Pk.uJRSKI DNEVNIK
TRST, torek 14. junija 1955
Leto XI. - Št. 139 (3068)
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37*338
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	št. «, III. nad. — TELEFON 93-M8 IN »4-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. 2» — Tel.
St. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-uprsvni 100, osmrtnic« 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podrui.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za ozDa	J.
	'Ljubljani	60	-KB-	1	-	Z	-	375	-	Izdaja	Založništvo	tržaškega	tiska	D.	ZOZ	-	1	rsi
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, fekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani
VELIČASTNA PROSLAVA DESETLETNICE OSVOBODITVE V KOPRU
Socializem, koeksistenca in neodvisnost so skupni Jugoslaviji in Burmanski uniji
Tako je poudaril U Nu, ki ga je več desettisočglava množica navdušeno pozdravila na koprskem stadionu - Boris Kraigher pa je na dopoldanskem zborovanju govoril o namenih telesnovzgojnega dela, bodoči okrajni skupnosti v Kopru, enakopravnosti italijanske manjšine, o izboljšanju odnosov z Italijo in o pomenu beograjskega sestanka
Razgovori z 11 Nujem so bili zaključeni no Brionih
(Od našega dopisnika)
KOPER, j3. — Menda ni pil Koper še nikoli tako razgiban, tako svečano razpolo-zen, kot je bil v nedeljo. Vsepovsod zastave in cvetje, y pristanišču jadrnice in okra-sebe enote Jugsl. vojne mornarice, v zraku motorna in jadralna letala, na ulicah pa zrvež, kot ga zna napraviti »amo mladina.
»k tisoče mladine se je bralo v zadnjih dveh dneh pred nedeljo v Kopru, kjer f , zaključek pottrajinske-«a zleta «Partizana». Popoldne * Je po koprskih ulicah raz--1 a veličastna povorka nad .000 telovadcev, od najmlaj h pa do članov
sli
ki so pri-
ba zlet iz vseh krajev Pričeske, Istre, Notranjske in °renjske. Po cestah so pre-
ti
'valci navdušeno pozdravlja-mlade telovadce, dokler se Povorka zlila na Trg Re-tucije, kjer je bilo slav-v stno zborovanje. Telovadci svojih pisanih krojih, za jj?ye in transparenti so nu-i.: . krasno, živobarvno sliko,
ki
Vzkft- 0^'vela v navdušenem slikanju in mahanju z ro-- J11’ ko je na balkon stopil Pokrovitelj zleta in predsed-
».•i	.	j	itct	a	111	pici
izvršnega sveta LRS tov. . ris Kraigher, ki
tirugim poudaril:
G
je med
ovor B, Kraigherja
8V^° ,°b desetletnici naše o-tub	razmišljamo o re-
j batih našega desetletnega
de'am o pogojih, ki so omo-
0.,.	---	pu u
g- U tako osvoboditev kot na-Poznejše uspehe, ugotavlja-lls ,Pre(tvsem, da so vsi ti st7> rezultat naše sposobnost Pritegniti z osebnim intere-tež ^ de*u’ k premagovanju Odi*'/ k organiziranju dela, k i "panju o najvažnejših vpra-
ftjihnaše družbe čim širši og ljudi. Zato tudi prehajamo v vsem našem družbenem življenju danes na sistem delavskega in družbenega upravljanja. To je logična posledca ysega našega dosedanjega dela. *di se mi. da imamo na podboju telesnovzgojnega dela Zavno v tem vprašanju že tudi Velike tradicije in izkušnje, saj •* telesnovzgojno delo bilo pri :|as že 0d nekdaj organizirano Predvsem na bazi samouprav-Janja, na principu prostovolj-. ega organiziranja tistih, ki se
delu hočejo udejstvovati na tem področ/u.
Naša naloga je, da na osnovi teh tradicij čimbolj razširjamo krog sodelavcev in da čimbolj prodre do vsakega posameznika naše družbe spoznanje in prepričanje, da je delo na tem področju nujna potreba predvsem za vso našo mladino. Ko ob desetletnici osvoboditve razmišljamo o naših uspehih, ugotavljamo prav na področju telesnovzgojnega dela ogromen uspeh v dejstvu, da smo uspeli osvoboditi naše delo na tem področju starih strankarskih predsodkov in stare strankarske razcepljenosti, ki je omejevala in deloma celo onemogočala normalen razvoj telesnovzgojne dejavnosti. Saj nima svetovni nazor, saj nima strankarstvo ničesar skupnega s telesnovzgojnim delom, ki je splošen interes vsakega našega človeka brez razlike. Dosledni socialisti, dosledni komunisti se tudi v preteklosti niso nikdar strinjali z raznimi tendencami, ki so šle za tem, da se organizira telesnovzgojno delo v okviru neke posebne socialistično pobarvane telesnovzgojne organizacije. To bi bilo v nasprotju z osnovnimi principi socialistov, ki hočejo osvoboditi človeka strankarskih predsodkov. Nam ni nikdar šlo za ustvarjanje takih posebnih smeri, ampak nam je šlo vedno za združevanje zdravih sil, za koncentracijo Vseh poštenih in iskrenih ljudi, ki naj delujejo v interesu celotne družbe ne glede na strankarsko pripadnost. Mislim, da danes lahko ugotovimo, da smo v tej smeri po desetih letih dosegli velike rezultate in smo v tej smeri jasno začrtali pot, po kateri bomo dosledno korakali tudi v bodoče.
Seveda je jasno da telesnovzgojno delo ne more biti samo sebi namen in da se ne’ more uspešno razvijati, če se ne razvija v okviru reševanja splošnih družbenih problemov. !■ polnim razumevanjem teh problemov in z vklajevanjem svoje dejavnosti z dejavnostjo na ostalih aktualnih področjih današnjega časa.
Nato je tov. Kraigher opozoril na nekaj glavnih značilnosti koprskega področja, ki se zdaj definitivno vključuje v socialistično skupnpst jugoslovanskih narodov in ni več
L .	o	s*	**	i	*	u	ii	j	u	nosiiif	x	ou	ijivz v atih xv xxi 110 i u U vj I
lastnega interesa in lastnega i nobenih formalnih ovir. ki bil tsaeii«.*«- j- -------------------------- -----------
eselja in lastne volje pri tem 1 mogle preprečevati normalni I završalo. Pred stadionom se
razvoj socialističnih odnosov na tem področju. Tudi tu bo hkrati in po istih principih kot po vsej Jugoslaviji prišlo v prihodnjih tednih in mesecih do ostvarjenja komun in organiziranja okrajne skupnosti komun na osnovi splošnih ekonomskih in družbenih potreb, ne glede na kakršnekoli zgodovinske predsodke in demarkacijske črte. Nova krajna skupnost bo obsegala v glavnem področja dosedanjih upravnopolitičnih teritorije/ koprskega, postojnskega in sežanskega okraja.
Potem je tov. Kraigher poudaril, da razvijanje družnr-r.ih odnosov koprskega področja v socialističnem duhu samo po sebi vključuje vse pogoje, ki zagotavljajo normalno, t-nakopravno in svobodno življenje in družbeno delovanje pripadnikov italijanske manjšine tega področja.
Na koncu je tovariš Boris Kraigher govoril o pomenu obiska sovjetske delegacije v Jugoslaviji, o izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in talijo ter o pomenu obiska burmanskega ministrskega predsednika U Nuja, ki je nadaljnji velik prispevek k utrjevanju miru na svetu in ustvarjanju vzdušja dobrih meddržavnih odnosov.
Po govoru Borisa Kraigherja. ki ga je množica večkrat prekinila z navdušenim odobravanjem. so zborovalci poslali brzojavko predsedniku republike maršalu Titu in predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku.
Po zborovanju je bila v Koprskem zalivu regata jadrnic, ki je privabila številne gledalce. Toda bližala se je ura popoldanskega nastopa in kmalu po kosilu so se telovadci začeli odpravljati proti stadionu, okoli katerega je vihralo na stotine jugoslovanskih, slovenskih in burmanskih zastav. Ob 15. uri je bilo vse pripravljeno. Okoli igrišča se je zbrala velika množica ljudi, ki so poleg nastopa hoteli tudi videti in pozdraviti predsednika burmanske vlade U Nuja, ki je na obisku v Jugoslaviji, predsednik u Nu se je s svojim spremstvom nekoliko zamudil, ker se je ustavil na Socerbu in užival krasen razgled, ki se nudi obiskovalcu s socerbskih pečin.
Naenkrat je med množico
je ustavila dolga kolona avtomobilov in kmalu zatem je med navdušenim vzklikanjem m pozdravljanjem vstopil predsednik U Nu v spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča in podpredsednika izvršnega sveta Slovenije dr. Marjana Breclja. Gostje so zasedli svoja mesta na glavni tribuni, na kateri so bili tudi predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, visoke osebnosti iz vojaškega in političnega življenja, tajnik predsednika Tita dr. Vilfan s soprogo, generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak, italijanski konzul v Kr*ru Al-bertario, občinski svetovalec dr. Jože Dekleva in drugi.
Na igrišče so tedja prikorakali telovadci, pred katerimi sta dva člana nosila veliko jugoslovansko in burmansko zastavo. Ko so se telovadci postavili v stav mirno, je godba zaigrala najprej burmansko in nato jugoslovansko himno. Predsednika vlade burmanske unije je za tem pozdravil najprej predsednik zletnega odbora dr. Svetozar Polič, nato pa še predsednik okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič-Kjtimir, ki je predsedniku U Nuju podaril lep bronast kip, delo kiparja Borisa Kalina, ki predstavlja borce istrskega ljudstva za svobodo.
Govor U Nuja
sprotovanju z več strani. Maršal Tito in njegovi tovariši so bili na čelu vašega boja za svobodo. Pod njihovim vodstvom je bil vzpostavljen socializem v vaši deželi, v kateri je blaginja preprostega človeka najvišja naloga. Ti voditelji so izbojevali Jugoslaviji mesto v mednarodni politiki. katero ji lahko zavidajo mnoge starejše in močnejše dežele.
Sledite njihovemu vodstvu, kajti T to je hraber in moder v vojni ter daljnoviden v miru. Ne varčujte z napori za izgradnjo socializma pod vodstvom maršala Tita. pa boste ustvarili v vaši deželi domovino velikih in srečnih ljudi.«
Predsednik tT Nu «e je zatem še enkrat zahvalil za prisrčen sprejem in izročil pozdrave vsemu ljudstvu Slovenije. Govor predsednika II Nuja je velika množica ljudstva burno odobravala.
Sledil je telovadni nastop, na katerem je sodelovalo več kot 6.000 telovadcev. Ko je z igrišča odkorakala četa JLA, se je predsednik U Nu dvig nil in zapustil s svojim spremstvom stadion, zopet navdušeno pozdravljen od množice, ki se je ob izhodu zgrnila okoli njega in njegovega spremstva.
E. K.
Razgovori na Brionih
(Od našega dopisnika)
BRIONI, 13. — Visoki državniki Jugoslavije in Burme so nadaljevali danes na Brionih razgovore o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, prvenstveno o gospodarskih vprašanjih in trgovinski izmenjavi med obema državama. O rezultatih razgovorov, ki so se končali nocoj. bo objavljeno neposredno pred odhodom U Nuja iz Jugoslavije, verjetno na tiskovni konferenci v Zagrebu, uradno poročilo in protokol o gospodarskem sodelovanju, kot to ugotavlja nocojšnje uradno poročilo.
Iz dobro obveščenih krogov javljajo, da bo sporočilo o razgovorih vsebovalo dva dela. V prvem delu bodo poudarjena splošna načela mednarodnega sodelovanja, za katero se zavzemata in borita obe državi, drugi del pa se bo nanašal na politične, gospodarske in kulturne medsebojne odnose. Ni dvoma, da bo načelo aktivne koeksistence našlo vidno mesto v skupnem poročilu. Kot rezultat današnjih razgovorov se pričakuje povečanje gospodarskega sodelovanja in trgovinske izmenjave med obema državama. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo Jugoslavija povečala izvoz investicijske opreme in drugih industrijskih izdelkov v zamenjavo za povečan uvoz kmetijskih pridelkov iz Burme. Po vesteh iz avtoritativnih virov je bil sklenjen trgovinski sporazum o letni dobavi Jugoslaviji 50 tisoč ton riža in sporazum o izmenjavi gospodarskih misij, da bi se seznanile s splošnim gospodarskim položajem, tržiščem in možnostmi povečanja trgovinske izmenjave.
Jutri dopoldne bo U Nu obiskal Pulj. Popoldne pa bo po kosilu odpotoval z Brionov ter obiskal Reko in Opatijo. Pojutrišnjem bodo visoki gostje obiskali Sisek in Zagreb, kjer bodo med drugim prisostvovali vojaški paradi. U Nu bo odpotoval iz Zagreba v četrtek dopoldne po tiskovni konferenci.
B. B.
Narastlo na 82 število mrtvili pri avtomobilski dirki «24 nr»
Francoski in britanski tisk kritizira organizatorje dirke - Poročilo ministra za javna dela na izredni seji Irancoske vlade
Grozoten pogled na kraj, kjer je avtomobil dirkača Levegha zadel ob pregrajo, eksplodiral in sejal smrt vse naokoli. Nesreča Je terjala 82 smrtnih žrtev, veliko število oseb pa je hudo ranjenih v bolnišnici v Le Mansu.
PARIZ, 13. — Francoska vlada je sklenila ukiniti vse avtomobilske dirke v Francij. Predstavnik vlade je izjavil, da bo prepoved ostala v veljavi, dokler ne bodo pripravili novih mednarodnih pravilnikov. Francoska vlada namerava staviti v zvezi s tem nekatere predloge oblastem z mednarodnega avtomobilskega področja.
LE MANS, 13. Število žrtev pri nesreči v Le Mansu med avtomobilsko dirko «24 ur« se je dvignilo na 82. Ranjenih pa je okrog 100 ljudi.
Francosko notranje ministrstvo je medtem izdalo uradno poročilo, ki javlja, da sta predsednik republike Coty in predsednik vlade Faure naročila ministru za javna dela. naj odide na kraj nesreče in se informira o okoliščinah, v
katerih je do nesreče prišlo. Minister je ugotovil, da so bili varnostni ukrepi za izoliranje dirkališča od publike zadostni. Avtomobil «Mercedes». ki je zakrivil nesrečo, je ostal v notranjosti pregraje in se ni zaletel v publiko. Do katastrofe je prišlo, ker je avtomobil eksplodiral in so njegovi kosi leteli na vse strani.
Nocoj je bila seja vlade pod predsedstvom Faurea, na kate-
Sovjetska vlada pristala
»aj bo konferenca 18. julija v Ženevi
Izjava sovjetskega zunanjega ministrstva, britanskega zuna-tl)ega ministra in Stevensona - Adenauer prispel v Washington
Vi^OSKVA, 13, — Sovjetska glavarji samo pripravili pr; Je pristaja na udeležbo ‘
Jo t ko,'(erenci štirih, ki so gaj r' zahodne države predla-ža 18. julija v Ženevi.
To
točil Je sovietska vlada spo-čf.n a z noto, ki je bila lzro-
na t
« irancoskemu, britanske-
štv'u ln ameriškemu poslani-
te "V v Moskvi. Besedilo no-slj-'?ročeno francoskemu po-sjja 'vu je sledeče: «Sovjet-2lj vlada je v svoji noti od franIllaia v odgovoru na noto Hia?a°skeKa poslaništva od 5. stanu Ptistala na sklicanje se-žen„ načelnikov vlad Zdru-zv «a kraljestva. Sovjetske ja ZDA in Francije, ker tep- pr*čana. da bi smoter
‘-a nu, na ni amuui
*aniP ka 'ahko zmanj-in ... .n,ednarodne napetosti
ut a ..apetost
Upanja ,mec|sebojnega za-
'ami.
v odnosih med drža-
^“vjetska vlada se strinja, Juli,0 ,e8a sestanka pride 18.
“Ja v Ženevi. he tati pa sovjetska vlada H«nt-.0Te drugače, da ne bi da nota
Ug0.„°te drugače, da ne b trVnn la dejstva, da noti uSU?*« vlade od 6
taža	v.	junija
Ca tri- ’ naJ k' konferen-
0,nen	dn‘’	ne
ki ,	Pa važnega vprašanja,
y	tiče naloge konference.
taj0 sedanjih okoliščinah mo-ytle«;,naP°ri vlad vseh štirih
rnesii u
’ se bodo udeležile . nt®rence
N
da
biti predvsem v
•vv .	,?e	zagotovi izpolni-
t ; nieljne naloge sestanka llledrw-m?niaanie napetosti v sov?et01mh odnosih. tlvoJ ka vlada z zadovoljna	da	je	švicar-
aaa odobrila izbiro 2e-Ebakf Sedež sestanka.
,r)1eriiu: n.oti sta bili poslani „ V mnL‘n ,britanski vladi.« g,h jooskovskih zahodnih kro-
tauuumu KIO*
ratka .Poudarja, da je nota
k	ii j ’	jnc/id
te n , da ne vsebuje no-
l0vietsb’lem‘ltc’ v nasprotju s .^ekail. not° ?d 2«- maja,
Bi
steri zahodni
.1 tolrn'"'.1 zanouni opazoval-f 0 to JO uanašnjj sovjet-Jetsk0 - V s;nislu, da bo Šo-
te
a zveza, ko se bo kon-
tarjei„ Podaljšanje konference G h,it * namenom, ia >r«šai- Postobijo določena ak0r t3 *na višji ravni«, “d Je znano, bi hotele za-Vlade, da bi atirje po-
Satf8 zaC'ela
skušala pred
i
pot
zunanjim ministrom za nadaljnjo in bolj temeljito proučitev vprašanj.
Predvidevajo, da bo sovjetski zunanji minister Molotov načel vprašanje trajanja konference, ko se bo sestal s tremi zahodnimi zunanjimi ministri v San Franciscu.
Agencija Tass pa je nocoj objavila izjavo sovjetskega zunanjega ministrstva, v kateri se v zvezi z Dullesovo izjavo na tiskovni konferenci 7. junija poudarja zlasti, da sovjetska vlada ne Di v nobenem primeru mogla pristati, da bi zahodne države prišle na konferenco na podlagi politike sile.
«Sovjetska zveza, nadaljuje izjava, je mnenja tudi, da vprašanja, ki jih je postavil Dulles v zvezi z državami Vzhodne Evrope in z delovanjem mednarodnega komunizma, nimajo nobene zveze s konferenco.«
Izjava ,‘ovjetskega zunanjega ministrstva je bila izročena novinarjem na tiskovni konferenci v Moskvi in pravi tudi, da je bil namen Dulle-sovih izjav odvrniti javno mnenje od res aktualnih vprašanj, kakor zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega orožja, ustvaritev sistema kolektivne varnosti v Evropi, jamstvo za mir in varnost v Aziji in na Daljnem vzhodu ter priznanje zakonitih pravic Kitajske v OZN.
Bivši demokratski kandidat, za ameriškega predsednika Stevenson je danes v govoru, ki ga je imel v kolegiju v Oberlinu, izjavil, da bo na prihodnji konferenci štirih velikih «moral prevladati duh kompromisa«. Dodal je, da volja po miru pomeni tudi kompromis. Zatem je Stevenson poudaril odgovornost, ki jo imajo ZDA in sleherni ameriški državljan, ko se bliža konferenca, ter je pozval državljane, naj ne silijo vlade na nepopustljivo politiko. «Tu di za predsednika, je dejal, je nemogoče pogajati se, če mu mi vežemo roke.«
Britanski zunanji minister Mac Millan je danes popoldne v spodnji zbornici izjavil, da
m pričakovati, da bi štirje vladni poglavarji dosegli na konferenci sporazum o bistvenih vprašanjih. «Prišlo bo, je dejal Mac Millan, do obširne izmenjave mnenj in dal se bo nov zagon sredstvom, s katerimi bo mogoče pozneje obravnavati nerešena vprašanja in jih, kakor upamo, tudi rešiti.*
predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so zelo zadovoljni ker je sovjetska vlada sprejela zahodne predloge o dnevu in kraju konference. Tudi Dulles je izrazil zadovoljstvo nad tem.
Mac Millan bo odpotoval v sredo zvečer z letalom v Nev/ York, kjer se bo razgovarjal s francoskim in ameriškim zunanjim ministrom in z Adenauerjem. 19. junija pa bo nadaljeval pot v San Francisco- Francoski zunanji minister Pinay bo odpotoval tudi v sredo.
Kancler Adenauer pa je prišel v Washington danes popoldne s posebnim letalom «Lufthanse». Ob prihodu je Adenauer izrazil zadovoljstvo, da prihaja to pot v Washing-ton kot predstavnik suverene države. Izrekel je zahvalo ameriški vladi, ki je .toliko napravila, da se je znatno izboljšal položaj zahodnega sveta«.
Kancler se je nastani! v za-hodnonemškem poslaništvu v Washingtonu. Jutri zjutraj bo začel razgovore z Eisenhower-jem in Dullesom.
Narprotno kakor je bilo javljeno, pa je Adenauer imel že danes svoj prvi razgovor z Dullesom.
Beograjska Opera gostuje na Dunaju
DUNAJ, 13. — Na vabilo uprave avstrijskih gledališč bo danes prispelo na Dunaj 66 članov baleta in ansambla beograjske Opere. Člani baleta bodo na dunajskem festivalu izvedli »Ohridsko legendo«. «Romea in Julijo«, »Kitajsko pripovedko« in balet «Lectovo srce«.
Predsednik Burmanske unije se je ginjen zahvalil za lepo darilo, nato pa je stopil k mikrofonu in v angleščini dejal;
Posebno sem radosten, da lahko tu pozdravim množično zborovanje ljudstva, ki je eno izmed naših najdražjih in najboljših prijateljev na svetu. Vaša in moja dežela sta zemljepisno močno oddaljeni druga od druge. Sele v zadnjih letih je prišlo do tesnejših stikov tako političnih, kakor kulturnih. Toda naši odnosi so zdaj zelo prisrčni in prijateljski, kakor so lahko le med dvema deželama. ki imata za seboj dolga stoletja tesnejših stikov. Ime vašega velikega voditelja maršala Tita je zdaj na ustnicah vseh Burmancev. Naš narod zelo mnogo ve tudi o vaši domovini, o vaših junaških bojih za neodvisnost proti^ fašizmu in nacizmu in o vaših naporih, da bi zgradili socialistično deželo in dosegli blaginjo.
Kakšni so razlogi za tako veliko razumevanje in prijateljstvo? Mi v Burmi predvsem gojimo globoko občudovanje in ljubezen do vas. ki ste preživeli najhujše trpljenje in nevarnosti v bo-j^u za svobodo in blaginjo dežele. Malo je primerov v zgodovini človeštva, ki bi jih lahko primerjali z zgodovinskimi boji in žrtvami vašega velikega voditelja maršala Tita in njegovih tovarišev.
Mi smo pazljivo spremljali te boje med vojno in kasneje. Zatrjujemo vam, da smo vedno silno občudovali in bili naklonjeni vašemu boju. Ko ste zmagali in premagali vse težave, smo se prav tako veselili, kot smo bili veseli svojih lastnih uspehov. Mi gojimo tudi globoko razumevanje za vaš nadaljnji boj Vi ste se, kakor tudi mi, borili proti fašizmu in suženjstvu. Ta-ko vi kot mi smo boj zmagovito zaključili, potem ko smo dali velike žrtve. Ko smo prevzeli usodo naših dežel v svoje roke, smo začeli ustanavljati vladavine, v katerih sleherni odloča na svoj način Vsi pa težimo po enem samem cilju — po izboljšanju blaginje ljudstva. Po svojih možnostih delamo vse, kar moremo za zagotovitev miru Vi in mi smo se borili dolgo, da bi ^ lahko dosegli te cilje na svoj lastni način. Zdaj sta obe deželi odločno na poti, ki drži v socializem v socializem, ki ga imamo mi za najboljše sredstvo za dosego splošne blaginje. Trdno verujemo v miroljubno koeksistenco in smo proti vključitvi v kakršnekoli bloke.
Vaša oblika socialističnega upravljanja in organizacije je nedvomno drugačna od naše. Toda vsem nam je skupno to^ le; Oboji smo prepričani, da je socializem najboljša pot k splošni blaginji — še več — oboji smo odločeni, da zgradimo socializem na svoj način, kakor to najbolj ustreza razmeram in interesom naših dežel in naših narodov. Pri tem pa nočemo žrtvovati niti trohice svoje neodvisnosti. Ta skupna dej/tv a so močno zbližala naši dve deželi in narode le-teh. lahko rečemo še več — zbratila so nas.
Mi zdaj poznamo prav tako dobro vaš boj za svobodo, kakor tudi vaše sedanje napore v izgradnji socializma.
Boj vašega velikega in smelega maršala Tita in njegovih tovarišev je obrodil sadove vzlic velikim težavam in na-
Po pojasnjevanju v svoji stranki začenja Scelba razgovore z drugimi
Tudi demokristjanski poslanci so se zedinili na Fanlanijevem programu, ki naj bi bil minimalna osnova za pojasnjevanje s PSDI, PLI in PRI - Scelbi ne diši Gron-chijev otvoritveni govor, ki je najbolj točno pokazal, kje je vzrok sedanje krize
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — Končno so danes tudi demokristjanski poslanci zaključili svojo razpravo o tem, kaj naj predsednik vlade stori v zvezi s — »pojasnjevanjem«. Po precej o-strih napadih koncentraciom-stov, ki jim načelujeta pella in Gonella, na Scelbovo vlado, so se sporazumeli končno o besedilu resolucije, ki so jo vsi razen enega poslanca sprejeli. V resoluciji je rečeno, da se Scelbi priznavajo napori in rezultati, ki jih je doslej izvršil kot predsednik vlade v notranji in zunanji politiki v razdobju, ki je bilo še posebno težko. Resolucija nato potrjuje veljavnost »demokratične koalicije kot jam* stvo stabilnosti in socialnega napredka«, hkrati pa poudarja «nujnost pojasnjevanja, ki ga je začel Šcelba po nalogu glavnega odbora in vodstva stranke«. Končno osvaja resolucija program, ki ga je nakazuj tajnik stranke Fanfani kot minimum programa krščanske demokracije. Na temelju tega programa naj se začne pričakovano pojasnjevanje z ostalimi strankami v vladi, pri čemer pojasnitev lahko povzroči potrebne spremembe v strukturi vlade zavedajoč se odgovornosti krščanske demokracije.
S tem je bila prva faza pojasnjevanja zaključena. Sedaj začne pojasnjevanje krščanske demokracije z ostalimi strankami. Zaradi tega so de-mokrščanski poslanci sklenili, da bodo jutri zahtevali, naj se razprava o nezaupnici, ki jo je dala monarhistična desnica, odloži do 23. 6. Medtem pa so se sestali liberalci, ki jim je poročal njihov tajnik Malagodi o razvoju položaja v zvezi s pojasnjevanjem, predvsem pa o svojih razgovorih s Scelbo in tajnikom FSDI Matteottijem. Vodstvo FBPI je nocoj s 17 glasovi in 4 vzdržanimi sprejelo resolucijo, s katero se strinja s sklepi svojega glavnega odbora, po katerih naj se socialdemokratski poslanci ravnajo. Scelba je izjavil, da no v prihodnjih dneh predložil predstavnikom FSDI, FH in PRI program svoje stranke, na katerem naj bi se zedinili o nadaljnjem obstoju koalicijske vlade z morebitnimi spremembami.
Zanimivo je, da je v svojem zaključnem govoru demo-kristjanskim poslancem Scelba opozoril, da se oseba predsednika republike Gronchija ne sme več omenjati drugače kot načelnika države. S tem je hotel brez dvoma izbiti iz glave svojih pristankov oni znameniti nastopni govor Gronchija, ki je vzbudil toliko pozornosti zaradi realnih in naprednih misli in predlogov. Odkar je bil ta govor objavljen, ni nihče omenjal Gronchija, toda s tem ni rečeno, da so na njegovo vsebino pozabili. Prav to poudarjajo mnogi objektivni komentatorji in dodajajo, da tisto, kar je bilo potrebno pojasniti .niso bili odnosi med ministri in med strankami, temveč objektivni pogoji italijam
skega socialnega življenja in pa nujnost, da se ta pereča vprašanja začnejo reševati.
»Pojasnjevanje je beseda, ki nič ne pomeni«, tako začenja svoj uvodni članek na primer turinska «La Stampa«, v katerem postavlja prav vsebino Gronchijevega govora v središče sedanje krize. »Ko bodo povedali, nadaljuje list, da med strankami, ki so se dogovorile za določeno politično linijo in sestavile vlado, da bi to linijo izvajale, ni več sporazuma, takrat bo enkrat za vedno vse povedano in vse pojasnjeno. Ce pa bi morali pomisliti, da med temi strankami ne samo da ni več sporazuma, temveč da niti one ne vedo, zakaj niso več sporazumne in imajo zaradi tega potrebo pojasnjevanja, se prav zares ne bi mogli veseliti, temveč obupavati. Ali je po 15 mesecih vlade vse jasno ali pa ni več Kaj pojasnjevati. In stvari niso tile nikdar tako jasne in očitne kot po krizi v zvezi z agrarnimi pogodbami, ki jih je povzročil Malagodi in nato še volitve predsednika republike.«
V zvezi s pojasnjevanjem Scelbe s predstavniki ostalih
treh strank pa je isti list mnenja, da bodo te manjš-e stranke lahko dale kakšen svoj prispevek za rešitev krize. Te stranke odprejo od časa do časa ogenj svoje polemike in se nato vrnejo ter zopet čakajo, potem ko so se zadovoljile z volilnim porazom, med zopet novo polemiko in novim čakanjem... ln ko bo kriza Scelbove vlade rešena na ta ali oni način, ne bo rešena niti kriza krščanske demokracije niti kriza italijanske države.
Včeraj se je sestala poslanska zbornica; poslanci so izvršili več komemoracij, nekateri ministri so odgovarjali na vprašanja, nato pa so začeli razpravljati o osmih zakonskih načrtih, ki urejajo neke finančne zadeve kot na primer upravljanje zveze a-grarnih konzorcijev, ki pa je bil izglasovan z večino 303 glasov. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri popoldne, ko bo na vrsti resolucija o nezaupnici vladi, ki jo je bil svoječasno predložil monarhist Covelli in drugi desničarji.
Vodstvo Nennijeve PSI pa je sporočilo, da je pripravlje-
no podpreti napredno socialno zakonodajo. Poročilo PSI omenja tudi Gronchijev otvoritveni govor in zahteva obnovljeno vlado ne samo glede programa temveč tudi glede formule, metode in ljudi, ki se morajo rešiti varuštva, katerega ima gospodarska desnica nad štiristransko koalicijo.
A. P.
Splošna stavka v Singapuru
NEREDI V BUENOS AIRESU
med klerikalnimi demonstracijami
Demonstranti so napadli sedež nekaterih časopisov in zažgali argentinsko zastavo Večje število demonstrantov aretiranih
BUENOS AIRES. 13. — Več tisoč katoliških demonstrantov je včeraj med petjem cerkvenih pesmi demonstriralo po ulicah Buenos Airesa. Razbili so okna časopisov »Democracia«, «Epoca», »Laburista« in »La prensa«. Zažgali so državno zastavo in na parlamentu razobesili vatikansko.
Notranji minister Borlenghi je izjavil, da bi policija demonstrante z lahkoto razpršila, ker jih je bilo malo, toda izognila se je spopadu, ki so ga klerikalni demonstranti očitno želeli. Toda, je dejal minister, v bodoče policija ne bo več tako popustljiva. Minister je ostro obsodil vandalizem demonstrantov, ki so šli tako daleč, da so zažgali argentinsko zastavo in razobesili na palačo parlamenta zastavo tuje države, kar je huda žalitev argentinske suverenosti.
Minister je tudi izjavil, da so demonstranti napadli avtomobil, ki je pripadel perujskemu poslaništvu. Nato so s katranom pomazali pročelje jugoslovanskega poslaništva in so pred poslopjem postavili bombo, ki pa k sreči ni eksplodirala. Minister je dodal, da je policija našla še
drugo bombo pred izraelskim poslaništvom.
Policija je pozneje javila, da je v bližini katedrale v Buenos Airesu, aretirala skupino ljudi, pri katerih so našli orožje. Policijsko poročilo dodaja. da bodo spravili pred sodišče okoli 25Q klerikalnih elementov, ki so odgovorni za včerajšnje nerede, in da so elementi, ki pripadajo katoliški akciji, imeli v načrtu zažgati katedralo ter zvaliti nato odgovornost na ljudske organizacije. Do sedaj je bilo aretiranih 428 oseb.
V zvezi z neredi je Peron sklical sestanek visokih vladnih funkcionarjev. Pozneje sta predsednik Peron in mi' nister Borlenghi poslala noto senatu in poslanski zbornici, s katero obsojata napgde na palačo parlamenta, ki so jih izvedli «klerikalni elementi s sodelovanjem katoliških duhovnikov«. Zvečer je Peron govoril po radiu.
Nocoj je velika množica de' monstrirala pred škofijo \ Buenos Airesu Demonstranti so razobesili na balkonu škofije argentinsko zastavo, ki so jo pozneje zopet sneli in odšli pred sedež Splošne zveze dela. ki je za jutri napovedala zborovanje na trgu pred parlamentom.
SINGAPUR. 13. Včeraj je 6.000 avtobusnih vozačev začelo stavko, ker je vlada odredila aretacijo nekaterih sindikalnih voditeljev in vseh voditeljev, ki so sodelovali pri organiziranju splošne ttavke, ki se je začela danes.
Danes zjutraj se je položaj poslabšal. Okoli 90.000 delavcev je stopilo v stavko. V prvih jutranjih urah je že 75 odstotkov delavcev pristalo na stavko. Trgovine so bile zaprte in le malo delavcev je prišlo na delo.
Včeraj je prišlo tudi do neredov in policija je .r,.-'ivna stražo pred tovarne. Dane«' zjutraj so aretirali še enega sindikalnega voditelja, tako da jih je bilo skupno aretiranih 6. Sindikati so zahtevali njihovo brezpogojno izpustitev in so zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru nadaljevali s stavko za nedoločen čas.
V stavki sodelujejo vsi «'in-dikati razen sindikatov državnih in občinskih nameščencev. Nocoj pa je napetost nekoliko popustila, ker so sindikalni voditelji pozvali stavkajoče, naj se držijo reda. Vse pa kaže. da bo stavka dolgo trajala. Vojska in policija «'ta v pripravljenosti in sta zasedli glavne položaje v mestu. Bojijo se, da bo mesto v kratkem ostalo brez mesa in drugih živil, ker so se stavki pridružili tudi nameščenci pri hladilnikih.
Francoski oficirji * Bistrici in Postojni
LJUBLJANA, 13. — Danes je prispelo na obisk JLA 100
ri je minister podal poročilo o svojih ugotovitvah. Minister je k svojim ugotovitvam, da so organizatorji sprejeli vse varnostne ukrepe, pripomnil, da povečana hitrost modernih avtomobilov terja, da »e varnostni predpisi povečajo, oziroma da se v celoti spremeni-
j°-
Prefekt v Le Mansu pa je danes zjutraj sporočil novinarjem zaključke, do katerih je privedla preiskava. »Zaradi ogromne hitrosti 260 km na uro, je dejal prefekt, bi število žrtev utegnilo biti še mnogo večje, če se motor avtomobila ne bi odtrgal od listale mase. Gledalce v prvh vrstah so zadeli koei kovine, ki šo leteli na vse strani, diu-ge pa so obglavili rezerv/arji, ki so kakor izstrelki leteli dalje vzporedno z zemljo, medtem ko je ostala masa avtomobila obtičala ob pregraji.a Motor so našli 50 metrov bolj daleč^. razbite rezervoarja pa 80 metrov pod neko tribuno. Računajo, da je bilo okoli 30 gledalcev ubitih na mestu, še preden so se *ploh zavedli, kaj se dogaja. Prefekt je nato poudaril, da so vse ranjence v la minutah prepeljali v mestno bolnišnico in v razna klinike. Preiskovalni sodnik je dobil nalogo, da izvede preiskavo o nesreči. Dal je nalogo policiji, naj zasliši očividce. Neki gledalec, ki je bil nedaleč od incidenta, je ves prizor tudi filmal. Film je .2-ročil policiji.
Pariški tisk zelo obširno piše o včerajšnji katastrofi, e-čina liftov protestira proti sklepu organizatorjev, da se dirka nadaljuje tudi po nesreči.
«Obsojati je treba dejstvo, da organizatorji niso sklenili prekiniti dirke,# piše «Auro-
re».
«Combat» pravi, da «javno mnenje ne bo odobrilo izgovorov Poncija Pilata v Le Mansu«. «France Tireur« se sprašuje: »Kadar kaka dirka postane dirka v omrt, ali je dovoljeno, da ta posnema strahote vojne?« »Liberation« pravi; »Organizatorji in javna oblast morajo odgovarjati za svojo zločinsko neprevidnost « «Le Figaro« se sprašuje, ali je mogoče še dalje dopuščati vedno nove žrtve ter pravi: »Nedvomno da, če se žrtve omejujejo samo na tiste, ki sprejemajo igro z njenimi uspehi in njenimi nevarnostmi Toda publika mora biti zavarovana za vsako ceno.«
Tudi londonski tisk obširno piše o katastrofi v Le Mansu in prav tako kakor pariški tisk poudarja, da bi bili mo-i ali dirko prekiniti. »Daily Telegraph« piše: «Obstaja častna tradicija med piloti, da se nadaljuje dirka kljub nevarnosti in smrti. Toda nadaljevati tedaj, ko je 80 ljudi zgubilo življenje in jih je bJo še več ranjenih, pomeni izpostavljati športnega duha obtožbi, da je brezsrčen « «Ne\vs Chronicle« pravi, da pe bodo avtomobilske dirke nadaljevale in da bodo morali zaradi stalnega naraščanja hitrosti in zmogljivosti avtomobilov povečati tudi varnostne ukrepe.
«Paris Presse« je zahteval od ravnatelja dirke, naj zadevo pojasni. Ravnatelj Faroux je v odgovoru omenil številne primere, ko so se dirke nadaljevale kljub hudim nesrečam, ter dodal, da «nihče ne bi_ i-mel pravice prisiliti družbe «Automobile-club», da prekine dirko, razen vlada. Razen tega je šlo tu za številne interese. Tovarne kakor n- pr. «Ja-guar« in «Ferrari» bi lahko od nas zahtevale na stotine
V	..Ji, a-
višjih francoskih oficirjev, go- milijonov odškodnine, češ da jencev višje vzgojne šole v so zgubile ogromen dobiček.« Parizu, pod vodstvom ravna- Predsednik «Automobile-telja šole generala De La Cha- Club« Lelievre pa je dejal, da tena. Francoski oficirji so v je običaj, da se ne prekine spremstvu profesorja vojne dirka tudi po incidentih, ter akademije JLA polk. Zoriča, je dodal, da bi prekinitev dir-obiskali najprej pri Ilirski Bi- ke lahko povzročila paniko
strici teren, na katerem je JLA uničila in razorožila en nemški korpus, zatem pa Postojnsko jamo. Jutri bodo francoski oficirji položili venec na . spomenik francoskim in jugoslovanskim žrtvam nacističnega terorja pod Ljubeljem.
BEOGRAD, 13. — Danes so se pričela romunsko-jugoslo-vanska pogajanja za sklenitev sporazuma o obmejni izmenjavi poštnih pošiljk med obema državama.
med gledalci in bi v veliki meri ovirala hitro odvažanje
ranjencev.
Predsednik združenja športnega tiska Marcel Reichel tudi vztraja na tem, da je bila odločitev, da se nadaljuje z dirko, «edina pravilna«. «Ni bilo nobenega vzroka, da bi dirko prekinili, je dejal. Potrebno je bilo 45 minut, da smo odstranili mrtve in ranjene. Ce bi dirko ustavili, bi povzročili zmedo. Potem pa ni bilo več važno, da se dirka ustavi.«
NFOMI8INKI l)%KVI
Na današnji dan je bil leta 1798 rojen Frančišek Palacky, znameniti češki zgodovinar.
Danes, TOREK 14. Junua
Bazilij, Borislav Sonce vzide ob 4.14 m zat0 , n, 19.55. Dolžina dneva 15.41. Eu" vzide ob 0.07 in zatone ob Jutri, SREDA 15. Ju®1!* Vid, Dragomir
PROTESTNA RESOLUCIJA ODBORA ZA USTANOVITEV PROSTE CONE
Odpor vse tržaške favnosti proti izfavam podtajnika Tre vesa
Izjave podtainiha Trevesa prejudicirajo delo in sklepe vladne komisije za prosto cono
Izvedeti smo, da je odbor za ustanovitev proste cone v Trstu na včerajšnji seji sprejel ostro resolucijo proti znanim izjavam podtajnika ministrstva za zunanje zadeve Trevesa. Odbor ugotavlja, da predstavlja ta izjava vmešavanje v delo komisije, katere dva člana sta neposredno podrejena ministrstvu za zunanje zadeve. Zaradi tega zahteva odbor intervencijo ministrskega sveta, ki naj zagotovi popolno svobodo delovanja komisije. V obratnem primeru odbor in ustanove ter organizacije, katere zastopa, ne bo mogel sprejeti zaključkov vladne komisije, ki sedaj proučuje ustanovitev proste cone in bo nadaljeval z gibanjem v okviru zakona.
Poročali smo že o izjavi podtajnika ministrstva za zu-najo trgovino Trevesa, ki je v svoji izjitvi zavzel odločno stališče proti ustanovitvi integralne proste cone v Trstu. V tej zvezi je zanimivo pisanje videmskega lista «Mes-sagero Veneto*, ki pravi, da gre očitno za stališče vlade, ki naj bi se na ta način jasno izjavila proti ustanovitvi proste integralne cone v Trstu, češ da visoki vladni predstavniki nikoli ne dajejo dokončnih izjav, dokler neko vprašanje ni rešeno v okviru vlade.
Isti list pravi, da «odgovorni tržaški krogi» trde, da se nanašajo Trevesove besede «Taka rešitev bi oddaljila to italijansko mesto od domovine in ustvarila neko posebno ločeno telo* na zahtevo po ustanovitvi integralne proste cone, medtem ko bi bila možna ustanovitev proste cone slične že obstoječi prosti coni v Gorici. Po istih vesteh naj bi vlada nameravala ustanoviti v Trstu prosto cono po goriškem vzorcu.
Izjava podtajnika Trevesa je na vsak način izredno resna, saj ni mogla ostati brez vpliva na delo posebne vlade komisije, ki se bavi s proučevanjem ustanovitve integralne proste cone v Trstu, ko sta v tej komisiji dva člana neposredno podrejena tudi njemu, ker sta uradnika ministrstva za zunanjo trgovino. Vendar pa kaže pisanje
nje komisije, ki vprašanje še proučuje, to vprašanje neugodno rešiti.
Zato upamo, da se niti vladna komisija in . še manj vlada, ne bo ozirala na taka preuranjena in neodgovorna stališča, temveč bo upoštevala realne gospodarske zahteve Trsta, katere podpira velika večina tržaškega prebivalstva.
Razlogi, katere je podtajnik Treves navedel proti prosti coni in katere je že prej v izredno obsežni čeprav nekoliko bolj zaviti obliki navedla tržaška trgovinska in industrijska zbornica, so namreč le kaj malo utemeljeni.
Trst v resnici potrebuje integralno prosto cone in ne surogata cone, najmanj pa po ponesrečenem goriškem vzorcu. Ustanovitev proste cone bi prav gotovo lahko ponovno rešila skupno z ukrepi za okrepitev pomorstva, z mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču, z ureditvijo zvez itd. vprašanie gospodarskih odnosov med Trstom in njegovim zaledjem. Statistični podatki govore, da se obseg prometa kljub temu, da so ta vprašanja nerešena in da se je močno in nemoteno okrepila konkurenčna vloga drugih pristanišč, vseeno povečal. To dejstvo pa govori, da bi Trst lahko dobil z rešitvijo perečih vprašanj, med katerimi je na prvem mestu prav ustanovitev integralne proste cone, zopet tisto mesto, katero mu po geograf-
videmskega lista na to, da	.
je izjava še mnogo hujša, saj tkem položaju pripada, naj bi predstavljala ne samo poizkus vplivanja na delo komisije, temveč kar dokončno negativno vladno stališče.
Upamo, da te zadnje trditve ne odgovarjajo resnici, saj bi bilo do skrajnosti nemoralno imenovati posebnp komisijo, ki naj prouči neko vprašanje skoro istočasno pa dokončno ne glede na mne-
VCERAJ V KINU OB MORJU
Konferenca o zaščiti
svoboščin in prav'C državljanov
V nedeljo dopoldne je bila v Kinu ob morju kojifereftca za zaščito svoboščin in pravic držaljanov, ki jo. je organi-
zirala »Demokratična vzajemnost*. Konference sta se u-deležila tudi komunistični poslanec Gianquinto iz Benetk in dr. Bruno Pincherle, ki je predstavljal «Unita Popolare*.
Glavno poročilo je podal miljski župan Pacco, ki je v začetku ugotovil, da Tržačani še ne uživajo demokratičnih svoboščin in pravic, ker se še niso uveljavile določbe ustave. Splošne izjave o človečanskih pravicah in Posebnega statuta. Oblasti se v Trstu drže fašističnega zakona o «javni varnosti*, ki je v nasprotju z načeli republikanske ustave. Naštel je kršitve raznih pravic in svoboščin ter nato prikazal delodajalsko ofenzivo v tovarnah, ki je zelo nevarna, saj so svoboščine nedeljive in pomeni njihovo kratenje v tovarnah tudi kratenje v javnosti. Za Paccom je spregovoril dr. pincherle,
ki je dejal, da ne sme biti konferenca samo manifestacija te ali one levičarske stranke, marveč mora biti opomin vsem, ki se zavedajo, da je obramba svoje naloga vseh demokratov.
Sindikalist Radich je opozoril na krčenje svoboščin v tovarnah in omenil razne prepovedi sindikalnih zborovanj in prireditev. Poslanec Gian-quinto pa je orisal pomen pojma o javni varnosti, ki ne sme biti v nasprotju z ustavnimi določbami, ter govoril o pravicah delavcev v tovarni in na deloviščih sploh. Na koncu so sprejeli resolucijo, naslovljeno na OZN, predsednika republike, predsednika parlamenta in senata in dr. Palamaro, v kateri zahtevajo uveljavljenje vseh pravic in svoboščin, ki nam pritičejo. Odobrili so tudi besedilo poziva na prebivalstvo
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
ZAKLJUČNE PRIREDITVE OTROK NA SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH
Lepo uspete prireditve v Nabrežini, Barbovljah, Ul. Dona-doni in v Ricmanjih - Nepotrebne šikane oblasti v Ricmanjih
Nase osnovne šole imajo tu- katerih ritmičen ples je nav-
di letos, kot vsako leto ob zaključku šolskega leta, razstave risb, ročnih del in šolskih zvezkov ter zaključne predstave, na katerih otroci pokažejo, kako so med šolskim letom napredovali in kaj vse so se naučili.
V nedeljo je bila cela vrsta takih prireditev, ki so privabile povsod veliko število staršev, mladine in ljubiteljev otrok: V Nabrežini je bila kino dvorana nabito polna občinstva, ki je sledilo igri ((Kraljica pastirica», ki so jo zares lepo podali učenci tamkajšnje osnovne šole. Pastirica (Sabina Caharija) in kraljica (Barbika Gruden) sta bili odlični v svojih vlogah, zajčkom in žabam pa se je zdelo, da so vsaj za nekaj časa postali res pravi zajčki in žabe v družbi lepih vil,
KNOTNA SKUPŠČINA STAVKAJOČIH VARILCEV SV. MARKA
Delavci potrditi svoje stališče o pripravljenosti
_______________________L____________________
Včeraj so delavcem razdelili prvi obrok zhranili prispevkov - Farmacevtski zavod pristal na /.nižanje odpustov
DANES ZAČETEK POMLADANSKEGA ZASEDANJA
OBČ. SVET BO BAZPBAVLJAL o važnih upravnih vprašanjih
Na dnevnem redu regulacijski načrt Trga Goldoni in gradnja novega zelenjavnega trga Potrditev naslednika pok. svetovalca Gusina
Danes ob 18. uri bo prva redna seja tržaškega občinskega sveta v okviru pomladanskega zasedanja. Dnevni red celotnega zasedanja ima skupno 46 točk. Poleg tega bodo na sejah razpravljali tudi o tekočih vprašanjih, ki pridejo sproti na dnevni red na osnovi vprašanj in interpelacij posameznih -vetovalcev. Ni izključeno, da pride v teku zasedanja tudi na dnevni red kakšno izredno vprašanje, ki je nujnega značaja in o katerem je treba takoj razpravljati.
Dnevni red vsebuje med točkami navadnega upravnega značaja tudi nekatere bolj važne, kot na primer spominsko proslavo pokojnega svetovalca Tržaškega bloka prof. Fabia Cusina in hkrati potrditev novega svetovalca Tržaškega bloka odv Maria Stoc-ca Kot je znano, je bil odv. Mario Stocca izvoljen za občinskega svetovalca že na prvih upravnih volitvah 1949. leta. Na drugih občinskih u-pravnih volitvah pa je dobil največ glasov za pokojnim prof. Čurinom
Dalje bo podžupan Visintin predložil v potrditev vej sklepov občinskega odbora, med katerimi tudi sklep o regulacijskem načrtu Trga Goldoni in bližnjih dohodnih ulic in o začasni ureditvi trga za sadja in zelenjavo na debelo na Trgu Duca degli Abruzzi, za kar bodo porabili 32 milijonov lir. Predložen bo tudi načrt za gradnjo novega trga za sadje in zelenjavo na debelo v Ulici Čampo Marzio. kjer je bil do sedaj, za katerega bo občinska uprava porabila 128 milijonov 300.000 lir. Odbornik za finance odv. Porti bo predložil v odobritev sklep o spremembi tarif trošarine, odbornik Carra, ki odgovarja za ACEGAT in druga občinska industrijska podjetja, bo predložil sklep o raztegnitvi sporazumov o delavcih in vodilnem osebju občinskih električnih podjetij na podjetje ACEGAT in sicer za vse uslužbence. Odbornik Furlani bo predložil nekatere sklepe o imenovanju občinskih zastopnikov v raznih javnih ustanovah in načrt o preimenovanju in imenovanju novih ulic in trgov. Podžupan Visintin bo predložil sklep o gradnji novega trga za prodajo rib na drobno v prvem nadstropju pokritega trga v Ulici Carducci. Za ta dela bo občina porabila 12 milijonov lir. Odbornik Bo-netti, ki odgovarja za računovodstvo, pa bo predložil letošnji proračun občinske avtonomne turistične ustanove,
finančni načrt za upravljanje grada pri Sv. Justu in obračun tržaške občine za 1951. leto.
Zaradi nekaterih važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu in zato, da bi zasedanje zaključili, do 1. julija, je občinski odbor sklenil predložiti občinskemu svetu, naj bi bile seje trikrat tedensko in ne dvakrat, kot običajno.
Komemoracija prvih ir lev v Rižarni
22. junija 1944 so začeli nacisti uporabljati v Trstu krematorije in ravno tistega dne se je razširila vest, da je bilo v njih sežganih nad 20 žena. Da se ob 11. obletnici onega tragičnega dne dostojno ko-memorirajo vsi mučeniki Rižarne, so svojci žrtev ustanovili odbor, ki bo imel svoj sedež v Ul. Paduina 4, tel. 41921.
Odbor namerava organizirati sprevod na kraj mučeni-štva in komemoracijo v Rižarni. Zato vabi posameznike in ustanove, naj privolijo v to plemenito pobudo.
Včeraj je bila na sedežu Delavske zbornice enotna skupščina stavkajočih varilcev ladjedelnice Sv. Marka ter delavcev, ki so bili zaradi te stavke suspendirani. Na skupščini so razpravljali o sedanjem položaju ter o stališču do pogajanj na uradu za delo. Poročilo o pogajanjih so podali predstavniki enotnega odbora varilcev in sindikalni predstavniki. Obsojali so trmasto in togo stališče ravnateljstva CR-DA, ki onemogoča vsako kompromisno rešitev spora. Medtem ko so delavci pokazali v ta namen veliko pripravljenost in hkrati dokazali u-pravičenost svojih zahtev, je ravnateljstvo vztrajalo . na svojih neupravičenih zahtevah in se prav nič ne zmeni za posledice dolgotrajne stavke.
Delavci, so sklenili, da bodo tudi v bodoče odločno zagovarjali svoje stališče, ki ni negativno, saj ser pripravljeni tudi na pogajanja za morebitne prilagoditve akordnih tarif in norrn s pogojem, da ravnateljstvo najprej prekliče svoje krivične ukrepe, nakar naj bi se začela pogajanja. Delavcem so razdelili včeraj tudi prvi obrok pomoči. Varilci, ki stavkajo, so dobili nekaj več kot ostali delavci, ki so samo suspendirani. Vsi tisti delavci, ki niso dobili včeraj podpore, naj se zglasijo pri enotnem odboru, delavci iz Milj pa na sedežih tamkajšnjih sindikalnih organizacij. Doslej je bilo zbranih že nad milijon lir prispevkov. Največ so prispevali kovinarji, in sicer v Sv. Marku 330.000 lir, v Tovarni strojev 250000 lir, v Tržaškem arzenalu 215.000 lir, v Sv. Roku 42.000 lir itd. Precejšnje vsote so zbrali tudi v drugih podjetjih izven CRDA.
Danes se bodo na uradu za delo zopet sestali predstavniki delavcev in ravnateljstva CRDa ter razpravljali o vprašanju akordnega dela električnih varilcev ladjedelnice Sv. Marka. Bil bi že skrajni čas, da ravnateljstvo CRDA popusti, da se doseže kompromisna rešitev spora, ki hudo prizadeva delavce, pa tudi podjetje. Danes dopoldne se bodo na sedežu Delavske zveze tudi sestali varilci in suspendirani delavci, člani te sindikalne organizacije.
* * *
Na Zvezi industrijcev so se včeraj sestali predstavniki sindikatov in ravnateljstva Tržaškega farmacevtskega zavoda, ki je napovedalo odpust devetih uradnic, ker je naročilo nove računske stroje, ki bodo nadomeščali delo teh uradnic. Sindikati seveda niso hoteli sprejeti te utemeljit-
ve podjetja in poudarjali, da ta predlog z utemeljitvijo, da
se v sedanjem resnem gospodarskem položaju lahko dopuščajo odpusti le, če gre za hudo krizo v podjetju. Tržaški farmacevtski zavod pa ni v krizi, kar dokazuje nakup novih strojev, razen tega pa mu tudi ne primanjkuje naročil.
V začetku pogajanj so bili predstavniki podjetja trdovratni, nato pa so nekoliko popustili in pristali na to, da se zniža število odpustov od 9 na 5. Ker pa je podjetje sporočilo uradnikom, da se do 30. junija lahko prostovoljno odpovedo službi, za kar dobe razen redne odpravnine še izredno v višini ene mesečne plače, pričakujejo, da ne bo treba odpustiti niti tistih pet uradnic, ker*1 se bo lahko kdo sam odpovedal službi. Sindikalni predstavniki so si pridržali odgovor' na
ga morajo prej proučiti.
Pornogrfljsb afera še vedno pred sodiščem
Razprava o »pornografski a-feri* se še vedno nadaljuje z zasliševanjem prič. Včeraj so zaslišali šefa letečega oddelka tržaške kvesture dr. Grap-	______
pona, ki je vodil preiskavo, j delali pravi slikarji. Bo
dušil vse občinstvo. Med odmorom se je «pastirica» zahvalila v imenu vse šolske dece šolskemu ravnatelju Ščuki jn mu izročila šopek cvetja.
V Barkovljah ni mogla dvorana v šolski stavbi sprejeti vseh. ki bi radi videli bar-kovljanske cicibane na odru; še na hodniku je ■ bilo vse natrpano, da jiisi mogel niti blizu. Po pozdravu staršem in vsem navzočim so najprej nastopili najmlajši in zapeli ne kaj pesmic, nato je zapel zbor višjih razredov. Sledili so prizori in igrice učencev in učenk od 1. do 5. razreda. Zaključili pa so s petjem. nič čudnega za Barkovlje, kjer so slavčki doma, in zapeli: «Slovenski smo fantjeu.
V Ul. Donadoni je bila predstava v šolski telovadnici, ki je bila tudi vsa polna občinstva. Pred začetkom prireditve je učitelj Gerdolj pozdravil starše, nato je 5. razred začel z zborno recitacijo ((Soči*. Sledili so prizori, deklamacije in rajanje dečkov in deklic od 1. do 5. razreda. Navzočim je najbolj ugajalo otroško rajanje po narodnem napevu, pa tudi mali harmonikar iz I. razreda, ki je nastopil s svojo harmoniko kot fant od fare.
Tudi v Ricmanjih se je šola lepo postavila s prireditvijo in razstavo. Ko človek gleda prelepo razstavo, bi predvsem skoraj ne mogel verjeti, da je ta šola razmeroma zelo majhna. Razstava ni samo kvalitetna, temveč je na njej tudi toliko stvari, da je očitno, da je moral vsak učenec in učenka razstaviti po več stvari. Ne veš, kaj bi bolj občudoval:	dovršena ženska
ročna dela, krasne rezbarije, za katere se ti ne zdi verjetno, da so izdelki Ijudsko-šolskih otrok ali slike, kot bi
Kaj je pričal, ni znano, ker je razprava za zaprtimi vrati. Nedolgo potem, ko je bil dr. Grappone še vedno v dvorani, pa so prišli na hodnik e-den za drugim tako obtoženci kakor tudi njihovi odvetniki in se zadržali pred dvorano precej časa. Baje je v dvorani ostal samo en odvetnik. Ni znano, kaj je dovedlo obtožence in njihove zagovornike do tega, da so ■ zapustili dvorano.
ris Zuljan, Sonja in Dina Hrvatič, Danila Kuret, Nadja Berdon in toliko drugih se lahko ponaša, da so res razstavili odlične stvari.
Predstava pa je bila v Ricmanjih kar na prostem. (Glede te predstave na prostem je potrebno povedati nekaj besed. Ni bil namen prirediteljev, nastopiti zunaj. Toda odkar smo strašno natančni za kolavddcije in vse take
SE EN UKREP V KORIST SKUPINICE MONOPOLISTOV						
1 J	Pov je g	iši OS	anj poc	e telefons larsko neut	ki ev	h tarif neijeno
Povprečno zvišanje telelonskih tani znaša okrog 10 odstotkov					in	zadeva vse kategorije
DVE PROMETNI NESREČI VČERAJ POPOLDNE
AVTO PODRL PES€A ko sta prekoračila cesto
Pri prvi nezgodi je bil žrtev 10-letni otrok, pri drugi p* 34-letni mož, čigar »tanje je resno
Včeraj zgodaj popoldne je' 10-letni Sirio Carletti iz til. Flavia št. 4 hotel prekoračiti cesto in to prav v trenutku, ko je privozil z Istrske ceste proti domu 41-letni Peter Babič iz Zavelj. Babič, ki je sedel za volanom svoje «Balil-le», je zavrl, da bi preprečil nezgodo, kar pa se mu ni posrečilo. Otroka je sunek vrgel ob tla in so ga morali odpeljati z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so mu izprali globoko rano na čelu in razne praske po rokah in nogah ter ga pridržali s prognozo o-krevanja v 8 ali 10 dneh na opazovalnem oddelku.
Nekaj ur kasneje pa je na istem mestu portal žrtev hude prometne nesreče 32-letni Edoardo De Fraia iz Ul. Ca-dorna, ki je s svojim prijateljem 23-letmm Enzom Car-misinom iz Ul. Pončana hotel steči čez cesto. Komaj sta prijatelja pritekla do srede, je
privozil s svojim avtom «Fiat-Belvedere* 48-letni trgovec Giovanni Paropat iz Zindisa pri Miljah, ki je bil tedaj namenjen v mesto. Trgovec je spoznal nevarnost, zaradi česar je takoj zavrl in obenem tudi zavil na stran, vendar je vseeno De Fraia silovito podrl na tla. Ta je zaradi sunka odletel na prednji del avta, od koder pa je padel na tla, kjer je hudo ranjen obležal. Prisotni, med katerimi tudi neki znanec, so mu priskočili na pomoč in obenem o zadevi obvestili Rdeči križ, ki je poslal na mesto rešilni avto. Ranjenca so naglo spravili na nosilnico in avto je z vio brzino zdrvel proti bolnišnici, kjer so De Fraia pridržali na II. kirurškem oddelku. Tu so mu zdravniki ugotovili poleg rane na senčni strani glave tudi verjetno prebitje lobanje, zaradi česar so si pridržali prognozo.
Medministrski odbor za cene je določil naslednje povišanje telefonskih tarif, ki stopi v veljavo 1. julija: za banke, družbe, hotele in javne lokale prve kategorije se tromesečna cena naročnine poviša od sedanjih 5.452 na prebližno 6.000 lir; za industrijska in trgovinska podjetja, za svobodne poklice, zdravilišča, hotele in javne lokale druge kategorije se cena poviša na 3.900 lir za tromesečje; za hotele in javne lo-kole nižjih kategorij, obrtnike, trgovine za prodajo blaga na drobno, se cena poviša na približno 2.950 lir. Za zasebna stanovanja in socialno podporne ustanove, ki spadajo v četrto kategorijo, se cena poviša na 2.100 lir za samostojne telefonske aparate, za dupleks aparate pa na 1.400 lir. Za naročnike pete kategorije, v katero spadajo časopisi, časnikarji, u-radi državne, deželne, pokrajinske in občinske uprave, se cena tromesečne naročnine poviša od sedanjih 1.703 na 1.870 lir.
Vest o povišanju telefonskih tarif je izzvala splošno presenečenje, ker je znano, da so telefonska podjetja v Italiji zelo aktivna in da imajo vsako leto večje dobičke. Medministrski odbor za cene utemeljuje to povišanje, češ da so morale telefonske družbe y zadnjih letih zelo razširiti telefonsko mrežo in da niso v stanju kriti odvečnih materialnih stroškov, ki so jih do sedaj krili s posebno blagajno iz katere so posameznim podjetjem dajali po 20.000 lir nagrade za vsak nov telefonski aparat, ki so ga montirale. V to blagajno se je do sedaj stekalo 10 odstotkov od zadnjega 30-odstotnega povišanja telefonskih tarif. Po vesteh medministrskega odbora za cene, naj bi se ta blagajna že izčrpala.
Gornja utemeljitev ne more prepričati oseb in krogov, ki poznajo celotno vprašanje italijanskih telefonskih družb. Znano je, da so te družbe večale telefonsko mrežo izključno z denarjem, ki so ga sproti zaslužile. To pomeni, da niso v modernizacijo naprav in druga potrebna dela vložile niti lire drugega kapitala, t. j. denarja, ki ga v podobnih primerih vložijo zasebniki, da se jim potem obrestuje. Na ta način so zasebna telefonska podjetja v Italiji v zadnjih letih zasluzila ogromno denarja. Samo podjetja STIPEL je prijavila naslednje dobičke: 1949. leta 502 milijona; 1950. leta 806 milijonov; 1951. leta 940 milijonov; 1952. leta 1 milijardo in 36 milijonov; 1953. leta pa 2 milijardi in 105 milijonov lir. To stalno povečanje dobičkov ene same telefonske družbe je
najbolj zgovoren dokaz, da so nova povišanja telefonskih tarif gospodarsko neutemeljena in da bodo koristila izključno skupnici monopolistov, ki nadzorujejo to vazno področje javnih uslug.
^Jugoslovanski dan» na tržaškem velesejmu
V okviru tržaškega mednarodnega velesejma, ki bo letos od nedelje 19. junija do 3. julija bo po en dan posvečen najvažnejšim državam, ki sodelujejo s kolektivnimi raz-
stavami. Tako bo 21. junija poseben dan Avstrije, 22. junija poseben dan Jugoslavije In 28. junija dan Grčije.
Kot smo že poročali, bo v okviru jugoslovanskega dne prišla v Trst 22. junija številna delegacija predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva in med njimi generalni tajnik zvezne	zunanjetrgovinske
zbornice Ive Barbalič, predsednik trgovinske zbornice Slovenije Mara Dermastja, tajnik te zbornice ing. Vehovar in druge osebnosti. Jugoslovanski gospodarski predstavniki bodo ostali v Trstu do 24. junija.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Pijani slaboumnež obsojen
zaradi žaljenja naroda in države
Ko ga je hotei karabinjer spremiti domov, ga je v zahvalo nahrulil in opsoval
Januarja letos je karabinjer Vincenzo Crittelli opazil v Ul. Raffineriji nekega moža, ki se je oprijemal telefonskega droga, po obnašanju sodeč je bil mož precej vinjen. Zaradi tega se mu je karabinjer približal in ga hotel spremiti domov; to namreč trdi karabinjer. Toda moža, ki so ga identificirali za 40-letnega Paola Puttigno, rojenega v Pulju in sedaj stanujočega v Ul. Rigutti, to ni ugajalo. Zaradi tega je karabinjerju zabrusil v obraz, da so prišli v Trst le poveljevat. «Bolje je», je nadaljeval pijani mož. «da se vrnete domov, prasci karabinjerski, prekleta Itali-ja».
Mož postave tedaj ni več razmišljal; trdno je prijel Puttigno in ga hotel odpeljati na poveljstvo, vendar se mu je to posrečilo šele tedaj, ko mu je Anselmo Ressa, ki je tedaj prišel mimo, priskočil na pomoč. Puttigna pa se je na karabinjerski postaji izgovarjal, da se ničesar ne spominja in naslednjega dne, ko se je streznil je karabinjerju pojasnil, da ga je imel za SS-ovskega agenta. Zanimivo pa je, da Ressa, čeprav je bil v neposredni bližini, ni slišal nobenih za državo žaljivih besed. Kljub temu so Puttigno prijavili porotnemu sodišču, kjer se je včeraj moral zagovarjati zaradi žaljenja države, žalitve javnega funkcionarja in pijanosti.
Tudi med razpravo je obtoženi izjavil, da se ničesar ne spominja in je potrdil izjave preiskovalnemu sodniku, češ da, se mu zdi čudno, da bi kaj takega kot Italijan, ki se je dolgo boril za domovino, sploh rekel. Na dan pa je prišlo, da je mož delno slaboumen, zaradi česar je bil že v svetoivanski umobolnici. Mnenje zdravniškega izvedenca dr. Bonifacia, ki je Put-tignana pregledal, je, da trpi mož za shizofrenijo, kar je pravzaprav delna slaboumnost- Kozarec vina pa v tem primeru izredno škoduje taki osebi, ki popolnoma izgubi razsodnost, Slabše pa je bilo za obtoženca, ki je pred pitjem zaužil celo nekaj pomirjevalnih praškov.
Tudi tožilec je prišel do prepričanja, da je Puttigna slaboumen, zaradi česar je sicer predlagal njegovo oprostitev, kateri pa bi moral slediti sodni odlok, s katerim bi morali moža poslati najmanj za 2 leti v kako umobolnico. Temu se je zagovornik uprl, češ da Puttigna, pa čeprav je delno slaboumen, ni nevaren družbi. Sodišče pa je obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodila za žalitev naroda na 5 mesecev in 10 dni, za žalitev javnega funkcionarja na 4 mesece in 20 dni zapora ter za pijanost na 10 dni pripora. Vse to seveda pogojno in brez vpisa obsodbe v kazenski list.
zadeve, seveda ni tako lahko dobiti zaprt prostor za prireditev. In tako je bilo treba
postaviti «oder)> kar zunaj. In dobro, da se teren 'za šolo stopničasto dviguje, da je bil oder na višjem. Tudi tu namreč ni bilo vse tako enostav■ no. Prišel je policaj in z nogo potrkal v tla, če niso mogoče na tleh deske. Ce bi namreč bile deske, tedaj bi bila namreč zopet potrebna — kolavdacija! Človek že ne ve, ali bi se naj nad temi neumnostni zjokal ali naj se jim smeje).
Končno pa je bilo tudi zunaj prijetno. Otroci so najprej zapeli dve pesmici, nakar sta nastopil v duetu Danila Kuret in Ana Živec. Sledil je prizorček Abeceda, v katerem so nastopili učenci prvega in drugega razreda; glavni »igralki* sta bili tukaj Sonja Pregare in Vlasta Kuret. Edvin Komar je deklamiral. Na počitnice, nato pa so učenci višjih razredov predvajali Ivana Albrehta e-nodejanko Sestrica gre. Glavna teža je tu slonela na Danili Kuret, ki je bila sploh na vsej prireditvi močno zaposlena:	kot napovedovalka,
pevka v duetu, pevka v zboru in igralka. Vladi Kuret je zatem deklamiral pesmico Zvončki in na koncu je zbor zapel še dve pesmici. Gledalci in igralci so bili veseli in zadovoljni.
Za uspešno delo zaslužijo vso pohvalo Evgen Dobrila, Silvija Kodrič in Mara Kavčič, učitelj in učiteljici na ricmanjski šoli.
Francoski častniki skozi Trst v Jugoslavijo
Skupina okrog 100 višjih častnikov francoske vojske, med katerimi trije generali. 30 polkovnikov in 62 majorjev, se je v nedeljo mudila v našem mestu, potem ko je na svojem študijskem potovanju že obiskala druga mesta severne Italije. Včeraj zjutraj so visoki francoski častniki odpotovali v Jugoslavijo, kjer se bodo mudili nekaj dni.
Dva brata z vespo trčila v avto na cesti
Popoldne sta se 27-letni Mi-chele Melucci iz Ul. Battagha in njegov 24-letni brat Egidio iz Largo Pestalozzi peljala z vespo po Istrski ulici prpti Sv. Soboti, Ko sta privozila do hiše št. 29, S'ta trčila v levo stran avta 31-letnega dr. Alda Parlata iz Ul. Skorklja. Avto je bil namreč ustavljen ob cesti in prav v tistem trenutku, ko sta privozila Mc-luccija. je zdravnik pognal svoje vozilo in hotel zaviti, da bi se vrnil proti mestu. Meluccija je to presenetilo in ni imel niti toliko časa, da bi pritisnil na zavore. Posledica je bila, da se je zaletel v avto in oba sta zletela na tla. Toda brata eta vstala in se odpravila v bolnišnico, kjer so oba po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 5, ali pa morda celo v 20 dneh, kajti pri Egidiu domnevajo, da ima verjetno kostne poškodbe na desnem komolcu.
70 agentov je iskalo in našlo izginulega otroka
Včeraj zjutraj se je 32-letni Bruno Grando iz ezulskih barak na Opčinah odpravil zdoma na delo in priporočil svoji 8-letni hčerki Bianki, da se ne bi oddaljevala od stanovanja. Grandova žena je namreč v bolnišnici in tako mora puščati hčerko samo doma. Ko pa se je okoli 14- ure vrnil z dela. ni bilo male Bian-ke nikjer. Po dolgem iskanju je Grando obupal in je hčerkino izginotje prijavil openskemu policijskemu komisariatu, ki je takoj uvedel preiskavo in ker so se bali, da se ni dekletcu dogodila kaka nesreča, so sestavili patrulje, ki so se razpršile po okolici in preiskovale gozdičke kakor tudi jame. Iskanje, pri katerem je sodelovalo okoli 70 a-gentov in celo trije policijski psi, se je okoli 19. ure srečno končalo; malo Bianko so namreč našli pri sorodnikih na Hribu (za univerzo) in dekletce je povedalo, da ji je bilo doma dolgčas, zaradi česar se je odpravilo na sprehod in nato sklenilo obiskati sorodnike.
Od včeral do danes
IIOJSTVA, SMRTI IN POHORK
Dne 12. In 13, junija 1955 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 15.
UMRLI SO: 42-letna Maria Pičeni vd, Romani, 75-letna Giu-seppina Comelli, 85-letna Virginia Prassel vd Crivelli, 43-letni Guido Goldschmidt, 48-letna Merced« Velikonja vd. Oblak, 90-letna Anna Fornasaro vd. Vidah, 40-letni Ruggero Plezzo. 64-letni Giacomo Rusignac, 51-letni Marcello Barzelogna, 70-letnl Do-menlco Dragan, 66-letni Dome-nico Facchi, 63-letni Mario Fran-cesco Benedetti, 82-ietna Maria Bronzin.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 22,6, naj-nižja 13,5, ob 17. uri 19,8, zračni tlak 1011,4 stanoviten,' vlaga 6:1 odstot., nebo oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 17,4,
GLASBENA MATICA V TRSTU
Zaključni nastopi gojencev glasbene šole bodo: 17. Junija ob 20.30 v kino dvorani v Skednju.
19. junija ob 16. uri v kino dvorani v Nabrežini.
21. junija ob 20.30 v Ul. Montecchi 6-IV.
Poleg solistov bodo nastopili še pomnoženi šolski orkester, šolski pevski zbor ter mladinski pevski zbor iz Nabrežine.
Sporedi se dobijo v šoli Glasbene Matice v Ul. R. Manna 29 - telefon 29779 ter eno uro pred pričetkom prireditev.
IZLETI SPDT
V JULIJU IN AVGUSTU:
10.7. na Viš
26.7. na Višarje • Lovca, Belopeška jezera in na Ponče
7.8. na Spik nad Policami (Montaž)
13. - 15.8. v Trento s poljubnimi izleti na bližnje vrhove
izlet p. d. »IVAN CANKAR* na Višarje in k Belopeškim jezerom, ki bi moral biti 12. t. m., je zaradi tehničnih razlogov preložen, na 19. t. m. Vpisovanje samo še danes 14. t. m.
Promet v predoru pri Senenem Irgu
Županstvo sporoča, da se bodo 20. junija začeia popravljalna dela v predoru, ki veže Seneni trg s Trgom Baiamonti. Od tega dne bodo veljale za promet skozj predor naslednje doiočhe:
Prepovedan bo prehod v obeh smereh za motocikle, kolesa ter za vozove na živinsko vprego <«i za samotež. Avtomobili (razen mestnih Globusov in avtobusov ter avtobusov rednih prog) bodo lahko vozili skozi predor samo v smeri s Senenega trga na Trg Baiamonti. Vozila, ki pojdejo od Sv. Sobote v mestno središče, se bodo usmerila po Istrski ulici. Za časa del bo na razpolage pešcem samo en pločnik.
( ŠOLSKE PRIKEDITBB")
Slovenska nižja industrijska strokovna šola v ROJANU, Ul. Momorsino 8-III.. prireja ob zaključku šolskega leta razstavo risb, deških in dekliških ročnih del ter gospodinjskih izdelkbv.
Razstava ostane odprta do nedelje 19. junija vsak dan od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. * * *
Osnovna šola in otroški vrtec pri SV. IVANU imata razstavo v dneh 14., 15. in 16. junija in sicer zjutraj od 9. do 12. ure, popoldne pa od 15. do 19. ure.
Ljudska prosveta
SP D «Ivan Cankar« obvešča, da bo pevska vaja danes 14. t. m. Istočasno bo tudi važen sestanek, zato naj nihče ne manjka.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v četrtek 16. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo v Barkovljah prireja izlet v Benetke v nedeljo 19. t. m. z dvema avto-pulmanoma. Sprejema prijave še za zadnjih 8 mest danes 14. t. m. od 15. do 19. ure na sedežu društva pri Gregoriču.
Prosvetno društvo sigo Gruden* v Nabrežini sjtoroča, da bo na novo urejena knjižnica pričela poslovati v nedeljo 19. t. m. Knjižnica bo odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure.
Izleti
Slovensko prosvetno društvo •Slavko Škamperle* Sv. Ivan.
Obveščamo, da je izlet, ki je bil napovedan za 19. t. m. odložen na nedoločen datum, ki ga bomo pravočasno javili.
SPDT priredi v nedeljo 26, t. m. izlet na Slavnik. Vpisovanje za tiste, ki imajo svoj potni list, do vključno 15. t. m, v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. vsak dan od 19. do 20. ure, Izlet na Nanos dne 19, t. m. odpade.
Rossetti. 16.00: «Zver», R. Mit-chun, T. VVright.
Exceisior. 16.00: «Sam svoj odvetnik*, G. lord, K. Roman.
Fenice. 16.00: ((Borbena zastava*, S. Hayden, A. Smith.
Naziona‘e. 16.00: »Rdeča čacov-nica», G. Kussell. J. VVavne.
Filodrammatico. 16.30:	«Sarato-
ga», G. Cooper. 1. Bergman.
Supercincma. 16.30:	»Teror na
Zlatem zapadu*, K. Larsen, D. Drake.
Arcobaieno. 16.00: «Roka v senci*, J. Palance, C. Smith. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Astra Rojan. 16.00: »Jeklena vrv*, B. Foney, F. Tozzi.
Capitol. 16.00: «Med dvema ljubeznima*, G. Garson, R. R.van.
Cristallo, 16.00:	»Naredite	pro-
stor mušketirjem*.
Grattacielo. 16.00:	«Matadorka»,
E VVrlliams,
Alabarda, 16.00: «Vrni se, moja mala!*, M Vitale.
Aurora. 16.00. «Pred orkanom*, Gable.
Armonia. 16.00: ((Boksar iz Sing-Singa*, A. Richards.
Ariston. 16.00:	«Sanje dvajsetih
let», B, Crosby, J. Wyman.
Garibaldi. 15.30:	«Smeh.	smeh,
smeh*, Tognazzl.
Ideale. 16.30: «Zgna, za katero so se pulili*, R VVidmark.
Impero. 16.00: «Moderna devica*, V De Sica.
Italia. 15.30: «Strast». A. Valli. Mladoletnim prepovedano.
S. Marca. 16.00: »Rdeče in črno*.
Kino ob morju. 16.15: «Plesala le samo eno poletje*.
Moderno. 16 00: «Okno na dvo-rišče*. J. Stevvart.
Savona. 16.00: «Okno na dvorišče*, J stevvart.
Vlale. 16.00: »Tarzan v prepove-dani džungli*, G. Scott
Vittorio Veneto. 16.00:	«Napoli-
tancl v Milanu*, E. De Filippo.
Azzurro, 16.00: «Večno ženska*, G. Rogers.
Beivedere. 16.00: »Narednik Sam*, D, Martin.
Marconi. 16.00: «Jaz sem Primula Rossa*, RasceL	, v
Massimo. 16.00:	»Tihotapstvo
Tangerju*. G. Fontaine.
Novo cine. 16.00: «Gospa zeli
zonovo krzno*, D. ,P’Ke®,,,rsl(a Odeon. 16.00:	((Kilimandzai'5*'
snežišča*. G. Peck.	,
Radio. 16.00: »Tarzan proti P‘ kaznim*. J. Weissmueller -Venezia. 14.00: ((Trdnjava '*< Montgomer.v.	,	p
Skedenj. 18.00:	«Tri dekleta
narednik*.
Kino na Opčinah. 18.00: «Za ro zastavo*. R. Scott, L.
ke’' POLETNI KINO . .-Ariston. 21.00:	«Sanje hvajs««
let*. B. Crosb.v, J. wvnf'„ Paradiso. 20.30: »Zene proti " znanemu*. R. Taylro. M Ponziana. 20.30: »Tihotapci caa*. T. Curtis.	,rJ,
Rojan .20.45: «Na smrt presu šeni*, L. Scott.	. , k.
Secolo. 20.30: »Prekleti vodnjaw
V. Lindfors.
TOREK, 14, junija
TltST POSTAJA A
11.30 Zabavna	pozna
Predavanje: Narod, ki "e ne. bolezni; 12.10 Za v?ak°p,0rniK; kaj; 12.45 Kulturni “^ba 12.55 Operne arije; 13-PU.„ jaa|ca; po željah; 17.30 Plesna	2
13.00 MacDovvell:	Koncert s'—,
za klavir; 18.27 Smetana.	u
18.40	Samospevi; 19.00 w
in gavote; 19.15 PadlJsl'®ih bitij!
za:	Kemijska sestava živi	,
19.30 R. Strauss: Suita >? .|Sgi Kavalir z rožo; 19.48 D'd valčki; 20.00 Šport; 20.05 ■ ni; Zasedba Korinta; .30^ oder; venski zbori; 21.00 Radijsk' Squarzina:	Zadnji krajej-■ jnoVe
Lahke melodije; 23.00 Chopn™ Etude in noeturni.
* II f?i l' I.
17 (X) L)r'
13.25 Operna glasba:	[j,-
kester F. Ferrarija; 'f/^vom politanski orkester pod voo lg45 L Vincija; 18.30 Naši časi, Glasbeno popoldne.
KO,*B,t K,n 7.45. Slovenska poročila: o.Jo.
13.30.	14 30, 19.30 in 33.30	ol)
Hrvaška poročila: vsak d»»
20.20.	.. ,r.	12.39.
Italijanska poročila: b.u
19.00 in 23.00.	K(y
6.40	Jutranja glasba; nov	^
ledar - vremenska napovea -0 poved	časa; 7.15 Glasba za	je
jutro;	7.25 Spellman: John .	d
deček	zame..., (poje Mary	Z3
z ansamblom Las Paul). -spii; naše žene: 12.00 Ritmi ‘h Pcd.ije;
14.00 Od melodije do wei pr;,
14.40 Kulturno življenje n* t morskem:	14.50 Štirje * »so vaškim triom; 17.45 T°ro^va-
Antonio Vitali: ((Chacona*. jvlli ja violinist Igor Ozim: ‘J 0 tnort; Cankar: ((Idealist*; 1915
20.00	«Melodije	za vsaK nyil-
20.30 Gioacchino RosS'01!. ‘njih liam Tell*, opera v 4 del rJ (III. in IV. dejanje); 21-59 jjt orkester Paul Weston m George Liberace; 21.55 Za voljo in ples.
o. I. O V K A J J A 327,1 m, 202.1 ril, 212.4 »' j), Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 15.00. 17.00 in 22.00	^
11.00 Radijski koledar:	?rd
Glasbena medigra; 11.30 bjj Grieg: Koncert za klavir 1%,!! kester v a-molu: 12.10 20 9L(ji. z Veselimi godci; 13.00 _nS>e-ste — poslušajte!; 13.30 -cunj mozaik: 14.40 Skladbe SL*#' skih avtorjev poje Marin1 j7, komorni zbor; 15.15 SoPef Jf-bavnih melodij; 15.30 Mirko Rupel: Jezikovni P°8® --
16.00 Utrinki iz literature^)*; Viktorija Dom: Crno 'n-16.20 Koncert solistov; 17.15
mo vam za zabavo in Pl®5, poi8 Slovenske narodne pesmi . ,ei-Branka Strgar: 18.30 Sportnpipt nik; 20.10 Koncert pianistke rJ: Buonuomo: 20.30 Radijska Ivan Cankar: Martin Kačur novitev); 21.30 Zabavne m*1
Ti:i,EVIZIJA
17.30 Naša žena; 20.50
geiiia-
for; 21.00 Film «Emigranti»'
TRST Ul. sv Frančiška 20/11L tel. 37-338
sprejema in-
serate. male -	rUfio
oglase, osmrtnice m ® dd od 8. do 12.30 in od ‘3-18. ure.
zobozdravniski
AMBULATOBIj
Dr. A. M. Sanc*n
zobozdravnik-kirdf*,,),
Ustne in zobne boi
zobne Pr0,ez®,'„ \1.
Sprejema od 10. d ure. in od 15. do la- ,3.]!. Ulica Torrebianua cj>
(vogal z Ul. CardUct
tel. 37-118____—^
ADRIA
EXPB#S
TRST - Ulica Cicerone tel. 29-243
P O C I T N Ift&jiH. OB MORJU. V HRI*3
OB JEZERAH
Predstavništvo
za zdravilišča NA RADENSKA SLA
in DOBRNA ff,ni
Penzion 1700 h r 1 vniški je .vključen z“ ,j) pregled in k P
»xr	"s
'ra"“uoosS®°
Prodaia voznih1**^ za. avtobuse iz vaZZ° L LAGO Dl CAVAd. ob
nedeljski	.
7.30 uri	j	t>dh°d
GRADO - dnevn
Ob 8.30 uri j 0db0-MILANO - d".
di ob 21. u*. pa te
GENOVA 1,1 pri airi-
iENOVA - urj	j.
den ° rHiASs0 JOMO - CH1A
na teu
PRVA PRIREDITEV «G0SP0DARSKEGA RAZSTAVIŠČA* V LJUBLJANI ZAKLJUČNA PROSLAVA RO-LETNICI! SLOVENSKE MODERNE
Še bolj kot obish same razstave
razveseljiv obseg sklenjenih kupčij
Program dela, ki bi bil lahko v zgled upravi tržaškega velesejma, kako je razstavne prostore mogoče izkoristiti za kaj več kot za en sam velesejem in nekaj športnih prireditev na leto
pred vojno je Ljubljana imela svoj velesejem. Ni bil sicer velik, odgovarjal je takratnim gospodarskim razme-r*rn, vendar pa je precej prispeval k uveljavljanju slovenskega gospodarstva in njegovih proizvodov v svetu.
Po vojni se je gospodarstvo * Sloveniji, kot v vsej Jugo-Sl*viji, zelo razmahnilo. Zra-»1* so številne nove tovarne, m*d katerimi nekatere — na Primer ljubljanski Litostroj — ** Postajajo znane daleč v !v«tu m izvažajo svoje pro-jivode na Bližnji vzhod in ce-" v daljno Indijo in Burmo. Potreba po obnovitvi sloven-
*** velesejemske tradicije in 110 njeni razširitvi na novih in v novih razmerah *e Je čutila že dalj časa. Ven-'lar v teh letih obnavljanja '"‘de vojne škode, premago-v,nja gospodarskih blokad in lntenzivne industrijske gra-'JItve ni bilo mogoče misliti •“trati na vse, zlasti še, ker 1,1 šlo za preprosto obnovitev Nekdanjih tesnih velesejem^kih Prostorov, ki leže na urbanistično neprimernem kraju, «mveč za zgraditev novega r*zstavišča, ki naj odgovarja 'sem zahtevam sedanjosti in omogoča razvoj v prihodnosti.
Izbran je bil kraj takoj se-verno od glavne železniške ®r°8e, kamor se bo širil no-T1 center Ljubljane, v neposredni bližini novega kolodvora, ki je zaenkrat sicer še-
* v načrtih, ki pa bo — kot d>nes razstavišče — nekoč tu-
* Postal stvarnost. Razstavile leži ob glavni ljubljanski
Prometni žili — Titovi cesti
"■ 'n bo obsegalo, ko bo po-Polnoma dograjeno, večnad-‘lropn0 osrednjo «predstavni-*°* palačo, dve veliki žele-*°betonski hali, več manjših Paviljonov, upravno poslopje, '*stavracijo, priključen hotel **• Danes je razstavišče sa-
pa pivi obrtniški velesejem, od 23. do 30. oktobra jugoslovanska razstava usnjarstva in usnjene galanterije z mednarodno udeležbo, od 9. do 30. novembra pa mednarodna razstava sadja in telekomunikacij, ki bo posvetila še posebno pozornost razvoju televizije.
Program ljubljanskega razstavišča v prvem letu delova-
nja je torej precej obsežen in mi mu lahko želimo samo uspeha. Obenem bi ta program morda lahko bil tudi nauk upravi tržaškega velesejma, kako je razstavne prostore celo v precej manjšem mestu mogoče izkoristiti za kaj več kot za en sam velesejem in nekaj špbrtmh prireditev na leto.
r. c.
Slavnostni del
pred ljubljansko
proslave
Cukrarno
Spominsko ploščo na Cukrarni je odkril tov. I\/an Regent 0 pesniški in človeški podobi Moderne ter o vlogi literarnega zgodovinarja pa je spregovoril dr. Anton Slodnjak
Ljubljana. 12. junija — Osrednja proslava v počastitev 60-letnice slovenske Moderne, ki se je začela v petek 10. t. m. s slavnostno akademijo v Unionu in nadaljevala v soboto z odkrit-. jem nagrobnika Otonu Zupančiču, je bila v nedeljo zaključena s slavnostim pred Cukrarno.
Nedeljska slavnost se je začela s promenadnim koncertom, ki ga je med 10. in 11. uro dopoldne izvajala na Ambroževem trgu
je
še delno pripravljeno
trio
**fc»j objektov je v gradnji v*ndar pa je dalo zelo do-°Jno streho svoji prvi priredi, mednarodni razstavi Predelave in uporabe lesa, ki bila od 4. do 13. junija.
Kot je splošni namen gospo-^rskega razstavišča dvojen — Poleg jisto komercialne, po-•redniške funkcije naj oprav-^a tudi važno delo propagan-Čim modernejše, racional-i^iše proizvodnje in gospodarila sploh — tako je bila ,U(*i mednarodna lesna raziva razdeljena na dva dela. **rvi
poučno propagandni, je Prikazoval načine obdelave in Predelave najrazličnejših vrst . **. smotrno in racionalno
oriščanje *esa ‘n 'esn*^ ot*'
dkov ter možnosti nadome-*nia lesa z drugim mate-t °m- Drugi del je obsegal ustavo lesnih izdelkov po po-Jeznih podjetjih ter razsta-^ Jugoslovanske in inozem-. ® industrije strojev za ob-*voo lesa.
Ie^8 sPrehodu po razstavišču » Je obiskovalcu razgrnila les ra slika najrazličnejših *zdplkov od železniških •tv*°V	modernega pohi-
J>0* ln umetniške intarzije. obš*'0 razveseljiva je bila • ^ *zna razstava pohištva, ki 'i|Hil>0'Ca7‘a'a P°leS lepo izde-c«n standardnih garnitur, od O'*	luksuznih, tudi
v,n* Moderna pota v obliko-ir* izdelavi pohištva iz-Hijj togih okvirov udomačene* Po^mov »kuhinja#, «spal
t-tJv ‘'jedilnica«, »salon« itd kaj *alco ie bilo videti ne-■»od 2el° Posrečenih garnitur ernega šolskega pohištva, letava strojev za lesno strijo je pokazala poleg *uiil)nane kvalitete nekaterih Pr«; ’ zlasti nemških podjetij Vjpoeriet'jiv in razveseljiv in^u*1, .. mlade jugoslovanske tiitt)|S od ljubljanske «žič-
00 sarajevskega «Stupa«. ts?v J k°t obisk razstave je ftje,. ,Se|j'v velik obseg skle-nji i1 kupčij, tako v notra-
01 v zunanji trgovini.
l’?laln> uspeh razstave ni
ljubi; *3er uvod v delovanje f»estsan^ega Gospodarskega hft, ,v tepiveč je pomem-«0*1 udi za prizadevanje ju-'J* i ,^ails'<pSa gospodarstva, j, ' "oriščanje svojega lesne-** Cr'eKi,'Stva racionahzira in Usrneri iz izvoza suro-,I2V0Z lesnih izdelkov, Prinpse ob mnogo vi*h_ 1 Potrošnji lesa iste de-Son . °nodke in da nov za-Ue, °ma«> industriji »D.
•os
0<^*rskolma *^ubljansko Go_
‘mi 0 i(jh
Prireditve, pač pa vr-
^v. Od
*r»mu razstavišče na pI0-8(^ttislten°bene sploine vel-*
“l)ectaii2iranj]1 razst
da
B' do 15- av««-ta
’ od razstava embaia-v«lilt. do 11. septembra 'i(i	mednarodna razstava
'in	kolektivnim prikazom
**v	, Vsph vinorodnih otoli-
\	u*oslavije m tujim , td
»tembra do 9. oktobra
4- julija bo
turistična
V nedeljo je predsednik vlade zvezne republike Burme obiskal tudi Koper, kjer je prisostvoval telovadnemu nastopu društev «Partizan». Na sliki: U Nu se zahvaljuje za lep sprejem in iskreno prijateljstvo, ki mu je bilo izkazano na vsej poti po Jugoslaviji
rudarska godba DPD «Svo-bodu» center iz Trbovelj, nakar se je slovesnost nadaljevala in zaključila pred sturim poslopjem «Cukrar-ne», kjer se je še pred U. uro zbrala velika množica ljudi.
Pevski zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija je zapel štiri pesmi na besedilo Kettejevih in Murnovih stihov; okusno izdelano spominsko ploščo, posvečeno spominu na velike štiri pevce in na njihove prijatelje, je odkril Ivan Regent, predsednik pripravljalnega odbora za proslavo 80-letnice slovenske Moderne. Skrb nad ploščo je v imenu Ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane prevzel Dušan Bole.
Slavnostni govor ob spominski plošči je imel univerzitetni profesor dr. Anton Slodnjak.
Kakor je Josip Vidmar v svojem govoru na slavnostni akademiji ob pesniškem opusu velike četvorice S'Oočil in opredelil vso našo literarno preteklost, tako je na današnji slavnosti pred Cukrarno dr. Anton Slod,njak poleg spominskega nagovora in ožje o-karakterizacije pesniške in človeške podobe slovenske Moderne spregovoril tudi o pogledih literarnega zgodovinarja na umetnost; s posebnim poudarkom se je zaustavil ob pogledih slovenskega literarnega zgodovinarja na domačo, slovensko književnost. V tej zvezi je dr. Anton Slodnjak dejal:
»Vsako človeško dejanje, torej tudi umetnostno ustvarjanje, se dogaja v nekakem ča-fovnem razdobju, ki ga je mogoče včasi natanko včasi sa-
OB ZAKLJUČKU SOLSKEGA LETA NA SLOVENSKEM UČITELJIŠČU
v
Učenci Avg usta Černigoj a
so razstavljali pri St. Ivanu
mo približno določiti. Četudi hočejo v naj novejšem času mnogi literarni teoretiki ali literarni znanstveniki študirati in razlagati umetniško literarno delo samo, kar je seveda njihova pravica, se jim vendarle ni posrečilo spodbi-ti preproste in jasne resnice, da je vsa umetnina delo nekega človeka — umetnika, da ni stvar, temveč izraz ali znamenje njegovega življenja in da je zato nerazdružno spojeno z umetnikovo osebnostjo in usodo. Literarnoteoteretič-
«Zakon serije«; Ko sem predvčerajšnjim pisal za «Mladost pri Svetem Ivanu« stavek: «V stoletju otroka« pa se v svetu in tudi pri nas prirejajo na primer razstave otroških risb in slik...« itd., sem hotel postaviti za primer Avgusta Černigoja, ki je že večkrat razstavljal slike svojih učencev. V stavek se mi primer nekako ni vlagal, pa sem ga hotel vnesti pod črto. Tedaj me pozove gospa Gianp. k telefonu. Cujem meni po telefonu nevajen glas — bil je Avgust Černigoj, ki se mi je prijazno posmejal in me povabil — k Sv. Ivanu na razstavo otroških risb, katere pri svoji prezaposlenosti nisem bil sploh opazil najavljene v časopisju.
Trst, 8. junija 1955 lz mojih ((Zapiskov«
Ce se prav spominjam, je bila znana pedagoška refer-matorica Ellen Key, ki je ob nastopu vašega stoletja napovedala, da bo to stoletje — astoletje otroka». Njena napoved je bila točna. Otroška psihologija, otroško skrbstvo in vse, kar je s tem v zvezi, so pridobitve našega stoletju. Danes vemo, du ima otrok svoj svet, svoj način gledanja in čutenja in svoj način izražanja, medtem ko so naši predniki videl iv otroku samo nerazvitega odraslega.
Moderna psihologija se intenzivno ukvarja z otroško kreativnostjo na vseh področjih in moderna šola je začela to kreativnost tudi spodbujati in gojiti. Kakor Je po eni strani prihologija nevroz odkrila sorodnost med kreativnostjo primitivca in shicolrenika, ki oba na svoj način izražata suo-ja notranja doživetja v podobnih simbolih, tako je s svoje strani otroška psihologija intimno zvezo med kreativnostjo primitivnih na-narodov tn med spontanim umetniškim izražanjem o-trok. Temu živemu, neposrednemu in izvirnemu izražanju pa se skušajo približati tudi razne struje v moderni umetnosti, da bi sredi naše hipercivilizacije dobile svet neposrednejšt stik z naivno in prvobitno dušo od civilizacije še nedotaknjenega človeka («fau-visti», Paul Gauguin).
Kretschmer je dognal, da je v puberteti malone vsak človek «genialen». Po Freudu pa je pred puberteto še en prodor otroške senzual-
nosti in sicer med četrtim in šestim letom, s katero gre, kot kaže, vzporedno tudi Prvi prodor otroške kreativnosti. Zato se mi zdi še posebej zanimiva in proučevanja vredna kreativnost v teh dveh fazah: v predšolski dobi in ob nastopu pubertete
Učenci, ki jih predstavlja umetnik i« pedagog Avgust Černigoj na tej razstavi, pripadajo tej drugi, mladostniški fazi. Avgust Černi-
goj m
samo revolucionarno
usmerjen v lastnem ustvarjanju, marveč je revolucionaren. tudi kot pedagog. Večina dosedanjih učiteljev risanja je v nasprotju s profesorjem Černigojem storila vse, da bi pri učencih zatrla njihovo spontano, tipično otroško kreativnost; Černigoj to spontano kreativnost goji in spodbuja Rezultati njegove sole so zato nadvse zanimivi, razveseljivi in poučni. In to ne samo za psihologa in pedagoga, marveč tudi za ljubitelja resnične umetniške kreativnosti.
Kako bogat, kako pisan, izviren je to otroški svet! Kako nazoren, jasen in obenem fantastičen! Koliko je tu iznajdljivosti in kako je vse izraženo na najpreprostejši način! Černigoj spodbuja svoje učence, naj rišejo,. slikajo P« spominu. Tu se nazorno vidi. kako spon-
tana otroška kreativna sila preoblikuje predmete, jih na svojstven način med seboj povezuje tn spet razčlenja.
Izredno poučne in zanimive so tako imenovane «kolektivne slike«, pri katerih ustvarjanju je sodelovalo več učencev. S Cernigo jetti žal nisem utegnil govoriti, da bi mi bil to ali ono pojasnil. Toda iz samih slik se vidi, kako so sestavljene iz posameznih razdelkov, ki vsak kaže individualnost mladega kreatorja. Eden začne, drugi nadaljuje, vsak po svoje, njegovo zamisel.
Zapisal sem. kako bogat je ta otroški svet. Tu m nobene «diskriminacije», kar predmetov tiče. Mladostnik upodablja vse, kar ga zanima, gane, vzbuja njegovo pozornost:	ljudi in živali,
tehnične predmete in naj-raznovrstnejša udejstvovanja, Tu je priroda, so stavbe, športna udejstvovanja in intimni interjeurji. In o-trok sam, mladostnik je osi-šče, okrog katerega se i >se vrti. Tu je iskrenost, tu je neposrednost. Tu odpade vsak strah, razodeti tisto, kar mladega risarja in slikarja zanima, priteguje in veseli. Tu še ni poznejših zadržkov, posnemanja in pripadnosti k strujam. Pač; nekateri od teh mladostnikov se oslanjajo na umetniško koncepcijo svojega učitelja. Ali je to kaj čudnega, če
se učenec zgleduje po učitelju — mojstru? Toda taikih risb in slik je malo. Čudovito je, koliko svobode dopušča učitelj učencem. Rezultat je izključno pozitiven. Srce gledalca zatrepeče spet v mladostnem ritmu, ko gleda v teh slikah in risbah utelesitev tolikih lastnih mladostniških čutenj in vizij.
V Ljubljani	razstavlja
drugi naš tržaški mojster — Lojze Spacal. Ni mi dano zaradi smešne	birokratič-
ne ozkosrčnosti (dolgotrajne procedure z vizumi in podobno), da bi mogel videti njegovo razstavo. V Milanu je pred nedavnim z uspehom razstavljal Bogdan Grom. Cesarja gledamo žal predvsem kot	scenografa,
Lukežiča upamo čimprej spet videti. Prav tako Hla-vatyja in še koga drugega.
Černigoj se tokrat ni predstavil sam, marveč po svojih učencih. In vendar smemo reči, da se skozi delo teh učencev vidi tudi mojster sam. Njegova širokosrčna demokratičnost, predvsem pa njegova invencioz-nost in ljubezen do vzgoji-teljstva, ki nam je v nekem smislu že dala Cesarja in Lukežiča, a morda celo ni bila tudi brez vpliva na Spacala, ki je pozneje našel tako izvirno in umetniško tako potentno lastno pot.
VLADIMIR BARTOL
Komaj 14 let sem imel takrat, ko so časopisi objavili vest, da so fašisti ugrabili socialističnega poslanca Giacoma Matte-ottija, in vendar se še danes živo spominjam vzdušja, ki je vladalo skozi dva meseca, dokler niso pri «Quartarelli» našli njegovega iznakaženega trupla.
Vladalo je splošno prepričanje, da Mussolini ne bo vzdržal ofenzive, ki jo je demokratični tisk vršil proti fašističnemu režimu, in da se bo moral u-makniti iz političnega življenja. A Mussolini ni bil mož, ki bi mogel kloniti pod pritiskom moralne obsodbe, ko je bilo vendar vsem jasno da se je fašizem uveljavil le s terorjem in zločinom.
Fašizem je ofenzivo vzdržal predvsem zato, ker tedanja italijanska demokracija ni bila kos temu pojavu ln ker se je igračkala z moralno ofenzivo in Kaventinstvom«, to je s pasivnim odporom namesto, da bi v svojo obrambo pozval italijansko delovno ljudstvo, ki je bilo takrat močno organizirano in prežeto z borbenim duhom.
Na vso nesrečo pa takratna italijanska demokracija ni bila dorasla položaju in je izgubila zgodovinsko bitko, ki ni imela tragičnih posledc le zanjo, ampak tudi za vrsto drugih evropskih dežel. Politična zmaga italijanskega fašizma v dobi a-ventinske krize je rodila sorodna reakcionarna gibanja najprej v Nemčiji, pozneje še v Španiji, in tako so se ustvarili pogoji, ki so morali nujno privesti do druge svetovne vojne.
Giacomo Matteotti ni bil niti prva niti zadnja žrtev fašističnega terorja; njegova mučeniška pot pa nas stalno opominja na resnico, da je v borbi za demokracijo in napredek aktivna borbena prisotnost delovnega ljudstva zgodovinsko nujen in nenadomestljiv činitelj.
d. h.
Skupinska slika učencev 3. letnika slovenskega učiteljišča pod geslom liHosauiuudaii
(po narodni pripovedki)
na struja stremi v nekaterih literarnih zgodovinah, kjer se zdi, da je zgodovinsko delo že opravljeno, samo še po tem, da bi razložila umetnino kot izžarevanje duhovne energije tako, kakor jo razlagalec spoznava in doživlja. Po tem hrepeni tudi literarni zgodovinar. Toija njegovo .^zaupanje v pravilnost lastne interpretacije ni takoJtrdno in veliko, kakor pri prvih, ker se boji, da bi se mu le-to sprevrglo v tavtologijo, t. j. da- bi s svojim bolj ali manj primernimi besedami ponavljal v osebnem filozofskem jeziku to, kar je pesnik ustvaril v nedotakljivem umetnostnem izrazu in sijaju. Poslednjo in najvažnejšo interpretacijo prepušča literarni zgodovinar slehernemu bralcu, ker spoštuje umetnikov namen, ki je gotovo pri vsakem zdravem u-stvarjalcu ta. da se razodeva brez posrednika sočloveka, ki ga je volja poslušati«.
»Marsikdo med vami,« je nadaljeval dr, Anton Slodnjak. «se morebiti sprašuje, zakaj omenjam te stvari na tem mestu in ob tej priložnosti. Toda namen in kraj našega sestanka mi daje pravico do tega Obenem pa -mislim, da sem iurii dolžan, da govorim tem prav na tem mestu, saj' :’e že nekaj ča^a vrste ?ri n napadi na našo literarno zg dcviiio, zato ker opravlja svo-
(Nadaljevunje na 4. strani)
Zaključne šolske prireditve in razstave na slovenskih šolah
Tudi ob zaključku letošnjega šolskega leta so na slovenskih osnovnih šolah priredili vrsto zaključnih prireditev in razstav. — Otroci nabrežinske osnovne šole so med drugim podal, tudi igrico uKraljica-pastiricai)
Zelo lepa je bila razstava na šentjakobski osnovni šoli, kjer smo videli posebno uspela
roina dala
Tudi na slovenski osnovni šoli v Ul. Donadoni je razstavljenih mnogo lepih ročnih del in risb
Pri Sv. Barbari so otroci razstavili zelo okosnu izdelana ročna dela. posebno dekliška
Razumljivo, da so starši z velikim veseljem in zadoščenjem sledili prireditvam svojih otrok. Na sliki: pogled na občinstvo pri zaključni šolski prireditvi v Barkovljah
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
KONFERENCA PRIPADNIKOV IN SIMPATIZEHJEff OSI V DOBERDOBU
za zmago napredka je patrehna
Politično poročilo je imel predstavnik USI tov. dr. Carlo De Stefani
V nedeljo zjutraj je bila v Doberdobu konferenca pripadnikov in simpatizerjev Zveze reodvisnih socialistov (USI). Predstavnik USI iz Vidma dr. Carlo De Stefani je imel obširno poročilo o razvoju socialistične misli, ki se je porodila pred približno 100 leti in ki se je zelo hitro uveljavila. Omenil je prvo svetovno vojno kot vojno imperialističnih sil za tržišča. Sledili so ji fašistični uradi v Italiji in Nemčiji. Med obema vojnama se je socialistična misel širila v glavnem po Evropi. Druga svetovna vojna se je končala z zmagami velesil. Sledilo ji je obdobje delitve sveta na interesne sfere v skladu z zamislimi blokovske politike dveh vodilnih velesil ZDA in SZ. Ta politika prav gotovo ni bila naklonjena razvoju socializma. Velesile človeštva niso vprašale za mnenja, ampak so naro-
dom diktirale svojo voljo.
V zadnjem času se je mednarodna napetost zmanjšala. To bo sprostilo demokratične in potencialne socialistične sile. ki so bile zaradi zunanjega pritiska preusmerjene na blokovsko politiko. Tov. De Stefani je s tem v zvezi navedel primer Anglije in Francije, ki sta n. pr. na Koreji in Indo-kini dokazali, da ne nameravata slediti avanturističnim težnjam ameriške blokovske politike.
Ko je govoril o Jugoslaviji, je dejal, da je zavzela v svetovni politiki poseben položaj izven obeh blokov.
V zvezi s krizo socializma po drugi svetovni vojni je dejal, da se je v Italiji PSDI navezala na krščansko demokracijo, Vatikan ter na ameriške sindikate; PSI pa na KPI in na Moskvo. Ko so italijanske socialistične stranke proti in-
PROTEST MOTOCIKLISTOV
proti globam loteče policije
Prejšnji petek je bila na sedežu goriške Delavske zbornice skupščina motociklistov, na kateri je prišlo do številnih pritožb zaradi pretiranih glob, s katerimi leteča policija kaznuje tiste motocikliste, katerih glušilne naprave dopuščajo prevelik ropot motorja.
Na tej skupščini so sprejeli tudi resolucijo, v kateri poudarjajo naraščajočo zaskrbljenost vseh prizadetih zaradi pretiranih denarnih glob. Gonja proti pretiranim globam je dovedla do raznih člankov v časopisju, do pojasnil prometne policije itd. Vsi prisotni se po besedilu resolucije strinjajo, da sedaj veljavni zakon ne govori o tako imenovani «punzonaturi», ampak samo o odobritvi raznih tipov glušilnih naprav s strani ministrstva za prevoz. Duh in črka zakona, kakor tudi prejšnje uredbe s tem v zvezi jasno povedo, da je zakon namenjen tovarnam, ki izdelujejo motocikle; tisti, ki je kupil motocikel ter ga plačal skupno s taksami in dobil vozno knjižico, je zaradi tega prepričan, da je motocikel napravljen v skladu s> predpisi. Prometna policija ima samo pravico, da s fonome-trom nadzoruje ropot. Skupščina je ob koncu izrekla u-panje, da bo čimprej prišlo do razčiščenja raznih stališč in do ureditve cestne discipline v interesu motociklistov in meščanov.
občinskem odboru pozitiven odnos do trpečih v nemških taboriščih.
Z obžalovanjem pa moramo ponoviti, da predstavlja izključitev predstavnika Slovencev kakor tudi predstavnika ANPI, ki predstavlja nad polovico včlanjenih bivših političnih preganjancev, hudo žalitev, mimo katere ne moremo ne da bi proti izbiri delegacije najodločneje protestirali.
Popravek
V soboto smo objavili poročilo o delegaciji goriške občine na svečanosti v nemškem koncentracijskem taborišču Mauthausenu. Zaradi objek-t>vnosti pripominjamo, da v delegaciji ni MSI-jevskega svetovalca Venutija, ampak svetovalec krščanske demokracije Marcello Venuti. S tem popravljamo našo neljubo pomoto.	r
Vključitev MSI-jevskega svetovalca v delegacijo ne bi predstavljala nobenega presenečenja, ker je preveč dokazov (med drugimi tudi izvolitev dveh MSI-jevskih svetovalcev v upravni odbor mestne bolnišnice), ki govorijo o akcijska enotnosti MSI in DC v Gorici. Nas samo razveseljuje, da j« v tem primeru prevladal v
Umrl je Franc Petejan
V ponedeljek zjutraj je v Sovodnjah za vedno zatisnil oči 64-letni zidar Franc Petejan. ki je bil dalej naokoli znan kot zelo zaveden mož ter predan naši napredni slovenski stvari. Z velikim zanimanjem je sledil demokratičnemu tisku. Zapustil je tri odrasle otroke, od katerih je Jožef vedno sodeloval v naših množičnih organizacijah.
Pokojniku naj bo, lahka domača gruda, užaloščenim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje!
Nesrečen padec
Zaradi zloma levega zapestja je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia v nedeljo popoldne 75-letno Emilio Sem-prini iz Ul. sv. Gabrijela 16. Semprinijeva si je zapestje zlomila pri nesrečnem padcu. Ozdravela bo v približno 20 dneh.
Trčenje vozil
V Ul. Boschetto na križišču z Ul. Zorutti, sta v nedeljo popoldne trčili lambretta z evidenčno tablo GO 9300, ki jo je vozila 22-letna Nidia De Valentino iz Ul. Maniacco 22 in avto «Fiat» GO 7183, ki ga je vozila 42-letna Ivana Kumar iz Ul. Volta 25. Avto «Fiat» je vozil po Ul. Boschetto medtem, ko je lambretta privozila iz Ul. Zorutti. Pri trčenju se je najhuje poškodovala De Valentino, ki si je opraskala levo roko in nogo. Poškodbe so ji obvezali v bolnišnici Brigata Pavia.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi, 17 . tel. 28-79.
teresom delavskega razreda podpirale politiko dveh nasprotujočih si blokov, je bila ustanovljena USI. ki je sprejela načelo, da se ne podredi interesom blokov niti direktivam od zunaj. Naloge USI so vplivati na PSDI, da se osvobodi ameriškega vpliva, in na tiste socialiste, ki se naslanjajo in podrejajo SZ.
Socialistične sile štejejo danes v Italiji okrog 10 milijonov glasov, vendar zaradi razdeljenosti teh sil vlada ne upošteva nujnosti po socialnih reformah. Akcijska enotnost teh sil bi privabila tudi socialistične sile v krščanski demokraciji.
Pripomnil je, da v sindikatih sodeluje USI skupaj s KPI in PSI, ker CGIL v precejšnji meri vodi avtonomno politiko. .Avtonomno politiko pa morajo voditi tudi v PSI, ki mora prenehati s svojo satelitsko politiko in se vrniti na pot, ko je kongres določal njeno politično linijo m nihče drugi.
Ob koncu je dejal, da mora v interesu delavcev, kmetov in demokratičnih sil prevladati enotnost, avtonomija in neodvisnost socialističnih sil. katerih predhodnica je danes prav USI.
Prvi se je v diskusiji prijavil k besedi tov. Miladin Černe. ki je med drugim dejal, da se je treba boriti proti birokratskim metodam za sprostitev iniciativ delavcev. Ne bojimo se očitkov, da se odpovedujemo lastni politični stranki, ker se zavedamo, da je naše mesto v vrstah vseh naprednih italijanskih ljudi. Ob koncu je poudarjal nuinost krepitve organizacije USI z vpisom noveg? članstva ter s širjenjem njenega tiska.
Diskusija je bila plodovita; v njej so sodelovali še tov. Jožef Gergolet. Ladi Dornik. Škabar iz Tržiča. Ivo Marinčič in drugi.
fll
ti ^ 5
V .	..
ifcp% m
»jBSBim
iiis	ililii	UR	ppsii
			
"J •h	i	iiiiillil	
M		/ '■	rji '1jp
,-1 v*			
i
S,
. .V
j.	•]!•
!j
ZA ZAKLJUČEK POKRAJINSKEGA ZLETA «PARTIZANA>:
Odlično uspeli nasfop ob navzočnosti premiera U Nuja
Nesreča med igro
V bolnici Brigata Pavia so včeraj dopoldne okrog 10.45 sprejeli 10-letnega Sergia Vi-gotto iz Ul. Garzarolli štev. 4 Deček se je v dopoldanskih urah igral na dvorišču z nekaterimi prijatelji. Med igro ga je neki prijatelj po nesreči brcnil v prsni koš. Ker je deček občutil hude notranje bolečine, ga je rešilni avto odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovanju.
Padec s kolesa
V nedeljo okrog 22. ure je na cesti z Oslavja proti Pev-mi nesrečno padel s kolesa 32-letni kmečki delavec Marcelo Bukovec iz Srednjega pri Čedadu. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili precej globoko rano na glavi ter verjetno prebitje lobanje.
kino
CORSO. 17.00; «Protivohun-stvo», metroscop v barvah. L. Turner, C. Gable in V. Mature.
VERDI. 17.15; «Devica doline«, cinemascop, D. Paget
CENTRALE. 17.00: »Londonski teror«, P. Lawford in D. Adams.
VITTORIA. 17.00; «Beli angel«, A. Nazzari in Y. Šanson.
MODERNO. 17.00; »Ultimatum zemlji«, M. Rennis.
V nedeljo popoldne je bil na stadionu v Kopru telovadni nastop ob zaključku tridnevnega pokrajinskega zleta telesno vzgojnih društev «Partizan» iz vse Primorske. Telovadni nastop se je začel, čim je na stadion prišel predsednik burmanske unije U Nu s svojim spremstvom. Po odigranju himen in mimohodu telovadcev so prišli na igrišče člani in članice, ki so najprej izvedli nekaj vaj, nato so se pa zvrstili tako, da so sestavili imeni I blet itd. Tito in U Nu. Ta točka, ki se je zaključila s plesom kola okoli na gosto zbranih živopi-sanih zastav, je odlično uspela in je žela viharne odobravanje množice in gostov.
Takoj za njimi so na igrišče prišli najmlajši, deca v trore-dih, ki so izvedli vaje z dolgimi palicami. Spočetka je šlo kar dobro, toda pri obratih, ki jih v vaji ni manjkalo, so se nekatere vrste zamešale, kar je seveda zbudilo mnogo prisrčnega smeha. Med živahnim ploskanjem, so otroci odkorakali z igrišča, medtem pa so člani ze začeli pripravljati orodja za raznotere vaje na gredi, drogu, konju itd. Posamezne vrste so odlično opravile svojo nalogo, posebno še mladinke na gredi.
Množični nastop- mladink, ki so izvedle vaje s kiji, je dobil zasluženo priznanje, prav tako pionirk, ki so kljub izredno velikemu številu nastopajočih res dobro končale svoje proste vale. Vso pozornost so nato pritegnili člani vzorne vrste, ki so z zahtevnimi vajami na drogu dokazali svoje izredne sposobnosti.
Lepo in skladno so izvedle proste vaje mladinke in članice, medtem ko je val navdušenja vzbudi nastop enote JLA. Do pasu goli vojaki, zarjaveli od sonca in s puškami v rokah so prikorakali v paradnem koraku na stadion in začeli vaje s puškami. Odlikovali so se v preciznosti izvajanja in odlično zaključili svojo točko.
Ko so nato v mimohodu odkorakali z igrišča, se je množica zgrnila okoli predsednika burmanske unije, ki je v spremstvu podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča m drugih zapustil stadion. Pred izhodom f.u predsednika obkolile pionirke. ki so mu stiskale roko in ga pozdravljale. U Nu se je zadržal med njimi in jim s pomočjo tolmača odgovarjal na njihova vprašanja, nato pa jih pozdravil in zapustil Koper.
Telovadni nastop je odlično uspel, za kar pa ne gre samo zasluga telovadcem, temveč tudi organizatorjem, ki so vse, kar je bilo z nastopom v zvezi, res dobro pripravili.
vsi s časom zmagovalca.
ŽENEVA. 13. — V tretji etapi je zmagal Belgijec Sorgo-loos, ki si je s 30” pribitka in 15” prednosti pred skupino o-svojil tudi prvo mesto v splošni klasifikaciji. Belgijec je na koncu premagal Švicarja Grafa, ki je privozil v istem času. Slede:	Hollenstein	s	presled-
kom 6”, nato do 62. s presledkom 15” skupina, v kateri so med prvimi Kuebler. Brun, Streehler, Ockers, Ernzer, Ko-
Splošna klasifikacija: Sorge-loos, Schaer. zaostanek 13”, Ko-blet 15”, Hollenstein ?6” itd.
JUGOSLOVANSKO
PRVENSTVO
Hajduk še ni prvak
Sele zadnje kolo bo dalo končno odločitev
Hajduk je spet izgubil, BSK je remiziral in tako je vprašanje prvaka še vedno odprto in dokončno besedo bo spregovorilo zadnje kolo. SDartak je dosegel visoko in zasluženo zmago v Osijeku, medtem ko Partizan ni mogel na domačem igrišču premagati Vojvodine. Radnički pa ne Železničarja iz Sarajeva.
REZULTATI Radnički - Železničar 1:1 Partizan - Vojvodina	0:0
Dinamo . BSK	3:3
Sarajevo	- Hajduk	3:1
Proleter	-	Spartak	0:5
LESTVICA
25 15 S	4	64:26 36
25 15 5	5	60:42 35
25 14 6 25 14 5 23 12 5 25 9 »
25 10 £
25 25
PREDZADNJE KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Slaba igra dneh slabih nasprotnikov 11 Trstt
Milan je dokončno postal prvak, Udinese je drugi in obenem je dosegel rekord zaporedniii pozitivnih iger - Izpadeta Pro Patria in Spal, nova člana serije A pa sta Lanerossi in Padova
REZULTATI Atalanta - Juventus	2:1
Bologna - Pro Patria	5:0
Fiorentina - Inter	3:3
Milan - Spal	6:0
Novara - Genoa	3:1
Roma - Catania	3:1
Sampdoria - Napoli	5:2
Torino - Udinese	1:1
Triestina - Lazio	1:3
LESTVICA Milan	33	19	9 5 80 34 45
Idinese	33	15	12
Roma	33	12	15
Bologna	33	15	9
Fiorentina 33 14 10 Napoli 33 13 11 Juventus 33 12 12 Inter Torino
6	55	41	42
6	4»	37	39
9	56	47	39
9	48	47	38
9	49	39	37
9	58	51	36
33 12	10	11	52	49	34
33 12	10	U	42	43	34
Hajduk
BSK
Dinamo
C. zvrzda
Partizan
Vojvodina
Sarajevo
Spartak
Zagreb
Radnički
Zeljeznič.
Proleter
Vardar
Lokomot.
25
25
25
24
24
5 53:45 34
6 56:33 33
8 57:35 29
7 44:36 27
9 47:35 26 9 5 11 50:56 23 9 5 11 34:44 23 9 4 12 33:36 22 8 2 15 34:52 18 6 6 13 29:51 18 4 7 13 21:41 15 3 3 18 24:74 9
Sampdoria	33	11	11	11	52	42	33
Catania	33	10	9	14	37	46	29
Lazio	33	11	7	15	41	52	29
Genoa	33	8	13	12	32	44	29
Triestina	33	9	11	13	33	51	29
Atalanta	33	8	12	13	34	35	28
Novara	33	10	8	15	39	50	28
Spal	33	5	13	15	22	44	23
Pro Patria	33	6	8	19	28	54	20
TRIESTINA: Gergolet; Belloni. Valenti; Petagna, Nav, Do-rigo; Scala. Curti, Jensen, Soerensen, Lucentini.
LAZIO: Bandini; Antonazzi, Di Veroli; Sentimenti V, Gio-vannini, Bergamo; Burini, Lofgren. Hansen, Sassi, Fon-tanesi.
Vesel tn zadovoljen sem bil, ko sem v nedeljo v lepem vremenu korakal proti stadionu, misleč, da bom s-pet prisostvoval tekmi na dostojni višini. Toda delal sem račune brez krčmarja: dve uri kasneje sem namreč zapuščal tribuno globoko razočaran. Prišel sem, da bom gledal nogometno tekmo, a malo je manjkalo, da nisem prisostvoval boksarskemu srečanju na zelenem igrišču, Največjo in precej klavrno vlogo pri tem pa je vsekakor imel sodnik, ki je £• svojimi samovoljnimi ukrepi vzbujal nezadovoljstvo občinstva in predvsem igralcev.
To pot vodstvo Triestine ni
PRESENEČENJA NA EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
na pi
KROŽNA DIRKA PO SVIC1
Sorqe'os prevzel vodstvo po 2maqi v tretji etapi
V soboto je startalo 78 dirkačev za krožno dirko po Švici.
Vrstni red na cilju I. etape: 1. Fritz Schaer (Sv)-5 52’48” (s pribitkom 30”	5 52’18”).
2. Ockers (Belg) 5 52'50”, 3. Padovan (It), 4. Ernzer (Luks), 5. Rosseel (Belg), 6. Meili (Šv), 7 Koblet (Šv), 8. Pasotti, 9. Iturat išp), 10. Schellenberg (Šv),	11. Kuebler (Šv),	12.
Schneider (Avstr.), 13. Jean Brun (Šv), nato z enako oceno 55 dirkačev, vsi v času Ockersa.
V drugi etapi krožne dirke po Švici, v nedeljo, je zmagal Hugo Koblet pred Ockersonom. Brunom, Pasottijem in drugimi, ki so do 27. prispeli na cilj
V prvi tekmi je izgubilo i Bolgarijo, Italijo pa je po tesnem porazu x Rusijo premagala Romunijo, Poljska dvakrat poražena
Presenečenje prvega dne finalnih tekem za evropsko košarkarsko prvenstvo v Budimpešti je bila bržkone zmaga Romunije nad Poljsko, se ;e namreč v izločilnih tekmoh pokazala zelo močno moštvo. Pa tudi tesen poraz Italije v tekmi z Rusijo je presenetljiv. V italijanskem moštvu je igralo več Tržačanov, bodisi se sedanjih ali pa bivših članov Triestine.
Rezultati v nedeljo; Finalna skupina:
SZ - Italija	54:48	(30:26)
Romuni ja-Poljska 69:5ti (34:32) Bolgarija-Jugoslav. 84:67 (46:29) CSR - Madžarska 75:65 (42:34) Tolažilna skupina:
Turčija - Luksemburg 72:59 (37:22)
Nemčija - Anglija 67:50 (33:22) Švedska - Danska 51:41 (31:17) Tinska - Avstrija 55:49 (27:31) BUDIMPEŠTA, 13. — Ce ne prvi, je pa gotovo drugi dan tekmovanja pokazal, da ni mogoče z gotovostjo govoriti o favoritih v posameznih tekmah. Tako se gotovo ni pričakovalo, da bo Jugoslavija premagala Češkoslovaško. Obenem je bila že danes tekma, kjer se je bilo treba zateči k podaljšku: tekma med Romunijo in Italijo se je končala s 64:64. V po-
daljšku se je en romunski igralec poškodoval; končno so zmagali Italijani, med katerimi sta bila zopet najboljša Costanzo in Lucev. Poljska je doživela svoj drugi poraz, medtem ko je Rusija danes mnogo bolj občutno nadvladala Bolgarijo kot včeraj Italijo.
Včerajšnji rezultati; •Jugoslavija-CSR 52:49 (32:26) Italija-Romunija 73:70 po podaljških (29:29) Madžarska-Poljska 89:66 (52:35) Rusija-Bolgarija 82:62 (45:26) Tolažilna skupina: Francija-Švedska 84:36 (31:20) Švica-Avstrija 65:45 (26:17) Finska-Nemčija 65:53 (27:26) Turčija-Danska 82:33 (37:11)
Basilio nov prvak
Carmen Basilio si je v petek zvečer osvojil svetovno prvenstvo kategorije welter, ko je premagal Tonyja de Marca s tehničnim k. o. v 12. rundi. De Marco je bil svetovni prvak samo 70 dni. Nasprotnik ga je spravil dvakrat na tla v 10. rundi, V 11. rundi ga je Basilio zopet strašno obdelal, v 12. pa se je ze kar brez pomoči opotekal po ringu, dokler ni sodnik prekinil dvoboja.
imelo preveč srečne roke pri izbiri moštva proti tehnično boljšemu in bolj vzdržljivemu Laziu. Novi elementi so napravili, kar so mogli, stari pa so čisto odpovedali; Lazio pa, ki je prišel v Trst, da £*i pridobi eno točko, je odnesel kar dve. Rezultat 3:1 pa nikakor ni verna slika nedeljske igre. temveč le nekakšen izrodek trmoglavega in za mnoge prestopke slepega sodnika, ki je svojo avtoriteto na igrišču najbolj pokazal s tem, da je prerekajoče se igralce porival ali jih vlekel za majice na svoja mesta. Nezadovoljstvo publike se je večalo od minute do minute in doseglo vrhunec na koncu drugega polčasa, ko so začeli najbolj razgreti navijači metati prazne steklenice proti igralcem.
In sedaj nekoliko kronike. Po zelo mlačnem začetku sledijo na obeh straneh nekateri poskusi napada, a večkrat igralci preidejo v surovo igro in v perečih trenutkih gostje rešujejo v kot, tako da strelja v 10’ igre Triestina že svoj drugi kot. Minuto kasneje pa preseneti Sassi; Hansen strelja v vrata, Gergolet brani, a mu žoga zbeži iz rok pred noge Sassija, ki z lahkoto strelja v prazna vrata, a ravno v tistem trenutku prileti v vrata tudi Lofgren, ki se zaradi zaleta ni mogel prej ustaviti. Nastane vprašanje, kdo je bil prej v vratih ali igralec ali žoga. A kljub protestom domačih sodnik prizna gol.
Igra se nadaljuje; gostje začenjajo napadati, a tudi domači se hitro spravijo v protinapad. Dorigo in Jan?en streljata, a žoga prvič leti previsoko, drugič pa zadene v prečko. Kmalu nato Hansen z ostrim strelom v vrata preseneti Gergoleta, toda sodnik je trenutek prej žvižgal off-side; nastane prerekanje: gostje trdijo, da je gol veljaven, domači pa, da ni. V naslednjih minutah so gostje v o-čitni premoči, obramba Triestine ne nudi nobenega odpora in gostje imajo prosto pot. Sledi poskus domačih, da bi prodrli pred nasprotnikova vrata, a na Jansena s? spravijo kar štirje .nasprotnik*. Sodnik še enkrat spregleda prekršek kljub protestom prizadetega; kljub temu se napad Triestine nadaljuje. Lucentini dobi žogo in prodre v sredino. Giovannini mu prekriža račune in mu žogo odvzame, a koj nato jo izgubi. Bandini jo hoče prijeti, a žoga se odkotali v kot. Bogve kakšen prestopek je opazil pri tem f-odnik; dejstvo je, da namesto kota prisodi enajstmetrovko v korist domačih. Strela je padla z jasnega; prerekanja noče biti konec, gostje so razburjeni, a ne pomaga. Curti strelja in doseže gol. Slaba igra in neobjektivnost Sodnika izzoveta v naslednjih 10' upravičeno žvižganje. Polčas se konča neodločeno 1:1.
Drugi polčas ni prav nič boljši od prvega: zdi se, da je Triestina zadovoljna * neodločenim rezultatom, zato začenja popuščati. To izkoristijo gostje, ki so še v formi. Predvsem se izkaže Hansen z nekaterimi prodori pred domača vrata. 29’ dobi Petagna žogo, jo poda Soerense-nu, ta pa jo da Scali, ki z o-strim strelom doseže gol. A tu spet nastopi sodnik, ki zaradi nevarne igre (?) gola ne prizna. Spet protesti in žvižgi. V naslednjih minutah začne Lazio pritiskati na domače. Hansen izkoristi priliko, ko se znajde sam pred Gergo-letom (čigar edina napaka
je, da prerad zapušča svoje svetišče), in v 33’ doseže gol. Ta uspeh poživi goste in sledi stalno napadanje. V 38’ je Burini sam pred vrati Triestine, a Valenti mu podstavi nogo, da pade. Enajstmetrovka je očitna. Strelja jo sam Burini in to pot se Gergolet s skoraj mačjim skokom izkaže, toda poslednjič, ker 3 minute kasneje Hansen tretjič potrese njegovo mrežo.
Ko odhajajo domači z igrišča, jih spremlja žvižganje sedemtisočglave množice, katero so s svojo zelo povprečno igro dobesedno razočarali; redki aplavzi za goste; čeprav so bili tehnično nekoliko boljši. niso pokazali nobene zanimive igre. Pokazali pa so, da so boljši prepirljivci in su-roveži kot pa pravi športniki in nemajhna je zasluga sodnika, da so trikrat potresli mrežo mladega Gergoleta, ki se je nekajkrat izkazal in žel priznanje publike. O najboljših skoraj ni moči govoriti; v nekem smislu je bil Petagna. od gostov pa Hansen, vsekakor pa je «izstopal» sodnik, ki je celo tekmo zrežiral, kot mu je najbolj prijalo in kateremu je veljal velik del žvižganja.
Triestina je izgubila svojo predzadnjo tekmo. Naslednjo nedeljo igra s Fiorentino; če bo tako zaigrala kot to pot. ni dvoma, da bo tudi zadnjo tekmo izgubila; toda itak o-stane v seriji A in to je glavno, a ne preveč tolažilno za tiste, ki jo spremljajo v vseh njenih nezgodah in še prihajajo na igrišče, da bi videli tudi nekaj igre.
lX>UIS ABRAV
O ostalih tekmah ni mnogo-kaj govoriti. Milan je zopet v stilu prvaka odpravil Spal in Nordahl je zavzel prvo mesto med strelci z znatno predsnost-jo pred drugim, ki je za sedaj Bettini in bo verjetno tudi ostal. Udinese je še enkrat dokazal, da je moštvo, ki je tudi r;' tujih igriščih nepremagljivo. S Torinom sta že v prvih dveh minutah dosegla 11 (toda najprej je bilo že v prvih sekundah 1:0 za Udinese) in potem se rezultat ni več spremenil. Bolje kot moštvo Spal se tudi Pro Patriji ni godilo v Bnlogni; moštvo je pač klonilo, ko je bilo očitno, da ga nič več ne resi pred izpadom iz serije A. Sicer bi še Inter sko-laj odnesel namesto ene celo obe točki iz Firenz. medtem ko so se vse ostale tekme končale z zmagami domačih. Golov pa je bilo v nedeljo precej: 41.
Prihodnja nedelja ne more prinesti več nikakih sprememb niti na vrhu niti na dnu Serija B pa je sploh prvenstvo zaključila in je bilo do zadnjega kola odprto vprašanje drugega zu vstop v serijo A. Lanerossi se je že davno plasiral. V nedeljo pa je bila v Padovi tek-
ma med obema pretendentom
za drugo mesto, ko je tam S
stoval Legnano. Padova J 9-0 in
zmagala prepričljivo s o. Nereo Rocco, nekdanji ižra in potem trener Triestine, sedaj trener Padove, je 0 vel pravi triumf. Iz ser^epa. pa bosta izpadla Treviso in
prišla na
via, medtem ko bosta
Bari m
U-
novo v to serijo	^
vorno. Zadnji trije iz serije izpadejo; to so: Lecce, Bo z no. Carrarese. Fanfulla in 1 to pa bosta morala zaradi kega števila točk še igrati O seboj, da se odloči, kateri moral iti v nižji razred. TOTOCALCIO
Zelo mnogo trinajstkarjev dvanajstkarjev. Za prve le
to
pot približno 206.000, za dr® ge na samo okrog 9000 l,r-Zmagoviti stolpec:	,
11X1111X21*
Slavnostni del proslave
pred ljubljansko Cukrarno
(Nadaljevanje s 3. str®1
je delo prav tako, kakor
ni)
 ■
sei*
ga prej označil, in ne ^i0' kakor bi nekateri želeli. Z.® ko nerazumljivo nestrpno-zahtevajo le-ti od lite.rarn^ zgodovinarjev, da b* se. jj, svečali izključno razlagani terarnih del. in to samo n katerih — naj višjih, P°	^.
du literarnih teoretikov v stih literaturah, v kateri literarnozgodovinsko de^° giavnem že opravljeno položaj sam narekuje prijeme in metode. Obe propagirajo tudi nove P° de in sodbe, z analitičnim
v
"in Wcr nove
ki niso skladne
proučevanj
naše domače literarne
r.e in s primerjanjem u|ih
vrednot z vrednotami c'rU jZ
literatur, temveč ’zv'ra^°hoV.
nekih apriorističnih na® j„
Zaradi lepote, dobr0*6.^),
resnice, ki živi iz urnetI1ngiii
dejanj nekega človčka, .j
je važno, ljubo in sveto ^
vse. kar ie v bližnji a^'
netvart
nji zvezi z njegovim ust» njem. Ker nas njegov* f presunjajo v dno duse'ieaj<% nas plemenitijo in d ),;*» nas zanima tudi njeg0’’” ^ ljenjska pot.
Odgovorni ,oredni* STANISLAV RENKO pjt Tiska TiikaisKi zavod ZT”
KINU SKEDgjj
. , 01' predvaja danes 14 *•
ob 18. uri filn3-
Tri dekle*** in narednik
= Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
Prvo poglavje »PRVIČ V SOLI- PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI
Toda v oni raj, iz katerega so prihajali tisti angelski »voki, mi Je bila pot za vselej zaprta.
Dokler še nisem moral v šolo, je bil zame ta naš svet raj. Bolezen me Je bila pahnila na rob pekla, obenem pa mi Je dala vpogled tudi v rajsko blaženost. Ko sem se iz obojega vrnil v stari svet, se mi je zazdel pust ta vsakdanji. Malo je bilo, vsaj tiste prve mesece rekonvalescence, kar bi me bilo še utegnilo na tem svetu razveseliti ali vsaj intenzivno zanimati, kakor me je pred odhodom v šolo in pred boleznijo zanimalo in razveseljevalo sleherni dan na tisoče stvari.
Ko sem začel končno spet zahajati na vrt, se mi je zazdel »vet močno spremenjen. Tako mi je bilo, kot da bi bila sončna svetloba v času moje bolezni ln rekonvalescence Izgubila ves svoj čar in svojo magično moč. Cvetice niso več žarele v tistih neskončno živih barvah, kakor so žarele pred boleznijo. In celo metulji, barve metuljev so se mi zazdele nekam medle, motne in breizrazne. Nekoč tako pošastno lepi in skrivnostno čudni oblaki v svoji večni raznoličnosti oblike so se sni zazdeli zdaj vsakdanji ta pusti.
Toda najbolj bridkosti polno je bilo spoznanje, da me z boleznijo ponovno pridobljena svoboda ni prav nič veselila. Ta tako pridobljena svoboda se mi je zdela kakor postana jed. ki mi je, ko je bila še sveža, Izvrstno fekn;ia. zdaj pa je, ko sem jo vnovič pokusil, izgubila ves svoj nekdanji car in okus. Bila je pusta, dolgočasna ta brez arome- Bil sem
nevesel, puščoben, žailosten in obupan. Potikal sem se po vrtu in se nisem vedel kam dejati.
Igre otrok me niso mikale. Nekaj časa sem Jim prisostvoval, potem sem se sipet umaknil v samoto in v svoje turobne misli.
8.
Pred nedavnim sva se pogovarjala z Mašenko o tej bolezni ln njenih posledicah, kakršne so se kazale navzven, »objektivnemu očesu*. Rekla mi je:
«Spominjam se, da si zbolel po 17. decembru. Bili smo na vrtu. bila je burja, tl pa si skakal okrog in potem sedel na gumcenco ves prepoten. Tako si se prehladil in staknil bolezen. Potem si obdolžil mene, da sem te sunila v rebra. .Mašenka me je, Mašenka me je’, si kričal mami.
«V vročici si začel na	ves glas	peti	.Pridi, Gorenje,	z mrzle
planine’ Mamo in mene	je bilo groza.
«Tista pljučnica te je pokvarila. Postal si oblasten, sorkljan, zahteven, to je mama večkrat rekla. To je trajalo še več let potem. Prej si bil tih, ljubezniv, .pohlevna žverca'. Sicer je pa znano, da se otroci v bolezni scrkljajo, razvadijo.*
Tak Je spomin moje sestre na mojo pljučnico in njene posledice. Ob tej priliki	sem Jo	tudi	vprašal, da	bi	si	čim
bolje razjasnil to svojo dobo, če	sem	morda šele	P«	tej	bo-
lezni ustvaril «Jadra» ln pripovedoval «nonotu» o njih.
Njen odgovor je bil odločen;
«Ne. ,Jadra’ in ,nono’ so bili, še preden si začel hoditi v šoto. Bil si prijazen in pohleven fantek, ko si tako s šušterč-kom okoli života tekal po vrtu. Samo velikansko fantazijo si imel že od vsega začetka.*
V psihologiji je zlasti pri Francozih znan in uporabljan izvor «altčration de la personalitč*, izpremenitev ali predrugačenje osebnosti. Neko tako izpremenitev osebnosti sem v svoji bolezni doživel ali bolje: pretrpel tudi jaz. Če se je v mojih očeh izpremenil svet, potem je to znamenje, da so se te oči, oziroma tisti, ki gleda skoznje, izpremenile.
Okolica je seveda videla in občutila to spremembo t>o svoje, z njene »objektivne plati*. Jaz sem to izpremembo globoko občutil v sebi in se je tudi v veliki meri zavedal. Lahko bi bil rekel s Hamletom: nič me ne veseli, niti mož niti žena, s to razliko, da bi imenoval namesto moža in žene — otroke ta odrasle. Nisem maral ne za družbo bratov in sestra, ne za družbo vrstnikov, in proč je' bila za dolg« dobo tudi nekdanja prostodušnost do odraslih, ki me je bila nekoč spoprijateljila z monotom* in še z marsikom drugim. Ljudje so mi šli na živce ta postal sem odljuden in molčeč.
Nekje na dnu sem se globoko zavedal trpke resnice: nekdanji otroški raj. občutje neskončne svobode, vse to je bilo za vselej izgubljeno, pokopano. Vrata v otroški paradiž brezskrbnega veselja in sreče so mi bila za vselej zaprta. Družba njen red in njene zahteve so odločno posegle v moje živdjenje, v moj v zelo harmonično zaključen svet.
In tu Je prišlo najbridkejše spoznanje: ta moj notranji svet se Je začel krušiti ta rušiti ln razpadati na kosce. Izpod-rezan je bil prvi ustvarjalni polet otroške fantazije: «Jadra». Kladan in njegovi oprode so obstali togi na mestu in kmalu so od njih ostala samo še bolj ali manj živa imena, spomini na svet. ki se je sam ustvaril v meni in ki sta ga zdaj trdota in realnost življenja podrli.
Za tem porušenim svetom, za Izgubo prvega poleta ustvarjalnosti sem najbolj žaloval. Toda ne vzcvete drugič oveli tulipan in razbiti vrč ne bo nikoli več cel.
Ce sem sl avtorico prav zapomnil, je bila Elien Key prv^, ki je imenovala naše stoletje — že ob njegovem začetku — ,•
predvaja danes 14 t. m
barvni
Za slaro
zastavo
ce*> J
stoletje otroka*. Oznaka se je izkazala za pravilni- ^ tri njenem brutalnem nasprotju, ki je videlo v nacis ^ ^ iv ustaskih taboriščih uničevanje stotisocev otrok ne bil človeštvu otrok najdražji zaklad, bi sovražniki r.ilci človeštva ne bili vsekali prav po tistem, kar je
rajdražjega — po otroku.	v
V korak s povečano pažnjo do	otroka	je	zavz£ a jgjjjiP
stoletju tudi otroška psihologija nezaslišan obseg', v du stoletjih so bili poznavalci otroške duše. k,a.*ls'T>ratje r‘t Rousseau («Izpovedi», «Emile») ln Dostojevski	^ x>\\ ^
ramazovi* ln drugi spisi), bele vrane. Tudi_ CanK int‘^1 svojo odkritosrčnost jo v pogledu otroka in ilJe®°vegrleino,g^ nega sveta za časa kakega Jurčiča ali ^‘“^jihove Prejšnja doba je bila doba odraslih	birokratov	111	ot
hologije, ki je brisala iz svojih spominov -	z	as”	na	kolic*
leta — vse, kar bi se zdelo ugledu_solidnega mesc	icater® (
kočljivo. Zanie le bil otrok samo nedozorel odrasli.
kočljivo. Zanje je bil otrok samo nedozorel je treba zatreti vse. kar se zdi spodobnemu «•- tuui 'w,
svetu “lik ceW;
koli sumljivo. V «stoletju otroka* pa se v
meščanu^ pj4
nas prirejajo na primer razstave otroških r'sb .	^	odraS
predsolske dobe ta sicer ne risb in slik po ." 'fej.eativi10^-marveč takih, ki so nastale iz spontane otrosKe^ jn . Iz teh slik in risb se čudovito zrcali otroška .'.asiim u kateri od teh otroških produktov dajejo celo 0 ‘	j
nikom pobudo za lastno ustvarjanje.	odKr	^
Eno izmed velikih m zdaj ne več °fp%avaseksU»)?i tega stoletja je bilo Freudovo odkritje otr0 „agona. ^la-oziroma dveh faz ali dveh prodorov spolnega jd0», v *
- -	•	•	•	•	(-O,nm «»D.bidO* ZBTej
letoi^-gvoji
predšolski dobi in sicer med četrtim in *eB1'“b‘iekte » si'
Freud na splošno imenuje z latinskim izrazorn '“^ubid0^ dosti človeka. Prvi prodor in razcvit_ doseže^
otroški dobi primemo si «libido* poišče .^ neposredni okolici, predvsem v starših, v vet novi v materah in hčere v očetih Kajpada -1® ‘ y čt>s D1’e: primemo «nedolžna». čeprav se po intenzivi nlore primer ljubosumnosti ali zahtevnosti po lj«».	;
z intenzivnostjo čustev katerega ko«li od > • = sieall
(Nadaljevani*