Na delo med Uudstvo! (Pojasnilo in poziv.) Ostudni napadi od strani naših nasprotuikov v volilni dobi so razburjali učiteljstvo tako, da je opetovano bilo prisiljeno, postaviti se v braa za čast svojo ia za čast sedaj veljavnega šolskega zakona. Dne 2. maja t. 1. sem govoril na učiteljskem izletu v Poljčanah Bv obrambo in prospeh šole in učiteljstva." Mojim izvajanjem so vsi zbrani burno pritrjevali ter soglasno sprejeli predlagane resolucije. Gosp. A. Gradišnik si je oskrbel prepis resolucij ter jih je objavil v BSlov. Narodu" in BUčit. Tovarišu". Predlagal sem takrat, da bi učit. društva osnovala posebne odseke za izvenšolsko delovanje učiteljev in učiteljic, katera ideja je našla glasen odmev po Sp. Štajerskem. Dokaz temu so mi pisma tovarišev iz raznih krajev Sp. Štajerske, ki se zanimajo za stvar ter jo hočejo oživotvoriti. — V vsem napredno vrlo učiteljsko društvo za celjski okraj je že sklenilo izvoliti tak odsek. Izrekam vsem, ki so se zavzemali za to idejo, iskreno zahvalo, posebno pa poročevalcu ,,Slovenjebistriškega učit. društva" in gosp. A. Gradišniku, ki sta s članki v ,,Slov. Narodu" in ,,Učit. Tovarišu", kakor tudi s propagiranjem ideje v omenjenih učiteljskih društvih veliko pripomogla, da se je tudi širša učiteljska javnost pričela resno zanimati za ustanovitev odsekov za izvenšolsko delovanje učiteljev in učiteljic. V 25. štev. BUčit. Tov." piše g. A. Gradišnik: nGotovo ne bodo tovariška društva zamudila zadeve preudariti ter bodo v kratkem sledila BOeIjskemu učit. društvu", ki je že v tem oziru storilo prve korake. Jako bi zadevo pospešoval shod tovarišev, ki bijim društvapoverila, dasevtemoziru med sebojposvet u j e j o. Za tako posvetovanje naj bi sa izbral kraj ob železnici." Mnogo tovarišev se je obrnilo do mene, naj bi določil kraj in čas temu sestanku jaz, nekateri so pa nasvetovali, da bi se naj ta zadeva postavila na dnevni red pri letošnji glavni skupščini BZaveze" v Eadovljici. Ker bi bilo to res uraestno, sem se obrnil na vodstvo BZaveze", ki je v seji dne 17. pret. m. soglasno sklenilo, postaviti zadevo na dnevni red skupščine. BKer je času primerno in jako aktualno", kot mi poroča g. Jelenc, Bse je izrekla želja, da Vas naprosim, da prav zanesljivo prevzamete predavanje" itd. Priglasil sem torej predavanje: ,,Na delo med ljudstvo!" iu prosim one gg. tovariše, ki so se obrnili pismenim potom do mene zaradi zgoraj omenjenega sestanka, da naj blagovolijo priti k skupščini ,,Zaveze", ker se bo tara razpravljalo in sklepalo o tej zadevi. Nameravanega sestanka samo za Spodnje Štajersko torej ne bo. Želim in prosim, da bi Bpoljčanske" resolucije (ki so objavljene v 19. in 25. štev. BUčit. Tov." t. 1.) blagovolili cenjeni tovariši in tovarišice, ki se zanimajo za to zadevo, s k r i t i č - n i m očesom premotriti — posebno II. del (25. št. BUč. T.a), ker več oči več vidi, da tako zadevo temeljito vsestransko premotrimo, da pridemo pri zborovanju v Eadovljici do takih pozitivnih rezultatov, ki nebodomrtvorojeno dete, temveč ki bodo imeli dovolj življenjske sile v sebi, da bodov resnici služili v obrambo in prospeh šole, učiteljstva in n a r o d a. Ker vem, da Bpoljčanskeu resolucije gotovo niso popolne, sem in bom hvaležen vsakomur za vsak resen in stvaren popravek ali pomislek, a zoper dva pomisleka, ki mi ju je izrazil neki tovariš, se pa že v naprej odločno zavarujem. Dejal je: 1. da so taki odseki nepotrebni, ker imamo v to društvene odbore in bi snovanje takih odsekov le eepilo naše moči in 2. pa je baje način delovanja nasvetovanih odsekov neizvedljiv, ker je preradikalen, n. pr. kdo bo trpel, da se ima o njem v razvidnosti, če ima naše učiteljske liste naročene ali ne. Sicer ne dvomim, da ima dotični tovariš dobre namene in sem mu le hvaležen, da me je opozoril na te eventualne ugovore. Na prvi mah se skoraj vidi, da je tako, a v resnici ni tako. Delokrog odborov učit. društev je splošen, medtem ko je delokrog nasvetovanih odsekov specifično določen samo za izvenšolsko delovanje učiteljev, t. j. nekaka razdelitev dela. Če izvolimo take odseke, ne postanejo zaraditega odbori društev nepotrebni in brezpomembni, temveč preostaja še dosti dela za DJe, in upam, da bodo nasvetovani odseki zbudili učit. društva k novemu in intenzivnejšemu delovanju. če bo zavel v naše vrste svež duh ali da naravnost povem, duh Bmladih", bodo tudi društveni odbori imeli dovolj dela in zaraditega tudi svoj upravičen pomen. Bojazen, da bi potem društveni odbori postali brezpomembni, je nepotrebna. Tudi naše moči se ne bodo cepile, ampak baš obratno; če se bo delokrog povečal in se bo pričelo intenzivneje delovanje, bo marsikateri tovariš, marsikatera tovarišica, ki sta doslej brezdelno stala ob strani, stopila v naše vrste, in tako se bodo naše vrste množile in naše moči jačile. Sicer pa bodo nasvetovani odseki podrejeni učiteljskim društvom, del naše sedanje organizacije. (Glej točko 9. v članku BMed ljudstvo", BUčit. Tov." št. 25. z dne 21. rožnika t. 1.!) Ko bi pričel akcijo za ustanovitev samostojne organizaeije, n. pr. stranko J,mladih'' ali kaj sličnega, bi se mi lahko očitalo, da hočem našo dosedaDJo organizacijo oslabiti in naše moči cepiti na škodo našo in v veselje nasprotnikov; a kaj takpga mi niti na misel ne prihaja. Da pa je treba intenzivnejšega dela, ne more utajiti noben tovariš, ki ima količkaj stanovske zavesti. Oe prebiraš poročila o društvenih zborovanjih, dobiš skoro v vsakem drugem tožbo o slabi udeležbi, splob. o brezbrižnosti društvenikov. Ce se mora to reči o društvenikih, če se to godi na z e 1 e n i veji, kaj še le na suhi veji, kaj naj rečemo potem o onih tovarišib. in tovarišicah, ki niti udje naših učit. društev niso! To niso zdrave razmere! So sicer razni vzroki, med drugimi gotovo tudi to, da naša društva ne nudijo dovolj društvenikom. Vzemimo le en priraer. Novopečen tovariš, ki je ponosen na svoje maturitetno izpričevalo, nastopi svojo službo poln idealov, poln lepih načrtov, kako bo d e 1 o v a 1 za svoj narod. Blagor mu, če pride k takim ljudem, ki v življenja vrvenju še niso izgubili vseh idealov, ki so še vneti za narodno delo! Mlada kri hoče dela, in če ne najde primernega, pa se poprime neprimernega. če ne dobi dela v bralnem (pevskem, tamburaškem i. dr.) društvu, pa hajd sem isti kvartet: pipa, kozarec, ljubica, kolo — in nastajajo brezbrižneži za stanovsko in narodno delo. Vsa učiteljska društva so se lani bavila s predmetom o izveušolskem delovanju užiteljstva, in v vseh se je poudarjala potreba in velika važnost, da deluje učiteljstvo tudi izven šole. Tovariši, stopirno letos korak naprej ter organizujmo to svojo izvenšolsko delo, katerega potrebo in važnost SIDO spoznali. Ustanovitev odsekov za izvenšolsko delo je logičen, konsekventen korak k popolnjenju naše stanovske organizacije. Način delovanja odsekov, kot sem ga nasvetoval (Glej 25. štev. BUčit. Tov." t. 1.) tudi ni neizvedljiv. To ni nikakšna sramota, če se ima o posamezniku v razvidnosti, 6e je naročen na naše liste ali ne. Tovariši, naši listi so naše orožje, in kakršno orožje, takšen uspeh naših stremljenj, naših zahtev, naših naporov in bojev! Boj v življenju se čim dalje bolj poostruje, treba je vedno boljšega in spretnejšega orožja ali sredstva. Vse stremi za napredkom, za boljšo bodočnostjo, in mi učitelji tudi. Pri tem imamo pa še sladko zavest in trdno oporo, d a je naš boj obenembojza narodovo prosveto, dajenašestremljenje po napredku narodu v p r i d , d a more le učitelj brez duha morečih skrbi za vsakdanji kruh posvetiti vse svoje moči vzgojiin pouku mladine in v blagor naroda. Tovariši, nobenega polovičarstva: ali da — ali ne! K 8 r je naš boj potreben in naše stremljenje upravičeno ter celo važenfaktorzanarodovo bodočnost, zato je tudi naše orožje ne le potrebno, temveč se more izpopolnjevati in razširjati. Poglejmo k socidlnim demokratom, klerikalcem i. dr. Delavei, ki imajo primeroma malo mezdo, si vzdržujejo ne le tednikov in mesečnikov, temveč celo dnevnike, in mi učitelji, ki smo vendar izobraženi, puščamo naše liste hirati, da nas morajo upravniki z bridkimi besedami vedno in vedno opominjati na to, kar je naša sveta stanovska in narodna dolžnost. Malenkostno smešno bi tedaj bilo, če bi se kdo čutil užaljenega, ker bi odsek imel črno na belem, kdo v okraju je naročen na naše liste in kdo ne! To pa je p o t r e b n o , da moremo agitirati za svoje liste in sploh, da vemo, pri čem smo v okraju. Treba je pridobiti slehrnega tovariša, slehrno tovarišico, da bo d e 1 a v e n član naše organizacije, da bo p 1 a č u j o č naročnik naših listov, potem šele bo našamoč tolika, dasibomo priborili potrebniugledinpotrebno socialno stališče, ki nam gre po božji in človeški pravici. Kdor pa ni z uami, je proti nam, in takih tovarišev (tovarišic) nas varuj Bog, sovražnikov se bomo pa že sami branili. Oehočemozuspehom izven šole delovatizanarod.moramo tudi svoje močijačiti, in torejnajprevzaraejo nasvetovani odseki za izvenšolsko delovanje tudi p r o p a gando za naše liste in naša učit. društva. Odseki za izvenšolgko delovanje učiteljev so potrebni, in način njih delovanja, kakor sem ga nasvetoval, je izvedljiv. V natančnejšo razpravo se danes ne bom spuščal, temveč se to zgodi v Eadovljici, pač pa še enkrat pozivljam vse cenjene tovariše in tovarišiee k sotrudništvu, da z združenimi ra o 5 m i ustvarimo nekaj, kar — kakor sem že omenil — ne bo mrtvorojeno dete, temveč bo imelo toliko življenjske moči v sebi, da bo res v obrambo in prospeh šole, učiteljstva in naroda. In še eno besedo cenj. tovarišicam! Mnogokrat se je že poudarjalo od tovarišev in tovarišic, da mora tudi učiteljica, če hoče, da je smatramo ravnopravno, sodelovati v naši organizaciji in pri prosvetnem delu učiteljev. Tovarišice, ustvariti hočemo v okrilju naše BZaveze" podorganizacijo za izvenšolsko delovanje ueiteljev in u č i t e 1 j i c ; premotrite tudi ve to zadevo, kako se naj uredi, da bo prikladno specialnemu izvenšolskemu poprišču učiteljic, ki je vendar kolikor toliko različno od onega učiteljev. Kaj bi bilo bolj primerno, da bi se ustanovil pri učiteljskih društvih le odsek za izvenšolsko delovanje učiteljev i n učiteljic, ali pa dva: eden za učitelje in eden za učiteljice? In še več drugih zadev je, ki se tičejo specialno učiteljie. Tovarišice, pridite s svojimi zahtevami, razodenite svoje misli, kaj in kako naj deluje učiteljica izven šole! Z odprtimi rokami vas sprejmemo v skupno organizacijo in vas iie bomo smatrali samo kot enakopravne, temveč vas bomo cenili in spoštovali kot sobojevnice za boljšo bodočnost našega stanu in našega naroda. — Jako umestno bi bilo, ko bi cenj. tovarišice, pred vsem pa društvo slovenskih učiteljic, stopile v dogovor s nSplošnira slov. ženskim društvom1', ki hoee po vsem Slovenskem razviti živahno delo za probujo in omiko slov. ženstva. ,,Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani" se lepo razvija, ker iraa krasno, častno nalogo in ker ima vnete deloljubne članice. To društvo bi gotovo šlo učiteljicam pri njih izvenšolskem delovanju radovoljno na roko; s tem bi dobile učiteljice krepko oporo in pomoč, a tudi omenjeno društvo bi mnogo pridobilo. Opozarjam tudi »Splošno slov. žensko društvo" na idejo odsekov za izvenšolsko delovanje učiteljev in učiteljic, ker se nudi temu društvu tako prilika, da razširi svoje delovanje potom učiteljic v vsak slovenski kraj, v slehrno slovensko vas. Ali bi ne poslalo tudi BSplošao slov. žensko društvo" kako zastopnico k ,,Zavezinemu" zborovanju, da zvemo tako mnenje tega društva v tej zadevi ? Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi! Na snidenje v Eadovljici! A. P.