o tem, kam kaka dežela pripade.
Zato se nam zde ti dogodki zelo čudni in bo iz njih nastal na slovanskem vzhodu nov boj. Zadnji čas so ruski boljševiki koketirali s slovansko mislijo, govorili so o slovanskem poslanju sovjetske Rusije in so se celo kazali kot nekake vseruse, ki hočejo
zopet združiti vso razbito Rusijo. Zato so posebno zamerili vsakemu, ki je odobraval rusinsko-ukrajinsko gibanje. Celo na češko vlado so poslali vprašanje, če res podpira
—	ukrajinsko armado. Ko je po zadnjih bojih moral Petljura pobegniti, se je zdelo, da se bo Ukrajina zvesto pridružila Rusiji — zdaj pa se je s poljskim pohodom na jug vse precej izpremenilo.
Ukrajina je žitnica Rusije in Evrope in Rusija brez nje živeti ne more. Nastal bo 1 torej boj med Rusi in med poljsko-ukrajinsko ! zvezo. Ta boj bo v slučaju, da se resno
i	razvije, globoko posegel v sedanje ruske ; razmere — pa tudi v slovansko vprašanje. Danes se še ne more soditi, kaj se bo zgodilo — gotovo pa je, da pomeni poljski pohod na Kijev nov požar na slovanskem [ vzhodu.
j ________________________________________
!
j Jugoslovensko-itaiijanska pogajanja.
Naše, pa tudi drugo časopisje se te dni mnogo peča z najnovejšim razvojem jadranskega vprašanja. Kakor znano so hoteli na konferenci v San Remu rešiti to vprašanje
„To je moj fanti" je rekla tiho, me prijela za obraz ter me poljubila naravnost na spoteno čelo. Za trenutek so se srečale moje oči z njenimi in tisti hip sem videl, česar nisem videl nikoli poprej in nikoli poznej. Bila je! blaženost, ki nima ničesar skupnega s to bedno našo zemljo, blaženost, ki je doma tam gori za škrlatno večero zarjo.
Omoten sem pobegnil iz sobe ven, na polje, v samoto ; legel med visoko mehko travo ter dolgo, dolgo plakal. Zakaj, tega še danes ne vem.
Potem sem se vrnil domov ves spremenjen in star. Bilo mi je, kakor da sem po neprevidnosti odgrnil skrivno zagrinjalo ter pogledal v prepovedane daljave, kamor bi ne bil smel pogledati nikoli.
Zvečer sem ležal dolgo, dolgo bre spanja; sanjal sem o ljubezni, dotlej neznani in tuji ter gradil po najvišjih oblakih brezkrajne bele ceste, kjer bova hodila jaz in ona. Samo to mi je bilo v napoto, da sem jaz ubog vaški fant, ona pa učena gospodična. Toda tudi to se da odstraniti, sem zmodroval po dolgem ugibanju. Študirat pojdem tja v tiste visoke šole v mesto ter postanem učitelj.
Drugo jutro sem stopil k mami ter ji brez ».voda povedal:
»Mama, jaz pojdem študirat, učitelj bom!"
Čudno in bridko se je nasmehnija moja mama, da mi je bila v trenutku tuja in nepoznana. Končno pa je spregovorila in videl sem, da so ji stopile solze v oči:
„Kdo te bo pa vzdrževal? Sola stane !“’ V-
Drugo leto sem šel res študirat; toda pot me je zapeljala drugam, učitelj nisem postal, pač pa literat, ker tako je bilo zapisano od začetka.
Taka je bila moja prva ljubezen — da bi bila osta tudi zadnja...
Školjka.
V soboto se vrši^v našem gledališču premiera Kraigherjeve »Školjke«, enega najboljših del naše slovenske dramatike. Kraigher je realist v najožjem pomenu besede; ljudje, ki jih opisuje so taki, kakor jih na milijone živi okrog in okrog nas. Kakor noben drugi naš pisatelj, pozna Kraigher temne strani človeka, pozna ono neutešno bestijo, ki je v krvi človeka, ga muči, mu ne da miru ter ga često ubije, zgrjze in uniči. Posebno dobro riše ženske in ravno v tem svojem dramatičnem delu nam je naslikal »moderno« žensko z vsemi njenimi hibami in dobrotami.
brez nas, potom enostavnega sklepa, kar pa so naši diplomati preprečili ter dosegli, daj se to vprašanje sedaj poslavlja od mirovne konference ter postaja naloga, katero morata rešiti ]ugos!avija in Italija sami. To je velik in pomemben uspeh naše diplomacije.
Prorokovati, kakšen bo uspeh teh medsebojnih pogajanj, kako bosta obe državi neposredno in brez tuje mešetarije rešili to nesrečno jadransko vprašanje, se danes še ne da. Glasov in trditev je mnogo, toda dognati, kaj ima podlago in kaj je samo navadno klepetanje, to ni lahko. Iz celote pa se dviga vendarle par jasnejših kontur, ter daje nekako vsaj približno sklepati, kje bo tista meja, kjer se bosta našli na teh direktnih pogajanjih naša država in Italija.
Ako primerjamo zahteve Italije pred osemnajstimi meseci s sedanjimi opazimo, da se je že precej ohladila ter popustila tu in tam, na točkah, o katerih poprej sploh rti dovolila nobene debate.
Na jugu stoji stvar precej dobro; eno vsaj je že danes gotovo, da nam pripade Skadar ter da bo tudi Dalmacija vsa naša; le Zadar bo dobil nekako avtonomijo toda pod našo nadoblastjo. Istotako nam bodo pripadali skoro vsi otoki, razen Pelagruža, Unije in Lošinja. Za Vis pa usoda še ni določena.
Na severozapadu postane meja tako-zvana U/ilsonova črta. Razlika med sedanjo demarkacijsko črto sicer ni velika, vsaj v celoti ne, prepušča pa nam tri važne točke: Idrijo z velikim in bogatim rudnikom živega srebra, Postojno s svetovnoznano jamo ter železnico Logatec—-Matulje ter del železnice Št. Peter—Divača. Meja med našo državo in Italijo bo šla zapadno od Idrije, tako, da pripade Cirkno na Goriškem še nam, čez Trnovski gozd okrog vrhov ob idrijski Deli dalje med Črnim Vrhom in Colom nad Vipavo. Od tu po Hrušici čez vrh Nanosa na prelaz med Razdrtim in Št. Vidom na Vipavskem. K nam bi pripadle tudi Senožeče; od tu pa bi šla meja pred Divačo v Istro na Učko goro. Kranjska bi razen Vipavske doline pripadla torej cela nam. V zameno za Vipavsko dolino pa dobimo Cirkno na Goriškem ter ozemlje od Št. Petra do Reke v Istri. S tem bi bilo rešenih kakil/ 80 tisoč Slovencev; v strategičnem oziru/pa bi bila Ljubljana iz prve nevarnosti, kj? ni tako
Skoro vsak človek išče več ali manj samega sebe, išče v sebi nekaj, kar bi ga dvignilo iz višine k solncu, hrepeni po biseru. Eden takih biserov je tudi resnična ljubezen, po kateri hrepeni ves ustroj mladega in zdravega človeškega bitja. Toda biser je v školjki, a školjka je v — morju. Z divjo neugnano silo se vrže človek v morje, da doseže školjko, da doseže v njej skrit biser. Eni dosežejo školjko in najdejo biser, drugi sicer tudi vja-mejo školiko, toda navadno, vsakdanjo školjko, brez bisera. Prevarani nad tem edinim upom in hrepenenjem utonejo bedni v razburkanem morju-
Tak slučaj školjke brez bisera nam podaja tudi Kraigher v svoji »Školjki«. Z neprimerno naravnostjo nam riše žensko, ki jo je življenje pokvarilo, ki pa kljub tej pokvarjenosti še vedno nosi v srcu skrito hrepenenje po biseru — po resnični, požrtvovalni, a ne le blodni, umazani, poniževalni seksualni ljubezni. Njen mož ji te ljubezni ne more dati, ker je sam nikoli ni imel, zato jo išče pri drugih Enemu za drugim se udajd, toda vsi so don Juani, nobeden ji ne more dati, kar
majhnega pomena. Zbližala pa bi se, in to jako znatno, razdalje med našo mejo in Trstom na eni ter Gorico in Pulo na drugi strani. Poleg tega pa bi tekla za našo mejo železnica, kar bi bila za nas velika prednost-
Glede Reke in samo glede Reke, pa se danes še ničesar ne more trditi z gotovostjo, vendar pa se zdi gotovo, da bo končno obveljal kompromis : ne jugoslovenska, ne italijanska, ampak samostojna!
S tem sicer jadransko vprašanje med nami in Italijo še ne bo rešeno za vedno vendar pa bo rešeno, kar lahko odkrito priznamo, vsaj v nekem oziru za nas bolje nego za Italijo.
Na predstoječo medsebojno poravnavo med nami in Italijo gledamo torej lahko* če že ne z zadovoljstvom, pa vsaj z upanjem na bodočnost.
Dr. Vilko Pfeifer je prideljen v službovanje poverjeništvu notranjih zadev. Prepričani smo, da bo takih premestitev urad-ništva kmalu konec in da se dr. Pfeifer kmalu spet povrne v Maribor.
Usoda našega gledališča zapečatena. N'davno smo opozorili javnost in merodajne činitelje, da ie obstoj našega Slovenskega mestnega gledališča ogrožen, toda zgan:l se ni nihče in tako se je zgodilo, kar ie bilo neizogibno — drugo leto Maribor ne bo več imel slovenskega gledališča. Naš Maribor, naša najvažnejša obmejna narodna točka bo brez edine kulturne institucije, ki ga je y nekaj mesecih tako dvignila. Slovenski Maribor je s slovenskim gledališčem vstal, ž niim bo tudi zopet padel daleč, daleč nazai. Človek vsega tega ne more verjeti. Dasiravno je vlada določila za mestna gleda'išč* subvencijo 20.000 K, ni niti te svote izplačala, poznejše obljube, da se povzdigne v vrsto no-krajinskih gledališč s subvencijo 100 000 K je sramotno požrla. Mesto svoje obliube tudi ni držalo, t3ko je propadlo vse. Nekaj najboljših naš'h igralcev je že podpisalo angažmaje za Ljubljano, par se jih odzove povabilu v Trst, drugi in ž njimi tudi g. ravnatelj N u č i č pa gredo v Zagreb. Tako je razbito vse. O stvari bomo še govorili.
Ljubljanski policiji se je končno posrečilo aretirati Pobeglega komunista Marcela Žorgo ter ga spraviti pod ključ, naš Wa!lisch pa je še vedno v »megli neznanosti«. Njegov tovbriš Nachiigall je bil sicer pred par dnevi arethan, toda čez par ur zopet izpuščen na svobodo. Zakaj, tega si ne moremo razložiti, mogoče pa se bo našel kedo, ki bo tako prebrisan ter bo ta čudež razložil.
išče. Končno pa najde v bratu svojega moža ono kar je iskala, vsaj tako se ji zdi, ter se zaljubi vanj z ediro resničnim čuvstvom. Toda prekmalu spozna, da je tudi ta le — don Juan, da jo je tudi on ljubil le s telesom, a ne z dušo- Ukanjena za biser pade v mlakuže življenja, hoteč v potopu poiskati tolažbe in pozabljenja
-	Dejanje se vrši v enem samem prostoru ter se odigra v enem samem popoldnevu. Ona ženska, ki išče biser je Pepina, žena advokata Tonina, stara komaj 23 let; oni, ob katerem ji vzplamti resnična ljubezen je pa Maks, jurist, Toninov brat. V dejanje posegajo nadalje do skrajnosti pokvarjena Pepinina prijateljica, ločena žena 0'ga, prvi Pepinin ljubimec advokat dr. Lubin, spreobrnjeni grešnik, zdravnik dr. Podboj ter Pepinina tašča Strelovka.
Režija je nekatera mesta, posebno predolge dialoge črtala, radi tega na odru ne bomo slišali vseh onih oodrobnosti, ki utemeljujejo razvoj in dogodke, upamo pa, da bo to nadomestila igra.	—r.
Tobak. Kakor poročajo hrvatski listi, se bo še tekom tega meseca tobak zopet po-[ dražil in to za celih 50 odstotkov- Ob tej priliki bi svetovali naši tobačni režiji, naj to-jbaka nikar ne podraži, ampak naj ga raje izdeluje izključno le za eksport, kamor naj ga prodaja za boljšo valuto, doma pa naj prodajo tobaka prepeva pod strogimi kaznimi. Na ta način se bomo odvadili kaditi, kar nam bo v vsakem oziru koristilo, država pa si bi prihranila žalosten naslov sleparke svojih državljanov.
Naša narodna vzgoja. „Slov. Narod" piše: — Komunist profesor v Mariboru. Desna oka Waliischa in Nachtigalla in vodja slovenskih komunistov je tukajšnji gimnazijski profesor Favaj. Kot tak je nastopal na vseh komunističnih shodih in je prevajal kot govornik na slovenski jezik vse tiste hujskarije, s katerimi je Wa)lisch obdelava! nemčurske komuniste v nemškem jeziku. Slišali smo ga na zadnjem shodu komunistov v Gdtzovi dvorani neposredno pred izbruhom stavke železničarjev dne 16. aprila 1920. hujskati komuniste. Mož je v ožjem odboru komunistične stranke, ki je preplavljala po 16. aprilu Maribor in okolico z letaki veleizdajske vsebine, v katerih se je železničarje poživljalo, da se ne smejo odzvati vpoklicu le vojakom in obdelovalo delavstvo, da naj stopi v akcijo v trenofcku, ko bo vojaštvo nastopilo. Favaj si je vzgojil raed sedraošolci že čedno število boljševikov komunistov. Za \Vallischem in Nachtigallom, so se baje izdale tiralice, ta mož pa še vedno nemoteno razlaga sreduješoicem dobrote brezskrbnega in brezdelnega življenja v komunistično - sovjetski republiki. Ako že policijsko ravnateljstvo ničesar zoper tega brezdomovinca ne ukrene, zahtevamo stariši od Favaja zapeljanih otrok od gimnazijskega ravnateljstva, da od3 ovi tega učitelja državne misli in edinstvenosti ter oznanjevalca boljševizma. — Mi k temu pripominjamo, da smo slišali že več pritožb i - vrst učencev, da morajo celo v svojih šolskih nalogah prikrivati svoje narodno čustvo in izjavljati nekako internacionalo mišljenja. Kam vodi taka vzgoja, si more vsak misliti. Maribor, ki je imet vednu narodna mladino, ima danes same komuniste, ker so se mladi ljudje navzeli idej, ki jih ne morejo razumeti v vseh posledicah. Vemo, da to ni samo delo prof. Favaja, želeli pa bi, da bi zavladal v šoli in med mladino drugačea duh in več smisla za naše kulturne razmere.
Ljudsko štetje, se bo izvršilo 31. decembra t. 1. tudi v naši državi. Istočasno se bode popisalo tudi domačo živino, hiše in poslopja v katerih stanujejo ljudje. Ljudsko štetje izvedejo občinske oblasti, nadzorovala pa ga bodo' okrajna glavarstva. Državni in občinski uradniki, učitelji, duhovniki in drugi spozobni ljudje bodo obvezani, da sprejmejo popisovalne pole, ter da pomagajo pri tem delu. Do takrat upamo, da bodo naše meje že povsod trdno zarisane in tako bomo končno vendarle enkrat izvedeli, koliko nas pravzaprav je, koliko smo pridobili in koliko smo izgubili.
Slovensko gledališče v Trstu. Ljudski oder v Trstu je prevzel gledališče »Fenice« na Stadionovi ulici ter bo prihodnjo sezono nastanil v njem slovensko in italijansko gledališče. Igralo se bo izmenoma, enkrat slovensko, enkrat italijansko. Vodstvo slovenskega gledališča se čisto preosnuje, in angažirajo se tudi na novo igralci. Poslalo je poziv tudi našim igralcem ter kakor čujemo gre tudi res par naših mariborskih članov sedanjega mestnega gledališča v Trst. Trst v Italiji bo imel slovenske gledališče, Maribor v Jugoslaviji ne!
Češki gostje v Mariboru. Vsled de* ževnega vremena je moral včeraj izostati nameravani izlet v Falo. Bilo je nam žal, da si gostje niso mogli ogledati naše lepe okolice in falske električne centrale, ki bi bila gotovo tudi gostom iz industrijskega mesta imponirala. Zato so bili gostje pozvani v posamezne družine, kjer so v prijateljskem krogu preživeli prijetno popoldne. Po koncertu se je nabralo v Narodnem domu mnog0 občinstva, ki je živahno pozdravilo pevce,
ko so se vrnili od koncerta. Dame so pevce obdarovale s šopki. Pevovodja »Glasbene Matice« Oskar Dev je v svojem govoru slavil pevsko umetnost »Smetane«, ki je med prvimi svetovnimi pevskimi društvi. Prvovrstne skladbe zahtevajo mojstrov-pevcev, kakor jih združuje v sebi »Smetana«. Koncert v Mariboru je presegel vse pohvale, ki smo jih čitali. »Smetana« pa je dal tudi zgled našim pevcem, kako se je treba pripraviti na umetniško pot. Na to je govoril dr. Pivko, ki je izrazil željo, da pozdravimo goste pri njih odhodu, ko se bodo vračali mimo Maribora s svoje turneje po Jugoslaviji. Preds. Nemec se je zahvalil za gostoljubje in ljubezen, ki so je bili gostje deležni v Mariboru. Pevski zbor »Smetane« je med tem zapel nekaj lepih narodnih pesem in je za-: ključil večer s čehoslovaško narodno himno. Za slovo sta pozdravila goste še dr. Srnec in svetnik Knop, ki je rekel, da živi že 40 let med nami in je vedno čutil našo ljubezen do češkega naroda. Ob dveh po polnoči so odšli gostje na kolodvor, kamor iih je spremil general Maister in velika družba mariborskih prijateljev. Tu se je poslovil od njih dr. Lah, ki je pohvalil pevce za to, da so odklonili koncert v Trstu, da ne bi njih poset naši nasprotniki izrabili proti nam. Vsa družba je zapela »Lepo našo domovino«. Ko se je vlak začel premikati, je bilo prisrčno slovo od čeških pevcev. »Smetana« nastopi jutri in pojutrišnjem v Zagrebu, od tam pojde v Novi Sad in v Beograd. Na povratku priredi 15. t. m. koncert v Ljubljani. Naš Maribor je pri tej priliki pokazal, da bo znal vršiti svojo veliko dolžnost, ki jo bo imel kot obmejno mesto, ker bo moral prvi sprejemati slovanske obiske iz severa. Nas veseli, da so se gostje v Mariboru tako dobro počutili in da je občinstvo poskrbelo gostom za prijateljsko družbo. »Glasbena Matica« je danes telegrafično čestitala mestu Plznju za sijajen uspeh »Smetane« v Mariboru.
Promet na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: O polnoči od 2. na 3. maja se je vzpostavil na vseh progah južne železnice celotni osebni promet v istem obsegu, kakor je bil pred izbruhom sUvke. Razen tega vozijo tudi še vlaki: št. 35a in 36a na progi Ljubljana— Maribor in št. 509a in 502 na progi Zidani most—Zagreb. Nadalje vozita vsak pondeljek m petek na progi Zidani most—Zagreb brzo-vlak št. 512, vsak torek in soboto pa brzo-vlak št. 513; ta dva vlaka vozita kurzne vozove Dunaj—Zagreb in Dunaj—Belgrad. Izjemoma vozita ekspresna vlaka št. 3 in 4 v tekočem tednu tudi v sredo in četrtek. Čas prihoda in odhoda vlakov je razviden iz stenskega voznega reda. Opozarja se pa, da ?dl}fla vlak št. 39 po voznem redu od 1. maja iz Maribora ob sedemnajstih, torej 30 minut pozneie kakor dosedaj, in prihaja v Ljubljano ob 21.52.	v
Pomoč Pogorelcem iz Goriške v La-budu na Koroškem ! Dne 20. aprila je nastal ogenj v Farni vasi pri Labudu na Koroškem in uničil goriškim begunskim družinam Monfreda, Felle in Plevnik vse imetje do zadnjega. Imenovane družine so v vekki bedi, pomilovanja vredni in podpore potrebni. Prispevke za pogorelce iz Labuda nabira okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu.
Bivši Gradčani se vabijo v soboto 8. *\m. ob y*20. uri na prijateljski sestanek v ™arodni dom.
.. „Sokol“ v Mariboru opozarja na nada-leVanje predavanja br. dr. Ljudevita Pivka, ki Se vrši v soboto dne 8. t. m. ob ‘20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. — Članstvo, kakor tudi naše prijatelje vabimo, da se tega '^zanimivega predavanja številno vdeleže. 'JcJbor.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico, Stolna ulica 4, Sporoča, da ce je v času od l. januarja do . > aprila t. 1. poslužilo zavoda 4331 strank in sjccr 1625 delodajalcev in 2706 delojemalcev.
> teh 4 mesecih je bilo posredovanih 1032 u b. Državna posredovalnica posluje za vsa-
kogar povsem brezplačno dnevno od 9—12, in od 14—16. Delo dobe takoj:	perf,
knjigovodja, strojniki, ključavničarji, železostm-garji, livarji, zidarji, tesarji, poljski delavci, boln. strežnice, šteparice, kuharice, sobarice, služkinje, dekle itd. Delo iščejo: pisarn, moči, trg. nastavljenci, kovinarji vseh strok, peki, mesarji, natakarji, rudarji, majarji, natakarice, šivilje, služkinje itd.
Kultura in umetnost
Koncert plzenjskega pevskega zbora „Smetana“. Sinoči se je vršil tako nestrpno pričakovani koncert slavnega plzenjskega pevskega zbota »Smetana«. Velika Gčtzova koncertna dvorana je bila nabito polna občinstva, ki je s tem pokazalo, da razume ceniti češko pesem in brate Čehe, ki so to pesem prinesli v naš Maribor. Grobna tišina je zavladala med občinstvom, ko so se odprla vrata ter so se pojavili pevci, nato pa je pretresel dvorano gromoviti aplavz ter vzkliki: „Živeli bratje Čehi!" Zbor je zapel najprej „Lepo našo domovino", ki jo je občinstvo puslušalo stoje, nato pa so se vrstile posamezne točke programa in sicer po nekoliko spremenjenem redu. Izvajanje je bilo krasno in tako umetniško dovr eno, da je bilo vse izne-nadeno. Posebno občudovanja je vredna tehnična popolnost in glasovna izobraženost posameznih pevcev, kakor tudi celote. Končno so pridodali objavljenemu programu še par čeških narodnih pesmi. Zbor je žel obilo priznanja, po vsaki točki se navdušenje občinstva, izraženo v gromovitem aplavzu, kar ni hotelo poleči. Kapelnik je prejel po prvem izvajanju krasen kelih, pozneje pa venec s češkimi in jugoslovenskimi trakovi. Po koncertu so se vrnili pevci in ž njimi obilo občinstva v Narodni dom, kjer se je razvila prosta zabava. Gosti so se danes ponoč' odpeljali v Zagreb, da nadaljujejo svojo turnejo po jugoslovcnskih mestih. Ta koncert nam bo ostal vedno v spominu. Pevskemu zboru »Smetana" ter naši „Glasbeni Matici", ki je ta koncert aranžirala pa našo najsrčnejšo zahvale.
Zadnje vesli.
Pogajanja dr. Vesniča.
LDU B e o g r a d, 5. maja. Mirovni delegat, poslanik dr. Vesnič je posetil dar.es elane parlamentarne zrrjedmce ter se posvetoval z njimi glede sestave koncentracijskega kabineta ter o uspehih pogajanj poročal nato regentu. Danes opoldne je bil pri Ljubi Davidovicu kot zastopniku demokratske zajednice in našel pri njem zelo povoljen sprejem. Verjetno je, da bodo tekom jutrišnjega dneva končana pogajanja tudi na tej strani. Vesnič je posetil tudi podpredsednika narodnega predstavništva dr. Ribarja.
Odlikovanje gen. Maistra.
Maribor, 6. maja. Njegovo Visočanstvo regent prestolonaslednik Aleksander je odlikoval gosp, generala Maistra z redom belega orla III. razreda z meči, za njegove velike zasluge za osvobojenje Slovenije.
Železničarska stavka v Fran-• • •
CIJI.
DKU Berlin, 5. maja. „LokaIanzeiger" poroča iz Pariza, da je zavzela stavka francoskih železničarjev in pristaniških delavcev zelo resno lice. Radi sabotaže je včeraj skočil s tira nek vlak, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih.’
Rusko-poljska vojna.
DKU -Moskva, 5. maja. (Brezžično.) Poročil?, z beloruske fronte poročajo, da je izbruhnila v po Poljakih zasedeni beloruski guberniji Minsk kmetska vstaja, ki zavzemlje vedno večje dimenzije.
DKU Christiania, 5. maja. „Sozialdemo-kraten" priobčuje brezžično moskovsko brzojavko, is katere je razvidno, da je sedanja poljska ofenziva proti Rusiji, delo antante, a osobito Francije. Sumljivo je tudi nenadno odvratno postopanje Finske pri mirovnih pogajanjih. Sovjet- ‘ ska vlada bo podpirala Ukrajino z vsemi svojimi silami v boju proti Poljakom in Petljuri.
DKU London, 5. maja. V spodnji zbornici je Wedgwood vprašal, če je angleška vlada predlagala, da naj se izroči vprašanje poljskega nastopa proti Rusiji zvezi narodov. Bonar La\v je na to ponovno izjavil, da ni Anglija obmejnim ruskim državam nikoli dala nobenih navodil, glede postopanja napram sovjetski Rusiji, ter radi tega tudi vsa odgovornost eventuelnega postopanja teh držav, pada na te države same.
Rusko fronto poročilo.
DKU Moskva, 5. maja. (Brezžično), Frontno poročilo od 4. maja: Na kavkaški fronti, južno od Zotšija so se čete generala Denikina in kubanske armade vsled težkega položaja, iz katerega se niso mogle rešiti, brezpogojno udale rdeči armadi. Število ujetnikov znaša 60 tisoč mož z dvema poveljujočima generaloma. V Baku smo zaplenili ogromne zaloge bencina, petroleja, gasolina, strojnega olja, ter surovega olja. Zasledovanje sovražnikov se nadaljuje z vso hitrostjo.
Vprašanje Južne železnice.
LDU D u n a j, 5. maia. Glavno ravnatelj-tcljstvo južne železnice objavlja: kakor zuano je sredi preteklega meseca podguverner denarnega zavoda Credit Fonciere de France, Regard, z glavnim ravnateljem južne železnice dr. Fallom odpotoval v Beograd, da se pogaja s tamošnjo vlado glede njenega prestopa k nameravanemu provizornemu režisnu. Tekom pogajanj so se pojavile težkoče, vsled česa se ni mogel doseči povoljen uspeh. Glavni ravnatelj dr. Fali se je povrnil na Dunaj, da poroča upravi o uspehu svojega potovanja. V kratkem odpotuje v Pariz, kjer bo konferiral z družbo Association Natio-nale. Podguverner Regard je iz Beograda odpotoval naravnost v Pariz.
Točenje vina in piva dovoljeno.
LDU Ljubljana, 6. maja. Prepoved točenja alkoholičnih pijač je ukinjena. Dovoljuje se točenje vina in piva, prepoveduje se pa tudi nadalje točenje žganja. Mladini izpod 18. let se sploh ne sme dajati pijača, tudi če pride v gostilno v spremstvu staršev. Kdor se pregreši proti tej odredbi, se mu zapre gostilna.
Od danes na jutri.
LDU Beograd, 5. maja. 86. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar od 17. uri ter izjavil, da vsled nezadostnega števila prisotnih poslancev za sklepanje, odgaja sejo na 7. t. m. ob 16. uri z istim dnevnim redom.
Kredit za povišanje častnikov.
LDU Beograd, 5. maja. Ministrstvo za vojno in mornarico objavlja: Ministrski svet je odobril kredit v svrho povišanja častnikov za zasluge v vojni.
Stran 4.
Mariborski delavec.
Maribor. 6. maja 1920.
ker uspeh mu je zasiguran 1
prvovrstnega je došlo več vagonov. — Raznovrstna naročila nagrobnih spomenikov, plošč za pohištvo i. t. d. sprejema
Kamnoseška družba Celje
Deln. glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron CENTRALA V LJUKUAN8 Deln. glavfllca z rczervn. zakladi 0krog 50 mil. kron 88P~ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj.
pro«	\3 r:r 77 .n	in	Ba	vredBostae	pnplrie
Kupuje in prodaja rtcvize, valute, vrednostne papirje itd., eskontlra menice, de-	blag	^	transakcije,
vize, vrednostne papirje itd.
mRcmcaos :i aDmmxmmxmmx*mxn
Hlinka rovari dalje.
DKU Praga, 4. maja. »Pravo Lidu« poroča iz Ružnova, da je imel poslanec Hlinka, ko se je vračal iz ružnovske cerkve na ljudstvo nagovor, kjer je zagotavljal, da bo napel vse sile, da postane Slovaška zopet bela. Propagiral bo tudi znova geslo »Slovaško Slovakom!« Dva dni pozneje sta napadla Hlinko dva mlada človeka ter ga hudo natepla.
Izgredi Nemcev v Opoiju.
DKU Berlin, 4. maja. Po poročilih iz Opolja (Opeln) so udrli nemški delavci v stanovanja Poljakov ter zahtevali oddajo orožja ter belih orlov. Zvečer je udrla mno-ziča v tiskarne poljskih listov ter demolirala skoro vse stroje.
Razne vesti.
Človeški magneti. Dr. John B. Ran-som, jetniški zdravnik, v Albany, N. V., pravi v poročilu, katerega je poslal na jetniškega ravnatelja Charlesa R. Rattigana, da se je 32 jetnikov v Clinton zaporih v Dannemora spremenilo v človeške magnete potom nekega posebnega strupa. Kadarkoli se kateri teh zastrupljenih mož dotakne jekla, skoči z njihovih prstov električna iskrica in ako se dotaknejo električne žarnice, se začnejo te-, k e ogljikove žice v njej živahno tresti. Ta pojav povzročajo bacili, imenovani »botulinus«, ki so smrtno nevarni. Omenjenih bacilov so se kot domnevajo najbrž navzeli iz konserviranih salmonov (neke viste morskih rib, ki imajo rdečkasto meso). Te ribe so jetniki dobiii pred nekoliko tedni. Dva od obolelih sta umrla. Šestnajst jih je že prestalo krizo In bodo zapustili bolnišnico, šestnajst jih pa še poseduje električna svojstva in njih vid je precej pohabljen.
Gospod D’ Annunzio in njegov krojač. Pesnik in vojskovodja g. Gabriele D’Annunzio je leta 1913 dal napraviti v Parizu pri krojaču Poiretu tri obleke. Plača! pa jih ni: od leta 1913 do 1914 za 'to ne, ker je njegovo proroško oko zrlo v bodočnost in videlo izbruh svetovne vojne; do leta 1918 za to, ker je izbruhnila svetovna vojna, do danes pa zato ne, ker je kot vojskovodja in gospodar Reke vzvišen nad vsak spomin na tako prozaične stvari. Gospod Poiret pa je
tip prozaika, ki nima zmisla za idealno raz-| položenje in slab spomin poeta in vojskovodje D’Annunzia. Poiret je v svoji prozaičnosti šel in tožil g. D’Annunzia radi neporavnanih računov v znesku 1250 frankov pred civilnim sodiščem v Pa izu in sodišče je D’ Annunzia kakor navadnega smrtnika obsodilo v plačilo dolga in v povračilo sodnih stroškov. Kako pa se bo ta sodba reškemu gospodarju vročila? To bodo velike težkoče, ker D’Annun-zio je kot dolžnik prav tako previden kakor kot vojak: on se ne da presenetiti! To je res lepo, če je človek vzvišen nad vsakim krojaškim računom in njegovo tirjatvijo.
Najstarejša glava. Pred vojno so izkopali Nemci na vzhodu mnogo historičnih predmetov. Razen severne Afrike in Male Azije so nemški profesorji preiskovali tudi Evfratsko dolino, kjer so našli mnogo neprecenljivih zgodovinskih stvari. Vsled vojne so morali Nemci zapustiti te kraje in zato so večino iskopanih predmetov odnesli sedaj Angleži in Amer kanci s seboj. Večina izkopanin se nanaša na staro babilonsko dinastijo, ki je vladala leta 1200 pred Kristusom. Vmes so tudi predmeti, ki izvirajo iz 1. 2500 pred Kr., torej iz Epohe Gudec, velikega satrapa v Lsgaskl. Med temi zanimivimi eksem-plarji stare babilonske umetnosti se nahaja tudi glava iz medi, pravi semitski tip. Zelo verjetiio je, da ta kip, ki sigurno predstavlja vodio kakšnega plemena, datira iz leta 2100 do 1800 pred Kr., iz časa, ko so v Babiloniji vladali vladarji semitske dinastije. Interesantno je, da je ta glava prav podobna glavam današnjih semitov. Kip se nahaja sedaj v New Vorku.
Memoari dunajskega rablja. Dunajski rabelj Lang. ki živi sedaj na Semeringu, piše tudi svoje spomine V ta namen je stopil v stik z nekim bivšim državnim zastopnikom.
Ko že vsi drugi »rablji« pišejo svoje spomine, zakaj bi jih Lang ne?
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 6.: »Mam’zelle Nitouche«. Ab. B—40.
V soboto 8.: »Školjka«. Ab. A—40.
V nedeljo 9.: Popoldne ljudska predstava »Divji lovec«. Zvečer »Španska muha«. Izven abon.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Policija se ne briga
kje kdo inserira. Kdor pa hoče in-serirati z uspehom, ta naj inserira v
Mariborskem delavcu
Spedicijski oddelek:
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva.
Največje domače podjetje v Jugoslaviji!
..Balkan"
IS
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba
° MARIBOR «
Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1
Telefon interurb. 375
Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami.
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek-morska kupčija-
Komisija:
Prevzame se vseh vrst blago v prodajo.