Leto III.
Maribor,fpetek- 20. februarja 1920.
St. 41.
» .vi *•	f)	*.
S VifvCiui
' s s L r, r "
* 'JJi/t UJM
urA
oCy/[/ V J
s' (/ V
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno. ,	četrtletno	K 19"S0.
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Reakcijonarna vlada.
Italijanske intrige.
Nova vlada — sramota v zgodovini našega ujedinjenega
naroda.
LDU Beograd, 19. februarja.
Nova vlada je sestavljena na nastopni način: Ministrski predsednik in minister za konstituanto: P r o t i č; ministrski podpredsednik in. minister sa-obračaja: dr. K 6 r o š e c; minister za zunanje stvari: dr. T r u m b i č; minister brez portfelja in namestnik ministra za zunanje stvari: S p a l a j k o-v i č; minister za notr. stvari: T r i f-k o v i č; minister vere: dr. Fran Jankovič: minister prosvete: Trifunovič; minister pravde: dr. N i n č i č; minister za narodno ^zdravstvo: M i-1 e t i č; minister za trgovino: R i b a-r a c; minister za agrarno reformo:
H a n ž e k: poljedelski minister: R o š-kar; minister za šume in rude: dr.
H r a s n i c a ; minister pošte :	dr.
D r i n k o v i č; minister za javne zgradbe: Joca Jovanovič;'minister za socijalno politiko: dr. Krnic; minister za obnovo in prehrano; dr.
S t a n i š i č; minister vojne: Branko Jovanovič; minister za finance:
Velizar Jankovič.
To listo je Stojan Protič včeraj popoldne predložil, regentu.	,
Socijalisti ne bodo podpirali nove vlade.
LDU Beograd, 19. februarja.
»Beogradski Dnevnik" javlja, da je ^resnična govorica, da bodo socialistični poslanci podpirali v parla-me*tu novo vlado.
Dentisija hrvatske pokrajinske vlade.
LDU Beograd, 19.‘ februarja. Včeraj je dospel semkaj ‘ poverjenik za
socijalno politiko dr. Adžija in prinesel s seboj akt o demisiji hrvatske pokrajinske vlade in vseh velikih županov.
Vest o vojaški konvenciji med Jugoslavijo in Italijo je porabilo italijansko časo-pisje za novo agitacijo proti naši mirovni
Kaj namerava nova vlada* delegaciji in vobče proti naši državi. Čeprav
LDU Beograd, 19. februarja.	ve od "*p°1‘to“,\nihče, koliko je res-
c .... j	...	nice na tej vesti, vendar se je zdelo ltah-
poha* javlja, da so se v početku raz- janskemu časopisju potrebno, da.se posluži
govorov glede sestave nove vlade po- nove prilike za hujskanje proti nam. Glavni
javila nesoglasja, in sicer zaradi zahtev vir za to je bila rimska »Idea Nazionale«,
Narodnega kluba. Tekom razgovorov ki ie priobčila dva dokumenta iz lanskega
pa je bilo mogoče premostiti težkoče Ieta’ ki vsebuieta predloge paše vlade o
in je prišlo do sporazuma. V tukajšnjih jospodareki, carinski in vojašid konvenciji s .... v ...	.	.	, \ Francijo. Če so ti dokumenti avtentični, je
po iti ni h krogih se govori, da se bodo -lz njjh razvidno, da so se dogovori med
takoj izvršile osebne izpremembe v našo in francosko vlado nanašali na med-
pokrajinskih vladah. Kar se tiče valutne sebojno pomoč za slučaj vojne z neko sre-
reforme, so na snočnji konferenci dozemsko državo. V teh dogovorih je tudi
sklenili, da se valutno, vprašan je spravi opazka’ da la konvenciia ne ue,ia za slučai
pred parlament, ki ga bo rešil z ve-	baU,ansl,e v0'ne'T! j.?.?0v70r‘ 80‘°rei
x. T kt , ,	.	direktno naperjeni proti Italiji. Zato zahteva
ino glasov. Nova viada namerava od- italijansko časopisje, da mora naša delega-
praviti politične komisarje v posameznih cija odstopiti ali pa pride do spora med
občinah in čirnprej razrešiti občinske Italijo in Francijo, ki za hrbtom Italije pro-
volitve s tajno volilno pravico.	težira Jugoslovene. Na ta način bi Italijani
x	. .	radi prestrašili Francoze z grožnjo, da zapuste
Lrno-krvavi kabinet. Francijo in sklenejo z Nemčijo in Avstrijo
Beograd, 19. februarja. Imenovanje konvencijo vojaškega značaja.
nove vlade je povzročilo veliko razburjenje.	Neposredno za tem pa je prišla Wilso-
Nova vlada je sestavljena iz najhujših reak- nova nota, ki zahteva rešitev jadranskega
cijonarcev, raznih vrst separatistov in slo- vprašanja v prilog Jugoslaviji. Če se to ne
venskih klerikalcev. Novi vojni minister Jo- j zgodi, tedaj si Amerika pridržuje popolno
vanovič je glavni krivec žalostnega solunskega svobodo glede nadaljne akcije. Italijanska
dogodka, ki je ukazal ustreliti- iz osebnega javnost vsled te note nikakor ni bila raz-
sovraštva tri srbske oficirje, ki so se odločno ■■ očarana, saj je Italijanom dobro znano,
izjavili za ujedinjenje vseh treh jugosloven- j kakšno mnenje ima o njih Wilson in kakšno
skih plemen v eni državi. Novi minister za rešitev zagovarja v jadranskem vprašanju.
šume in rude mohamedanec Hrasnica je na-|Nith sani )’e med posvetovanjem z Lloyd
sprotnik vsake agrarne in socijalne reforme, j Georgejem priznal, da mora Italija računati
Hrasnica je kot bivši avstrijski vojni avditor z ameriško pomočjo v finančno-gospodarskem
v Srbiji obsodil na smrt 30 nedolžnih Srbov.1 oziru, ker je popolnoma odvisna od ameri-
Mednarodna komisija za preiskovanje vojnih j škega izvoza. Istega mnenja so tudi ostali
zločinov v Srbiji je ravno te dni zahtevala; antantni ministrski predsedniki.
njegovo izročitev; Tako ministrstvo ne more biti dolgo na površju.
Nova vlada osamljena.
LDU Beograd, 19. februarja. Novi ministrski predsednik Protič je dobil mandat, da sestavi novo vlado, ki bo mogla delati s parlamentom, t. j., ki ne bo imela samo večine temveč tudi kvorum. Demokratski krogi zanikujejo, da bi nova vlada mogla imeti kvorum. Enako se v istih krogih smatra tudi za iluzorno, da bi del demokratov in socija-listov mogel podpirati novo vlado. Zdi se, da velja isto tudi za črnogorske poslance.
i Italijansko'časopisje je nato postalo navidezno1 zelo -krotko. Na eni strani nameravana vojaška konvencija med Jugoslavijo in Francijo, na drugi strani pa Amerika, ki si pridržuje vse pravice napram Italiji, če ta ne odneha od svojih imperialističnih zahtev. Posledice so hude na tej in oni strani. Kaj storiti ? Italijanska zahrbtnost ni nikdar v zadregi. Na podlagi avtentičnih ali izmišljenih dokumentov, ki jih je priobčila »Idea Nazionale«, zahteva italijansko časopisje kratkomalo izvršitev londonskega pakta, kar mora doseči seveda Nitti, čeprav je priznal, da mora Italija pri rešitvi jadran-
skega vprašanja računati z Ameriko. Pri tem upajo Italijani, da odstopi jugoslovenska mirovna delegacija, ki čuti zaščito v Wilsonu, in ki ne bi mogla vsled odgovornosti pred narodom pristati na enostavno rešitev londonske pogodbe. Torej — jugoslovenska delegacija se je pregrešila ne samo z dogovori o vojaški konvenciji s -Francijo, ampak tudi v tem, da vstraja pri svojih zahtevah glede jadranskega vprašanja! Pa so res čudne vrste diplomati naši zapadni sosedje. Na ta način hočejo indirektno dati lekcijo tudi Franciji za njene dogovore z Jugoslavijo proti Italiji.
Pri vsem tem pa računajo Italijani na naše notranje-politične zmede, ki bodo brez-dvomno poslabšale naš položaj v Parizu oziroma Londonu. Toda če tudi so naše stranke v laseh glede domače politike, vendar smo vsi edini, da se je treba postaviti skupno na branik za naše zapadne meje. In v tem se silno motijo Italijani, če mislijo, da more naša notranje-politična kriza speljati vodo na mlin italijanskega imperijalizma. Toliko narodne zavesti in naravnega odpora je še vedno tudi v najljutejših separatistih, da ne more ndben naš zunanji sovražnik računati z našimi neurejenimi notranjimi zadevami. Italija pa še celo ne. Italijanske spletke nam morejo začasno sicer mnogo škodovati, toda naših pravic ne morejo nikdar izbrisati.
Govor dr. Kramara.
Dne 10. t. m. jte imel dr. Krama? v zunanje političnem odseku češkega narodnega shromaždjenja jako zanimiv govor o slovanski politiki v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Nas zanima predvsem, kaj misli o nas Jugoslovenih in vprašanjih, ki so ozko zvezana z našo usodo. Izmed vseh slovanskih držav je zamogel konstatirati, da je poleg Čehoslovaške edino še Jugoslavija, ki vodi izključno slovansko politiko. Obžaloval je samo še naše odnošaje z Bolgari ter želel, da bi v bodočnosti prišlo tudi s temi poslednjimi do bratskega zbližan ja. Naglašal Je, da zamore ščititi slovansko integriteto samo slovanska politika in da bomo močni In brez strahu za bodočnost le tedaj, če
Rsdivoj Rehar:
Urrraki.
(Fabula),
Ko sem se davi prebudil, splaval na površino naše mlake ter se vzrl proti vzhodu, je ravnokar zasijalo Božje Oko. Čutil sem kako sta me oblili njegova blagodejna toplota in svetloba in iz vsega srca sem zakvakal v njegovo cisto zenico svoj najvdanejši hvalospev. Kakor vselej tako sem bil tudi danes jaz prvi; drugi so se prebudili ter priplavali na površino komaj tedaj, ko sem bil jaz že davno odkvakal ter legel na širok lokvarjev list, da premislim pomen nocojšnjih mojih sanj. Sanjalo se mi je groznega, da sem postal urrrak*. Rezultat tega premišljevanja, pa je bil jako zadovoljiv, spoznal sem namreč, da mi oni vtisi, ki sem jih dobil one sanjske lipe, ko sem se čutil urrraka, lahko še prav pridejo. Že dolgo mislim napisati o tem predmetu malo povestico, do izgotovitve pa doslej še nisem in nisem mogel priti.
Pa glej, ko sem našel pravi pomen mojih nocojšnjih sanj, ter se ozrl na firmament, sem s strahom opazil, da se bližajo Božjemu
* Urrrak pomeni v jeziku žab: lažižival to je flovek!
bomo vsi složni. Ne smemo se zanašati na zapad, še manj pa misliti na zvezo z Nemci. Slovanstvo je samo na sebi dovolj močno, da se mu ni .treba bati kakršnekoli revanše bodisi od strani Nemcev, Italijanov ali kakega drugega naroda.
Večina njegovega govora pa je bila posvečena Rusiji, caristični, sedanji boljševiški in bodoči. Na račun caristične Rusije je povedal mnogo trpkega. Pred vsem pa je važno za nas ono, kar je povedal o stališču tedanje Rusije napram londonskemu paktu. Londonski pakt, ki je postal za nas težka usoda, ki bo morila naš narod še dolga leta, ki nas bo stala v bodoče neštetih gmotnih in končno skoro gotovo tudi človeških žrtev, pada največ na rovaš tedanje Rusije. Rusija je dobro znala za naša vprašanja, toda vodila Je dvojno slovansko politiko. Poznala je dvoje vrste slovanstva, pravoslavno in katoliško in po tem se je tudi orijentirala. Ni si mogla misliti, da bi se zamogla na jugu vstvaritl enotna jugoslovenska država. Njen cilj je bil Velika Srbija, Hrvatska in Slovenija, vsaka zase. Na podlagi tega postaja jasno, zakaj je v Londonu dosegla, da se je Reka prisodila Hrvatski in ffe skupni jugoslovenski državi. Končno pa je vodil tiste čase enako politiko tudi srbski radikalec Pašič. Kljub temu pa bi Rusija takrat ne bila pristala na določila londonskega pakta, da ni bila preverjena, da brez Italije za antanto ni zmage. Bila je to iluzija, kateri so se vdajali vsi zavezniki ter pričakovali, da bo vstop Italije v vojno namah zrušil centralne države. Pa še nekaj drugega. Benkendorf, ki je podpisal londonski pakt v imenu 'Rusije je videl prvo narodnostno karto komaj tedaj, ko mu jo je pokazal sedanji čehoslovaški predsednik Masarik. Radi tega ni čudno, da je podpisal.
Dalje je govoril Kramar o sedanji Rusiji- Boljševiki, je rekel, bodo sami spoznali, da se brez evolucije neda uveljaviti nobena socijalna novotarija, zato upa, da bo iz sedanje Rusije nastala močna, življenja zmožna demokratična slovanska država. Ne smemo si delati iluzij, je rekel, ker razočaranja* pridejo rada, toda če bomo delali pametno, se nam ne bo treba bati za bodočnost. V slovanstvu je naš spas.
Očesu nenavadno velike in temne Pošasti, ki ga skušajo zakriti ter n^m tako odvzeti svetlobo in toploto. Zgodilo se je, Pošasti so zmagale Božje Oko, nastala je vseobča Senca v katero je kmalu na to zavel Zli Duh, o-znanjevalec bližajoče se Nevihte. Kakor sem bil poprej prvi, ki je priplaval na površino, tako sem bil tudi sedaj prvi, ki se je vmak-nil v globino.. Nastale so dolgočasne in žalostne ure, kakor vselej ob takem času, ki so bile še bolj turobne, radi nesreče, ki se je dogodila včeraj popoldan ter zahtevala toliko življenj naše spoštovane zadruge. Spričo tega sem sklenil, da se umaknem v moje staro prebivališče pod bržino ter napišem te-le vrstice v uteho samemu sebi in v poduk vsem ostalim našega častitega žabjega naroda:
— Bilo je nekoč, več let je že tega, kajti takrat sem bil še učenec našega velikega filozofa Ukvaka, ki že davno uživa blaženosti Onostranstva, ko sta nekega dne mimo naše mlake prišetala dva mlada urrraka, samec in samica. Videl sem jih že mnogo, toda tako lepih, tako ponositih, polnih moči in ognja, kakor sta bila onadva Še nikoli nobenega. Ko so ju zapazili naši zadrugarji so jo po-bliskovo odkurili v svoja najgloblja skrivališča; pridržujoč sapo, v silnem strahu, da bi
Politični pregled.
Szechenyi postane regent. Ameriški general Bandtholz, ki je prispel v Pariz z madžarsko mirovno delegacijo je izjavil, da postane regent madžarske države najbrž grof Szechenyi in ne general Horthy, kakor se je prvotno nameravalo.
Amerika ne prizna litevske neodvisnosti. Kakor poroča »Chicago Tribune« je sklenil ameriški državni urad, da ne prizna nezavisnosti Litve.
Italijanske posadke za plebiscitno ozemlje na Šleskem. Pretekli teden so prispeli preko Beljaka in Breslave v šlesko plebiscitno ozemlje italijanski častniki in vojaki, ki bodo vzdržavali red in mir v spornem ozemlju do končne odločitve pripadnosti omenjenega ozemlja.
Avstrija postane zvezna država. Na konferenci avstrijskih dežel, ki se je vršila te dni v Solnogradu se je izrekla velika večina za to, da postane avstrijska republika zvezna država.
Avstrijsko-madžarski spor. Med Avstrijo in Madžarsko se bije že dolgo časa oštra borba za zapadnoogrske nemške komi-tate, katere je pariška mirovna konferenca sicer prisodila Avstriji, ki jih qa Madžarska še do danes noče izročiti. Zadnje dni sta pričeli obe državi medsebojna direktna pogajanja, ki pa doslej še niso rodila uspeha. Madžari zahtevajo za omenjeno ozemlje plebiscit. Sedaj pa se je izjavila za plebiscit tudi dunajska »Arbeiter Zeitung«. Kako se bo končal ta spor še ni znano. Če pa pride do plebiscita, bo Avstrija najbrž propadla.
Dnevne vesti.
Imenovanja. Za začasne 'okrajne zdravnike v IX. čin. razredu so imenovani: Dr. Ivan Jurečko v Mariboru, dr. Vladimir Vrečko v Ptuju, dr. Josip Hrušak v Konjicah, dr, Fran Petek v Velikovcu in dr. Božidar Kussel v Črnomlju. V VIII. čin. razredu: dr. Živko Lapajne v Ljubljani in dr. Ljudevit Haring v Ljutomeru.
Mameluk je človek, ki se zavzema za žensko enakopravnost. Tako piše »Straža«. Prej pa je ista »Straža« napadla »Mariborsko žensko društvo«, ker se baje še ni izjavilo za žensko volilno pravico. Tako gospodom
se ne izdali z dihanjem. V meni pa, radovednem dijačku polnem samozavesti in radovednosti, se je takrat porodila silna radovednost videti ju od blizu, kajti da nista navadna Urrraka, taka, kot sem jih imel srečo videli dotlej, to sem spoznal na prvi pogled.
Sklenil sem torej na tihem, da se jima približam kolikor mogoče ter da se ju iz zasede nagledam in naštudiram. Previdno sem torej zlezel izpod velikega hrastovega lista, pod katerega sem se bil v prvi zmedi skril, razprl noge, ter se jel dvigati oprezno proti površini. Pred bregom je rastlo gosto bičevje, vanj sem se zaletel, ter med njim, previdno zakrit lezel polagoma dalje. Tako se mi je posrečilo, da sem se priplazil čisto na rob, se dvignil, pcjmolil glavo iz vode in — skoro bi se bil od groze zasedel — sedela sta prav na robu, prav tik pred menoj, tako, da bi ju bil z roko lahko prijel za obuvalo. Vendar pa sem se nekoliko pomiril, ker sem uvidel, da me onadva nista opazila, kajti sedela sta istotako nepremično kot poprej. Sklenil sem torej ostati ter opazovati dalje.
On, mlad, toda velik in močan je bil oblečen v sivo obleko, na kateri ni bilo niti najmanjšega madeža, glavo pa mu je pokrival slamnik izpod katerega so viseli kodri lepih črnih las. Ona, istotako mlada pa je
okoli »Straže« res ni mogoče ustreči. Kakor1 slišimo, je	dobila	»Straža«	od poklicane
strani tako	lekcijo,	da je gotovo ne	bo pri-
nesla v svojem listu, ker bi se s tem pokazala vsa blamaža teh gospodov, ki se vtikajo povsod, da	tako	pokažejo	svojo	»dušno
votlino«.
Strah pred volitvami je zmedel gospode okoli	»Straže«, ki ne	znajo	ničesar
več pisati razven osebne napade. To pisanje preseda že vsem poštenim ljudem in se lastni ljudje nad tem zgražajo. »Straža« bo kmalu čutila »uspehe«. Prišla je na stališče »Malih novic« (N. v m. p.!) in se zelo moti, £e misli, da bo v tem znamenju zmagala.
Tiskarska stavka na Hrvatskem se bo končala najbrž že prihodnje dni, ker ste obe stranki odnehali nekoliko od svojih zahtev.
Nežigosan denar ujetnikov iz Italije. Glasom dopisa finančnega ministrstva tukajšnja delegacija finančni pooblaščena sama zamenjati nekolekovan in nežigosan avstrijski denar, ki ga prineso naši, ujetniki sabo iz Italije. Zamenjavo mora v vsakem slučaju posebej dovoliti ministrstvo financ (generalni inšpektorat) v Beogradu, kamor je vlagati sve tozadevne prošnje. Prošnje morajo biti kolekovane ter opremljene z uradnimi potrdili in dokazili o ujetništvu in o tem, da je bil denar res pri-nešen iz ujetništva.	■
Zopetno podraženje tobaka. Vsled odloka upravnega odbora monopolske uprave in odobrenja finančnega ministrstva se bode od 20. svečana t. 1. dalje prodajal cigaretni tobak, tobak za pipo in cigarete za približno 10—20% dražje kakor doslej. NajiLejši turški tobak, ki je stal doslej 48 K 100 g bo stal 62 K, fini turški tobak, zavojček po 26 g 6 K, (doslej 5 K), fini hercegovski zavojček po 25 g 5 K (doslej 4), srednjefini turški zavojček po 25 g 3 K, najfinejši ogrski po 25 g 1 K 80 v (doslej 1 K 60 v), domači tobak za pipo 25 g 80 v; cigarete bodo stale in sicer egiptovske 60 v komad, dame 28 v komad, športke 24 v komad, ogrske 10 v komad itd.
Brzojavni promet z Madžarsko. V brzojavnem prometu z Madžarsko so dovoljene vsake vrste brzojavke. Pristoj-bina znaša 18 par ali 72 vin. od besede te pribitek 4 K za vsako brzojavko. Vse brzojavke v Madžarsko gredo skozi Ljubljano m od tu skozi Zagreb.
Nov slovenski list y. Trstu. »Zveza lugoslovenskih učiteljskih društev« v Trstu začne izdajati s 1. marcem lastno strokovno glasilo »Učiteljski vestnik«, ki bo izhajal mesečno.
Mestno kopališče. V nedeljo, dne 22. februarja t. 1. bo mestno kopališče zaprto,
bila odeta od pasu navzdol s sivočrtanim krilom, od pasu navzgor pa s črno baržu-nasto bluzo. Glavo je imela razkrito, da sem [mel priliko občudovati njene izvanredno krasne lase, spletene v bujno eksotično frizuro, kakoršne nisem videl ne prej in ne Poznej. Pod to frizuro je bil obraz, krasen ko sij Božjega Očesa, a najkrasnejše na njem so bile nje božanske oči, polne miline in 9lobine, toplote in ljubezni, vdanosti in spoštovanja, da sem spričo njih onemel, kakor Lotova žena, spričo sodomskega požarja. podela sta tesno drug poleg drugega, desnico g.uesnici, pogled v pogledu ... Krasna slika.
sem ves očaran in omamljen, da sem tpr n E02abil na lastno varnost, odprl usta ter nehote zakvakal. Začudena in presenečena a?- °?la name> Tako sva si stala nasproti b h-i Tresel sem se a vendar ne bal, «er bil sem prepričan, da v bitju, ki ima take c* Pe- more hudobije, pa najsibo to tudi strašm urrrak. Nisem se varal. Ko sva se ekaj časa motrila eden drugega se je ona nenadoma nasmehnila, se ozrla v svojega spremljevalca ter mu rekla, z glasom, ki je b» Poln miline:
K. ~ Poglej, poglej, kako lepa mlada ža-'if le fu-le. Pa čisto nič se naju ne boji, še zakvakala je, ko da bi naju hotela pozdraviti.
—Jk : ' .	(Dalje	sledi).
vsled popravila v vodovodu. Zopetna otvoritev bo sreda dne 25. februarja.
Shod javnih nameščencev. V dvorani Mestnega doma v Ljubljani se je vršil sinoči shod javnih nameščencev, ki se je bavil z vprašanjem ukinjenja draginjskih doklad za državne nameščence. Po poročilu predsednika organizacije javnih nameščencev za Slovenijo, g. davčnega nadupravitelja Lillega je povzelo besedo več govornikov, ki so slikali bedo državnih uslužbencev. Vsi govorniki so na-glašati, da državno uslužbenstvo je in hoče ostati državotvoren element in da ne zasleduje nobenih političnih' državi nasprotujočih tendenc; zahteva pa, da se mu dajo ona ma-terijalna sredstva, ki"jih rabi za syoje življenje. Soglasno je sprejeta resolucija, ki po-zivlje vlado, naj podaljša naredbo o zvišanih draginjskih dokladah preko 1. marca za toliko časa, dokler ne bo izvedena valutna reforma in dokler ne bo urejen materijelni del službene pragmatike državnih uradnikov; nadalje pozivlje resolucija vlado, naj uredi pravno razmerje vseh provizornih nepragma-tično in pogodbeno nastavljenih javnih nameščencev; nadalje da zopet vzpostavi davčno prostost za osebne prejemke državnih nameščencev in uredi draginjske doklade za uradniške sirote.
Vsi častniki bivše avstro - ogrske vojske (rezervni in vpokojeni — sedaj izven voj. službe) naj vpošljejo komandi mesta Maribor sledeče podatke: 1. So II za časa okupacije službovali v Srbiji in kje? 2. v kaki lastnosti, 3. v katerem času. Te podatke pošljejo vsi, ki so ^ evidenci komande mesta Maribor ali Mariborske polkovne okrožne komande, zanesljivo do 25. t. m.
Pobrežje pri Mariboru. V nedeljo, dne 22. t- m., od 10. do 12. ure dopoldne, se vrši v občinski pisarni glasovanje hišnih in zemljiščnih posestnikov v zadevi pobiranja 190% občinskih doklad za leto 1920. Glasuje se z »da« ali »ne«. Tistega, ki ne pride, se bo štelo, kakor da bi bil glasoval z »da«.
Slov. mestno gledališče.
Iz pisarne Slov. mestn. gledališča.
jutri v soboto je popolnoma dramsko literaren večer. Uprizori se »Upnik« od Strindberga in »Slepec« (Unatem pesta nell’-umbra) od Nanija.. Nastopila, bodeta dva nova igralca ih sicer. Herma Gromova in Edo Grom. Prva, ki je slovela do sedaj na hrvaških odrih kakor v Varaždinu, Osjeku itd. gostuje jutri v ulogi Karmele v drami »Slepec«. Drugi pa postane nova stalna moč našega lepo procvitajočega gledališča. An-gažovan je kot ljubimec, ki je kot takšen igral delj časa v Ljubljani zadnja leta pa v Varaždinu, da razbremeni nekoliko našega neumornega Gregorina. Gospod Grom postane gotovo v najkrajšem času simpatija mariborskih dam in bo s svojim nastopom privabil gotovo nove obiskovalce v naše gledališče. V nedelio popoldne je »Matiček se ženi«, dijaška predstava, ki se predpreteklo nedeljo ni mogla vršiti radi obolelosti »Nežike« in se je namesto tega dalo »Orkan«. Zvečer je priljubljena komedija »Kraljevska visokost«. Prihodnji teden pa bomo imeli skoro vsak dan predstavo- V soboto*na 28. t. m. pa bo drugo gostovanje in sicer gospe Paulin-Skrbinškove v ulogi Helene v dobro uspelem »Tajfunu«. Prihodnje dni bomo objavili njene recenzije.
Zadnje vesti.
Kako so sestavljali novo vlado.
LDU Beograd, 19.februarja. »Pravda« javlja, da je včerajšnja seja opozicijonalnega bloka trajala do 13. ure. Seje so se udeležili g. Protič, Joca Jovanovič, Trifunovič, dr. Laginja, dr. Lorkovič, — dr. Korošec, Riba*
rac in Banič. Medakovičeva skupina ni bila zastopana. Na tej seji je g. Protič pozval načelnike strank, naj se izdela'1 program, ki bi ga nova vlada imela izvesti v parlamentu. Govorilo se je o tem, da bodi program oni, ki se je pri pogajanjih z g. Davidovičem prvič omenjal. Med posvetovanjem so se pojavila različna naziranja, vsled česar je bilo nadaljevanje seje preložene na 16. uro pop. Težkoče niso bile posebne, niti se razgovori niso nanašali na sestavo vlade. Narodni klub je le ugovarjal proti temu, da bi eventualno bil dr. Ninčič finančni minister, dr. Laginja pa je obrazložil klubovo stališče o valutnem vprašanju. Načelniki opozicije trdijo, da se bo Protiču posrečilo odstraniti težkoče, ker bo mnogo stvari odložil, v nekaterih pa popustil. Končno se je na tej seji sklenilo, da ima dr. Laginja postati hrvat-ski ban.
Rešitev invalidnega vprašanja.
LDU Beograd, 19. februarja. Regent je podpisal naredbo o rešitvi invalidskega vprašanja.
Rimska vlada misli na aneksijo ?
LDU C ur ih, 18. februarja. Rimski listi presojajo jadransko vprašanje jako »skeptično in baje spoznavajo, da bo izredna seja ministrskega sveta prinesla važne sklepe. V Rimu so ozlovoljeni vsled načina, kako obrav? nava veleposlaniška konferenca jadransko vprašanje in naniigavajo, da se bo ustvarilo najbrže dovršeno dejanje.
Odgovor vrhovnega sveta Wilsonu.
DKU London, 19. februarja. (Brezžično.) Odgovor vrhovnega sveta VVilsonu je bil izročen včeraj ameriškemu poslaniku v Londonu.
Koliko vojaštva sme imeti Nemčija.
DKU London, 19. februarja. (Reuterjev urad.) Vrhovni svet je na prizadevanje nemškega poslanika v Londonu sklenil, da sme imeti Nemčija do 10. aprila t. 1. 200.000 mož pod orožjem, obenem pa določil, da se mora znižati število vojaštva do 10. julija 1.1. na 100.000 mož.
Ostane sultan v Carigradu?
m
DKU London, 19. februarja. (Brezžično.) Turški vladi se je sporočilo, da ja odvisno od njenega postopanja z Armenci, če ostane sultan v Carigradu ali ne.
Vihar v ‘Ameriki.
DKU VVashington, 18. februarja. (Brezžično.) V zadnih 24 urah so razsajali znova velikanski sneženi viharji, ki so silno fftirali promet po morju.
Razne vesti.
Rodbinska fragedija V Polici na Češkem. Zadnjo sredo se je odigrala v Polici pri Braneku na Češkem grozna rodbinska tragedija. Sedeminsedemdesetletni užitkar 1. Staša je zaklal z nožem svojo petintridesetletno razuzdano hčer ter jo skril v slamo. Na to je šel na železniški tir pred prihajajoči vlak, toda stroj ga je na nerazumljiv način pahntl proč, tako da se mu razen par poškodb ni prigodilo nič hudega,
Nov železniški projekt. V Avstriji delajo projekt za zgradbo tranzitne železnice, s katero hočejo dobiti direktno zvezo med južnimi avstrijskimi deželami in Italijo.
Usoda bivših dunajskih dvornih gledališč. Bivša dvorna gledališča na Dunaju, ki so uživala poprej vse mogoče subvencije, so sedaj brez njih pasivna ter je njihova eksistenca sploh jak) ogrožena. Prizadeti krogi se trudijo na vse načine, kako bi rešili to krizo. Nekateri predlagajo, da bi jih prevzelo mesto, drugi so pa za to, da se jih odda v zakup privatnikom.
Petdesettisoč kilogramov testa se ]e pokvarilo. Ko je izbruhnila v dunajski tovarni „Ankerbrotfabrik" politična stavka, se je nahajalo v delavnicah 50.000 kg za peko pripravljenega testa, katero vsled stavke ni prišlo v peči ter se je tako pokvarilo* Na ta način nastala škoda je ogromna.
Nov prorok na Kitajskem. Oznanjevalci novih ver so v naših dneh skoro nepoznana prikazen, nekaj preživelega, zgodovinskega. V starih časih jih je bilo vedno nekaj toda večina jih je propadlo, čas je zabrisal njihovo mesijanstvo, deloma pa ga je včasih zabrisala tudi vladna oblast, ki je v različnih časih in državah preteklih dob p;oti takim novotarcem najstrožje nastorala. Le nekaj imen se je ohranilo še do dandanes in njihovi nauki tvorijo tudi še v naši dobi temelje različnih ver. Radi tega zveni za naše
pojme malo čudno nova vest, ki prihaja iz daljne Kine, da se je tam pojavil nov prorok, nov mesija, ki oznanja novo vero. V kratkem času svojega delovanja si je pridobil, kakor poročajo angleški -listi, naravnost velikansko število pripadnikov. Novi mesija je* kakor ga opisujejo, izredno energičen in fanatičen mož in govornik, ki je v stanu pridobiti zase tudi svoje prvotne nasprotnike. Predno je nastopil kot prerok, je bil navaden in nepoznan ribič. Njegov namen je, uvesti v Kini novo vero, kateri bo on nekako to, kar je mohamedancem Mohamed ali kristjanom Kristus.
Hebrejski dnevnik. V Palestini je pričel izhajati pod glavnim uredništvom Žida J. ltto-mara Ben-Avija prvi hebrejski dnevnik, ki nosil naslov ,,Doar Hayom" (Dnevna pošta.)
Preobilica masla. V ameriških skladiščih se nahajajo ogromne- množine masla, ki delajo prizadetim trgovcem precej preglavic, ker ne vejo, kaj bi z lijim počeli. Maslo je bilo namenjeno za Evropo, toda obubožana Evropa ni v stanu plačati ga po onih cenah, kakor je v Ameriki, brez upoštevanja stroškov transporta čez ocean.
Dr. Ivan Jurečko
okrajni zdravnik v Mariboru
ordinira od 20. februarja 1920 na Stotnam trgu It. 3 (prej dr. Mally nasproti stolni cerkvi) v navadnih ordinarnih urah od 8.-9. in od 13.-15» ure. Tam se nakaja od 20. februarja naprej zobozdravniški ateliepP??
Zahvalim
se g. Cirilu Lovec, da mi je tako dobre čevlje naredil. Priporočam ga vsemu občinstvu.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: F r. V o g 1 a r. Tiska „Mariborska tiskarna", Maribor.
Mala oznanila. Izurjeno uradnico ttKES&SSS
v Mariboru.
3-1
Proda se žrebec, star. Vpraša se pri
fanu Ekart, Sv, ]anž pri Ptuju št. 37:
Težka krava
s teletom pincgavske pasme se proda. Tezno st. 43.
SIS
SlEglESslIEsIL iJKIIS
Gostilna s prenočiščem
„K Svobodi"
Maribor, Koroška cesta 27
Izborna pristna vina. — Sobe ta tujce. — Dobra kuhinja.
Za obilen obisk sie priporočata
2-2	G.	Bazletič & A. Vicel.
B!ias=ii=nssaaawB
Agitirajte za ^Mariborskega Delavca”' in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo" v Mariboru.
m
d. d.
(lastnica tiskarn* Kralik in Rabii)
0> ' • * priporoča
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-
grame, 1			lepake,	letake, vabila itd. itd.		
Kljub jako zvišanim				cenam pri delavskih		mezdah,
se	cene	za izdelke niso			razmeroma tako	zvišale.
3.:'V
TO
■>! sn ■ti n
g<Js •ji-j A Si