Zaradi zaprtja porodnišnice protestno pismo za Napolitana Planinska skuta izpod Krna Brazilija in Kolumbija v četrtfinalu
sledi nam na
Primorski
rrf v vi •
Tržaški zdravnik, ki je bežal od zla
SandorTence
Srbska politika si je zlasti po vojni, ki je razdejala Bosno, a tudi že leta prej, prisvojila Iva An-drica. Če že hočemo velikemu pisatelju dati nek politični predznak lahko rečemo, da je bil Jugoslovan, ne pa človek, ki se je spuščal v narodnostne ali verske dispute. Zanj govorijo njegovi romani, drugo je politika z zelo majhno začetnico, ki je v nekdanji Jugoslaviji povzročila mrtve in razdejanje.
Ko sem pred nekaj leti v Travniku, Andricevemu rojstnemu mestu, iskal pisateljevo rojstno hišo mi je domačin brez pojasnil povedal, da je ni več. Nisem spraševal kako in kaj, kot tudi v Banji Luki nisem kdo ve kako vztrajal, kje je mošeja, ki jo je nova oblast zravnala z zemljo. An-driceva rojstna hiša in mošeja, ki ju ni več, sta danes žalostni podobi Bosne in Hercegovine. Hrvati v Visokem so z ognjemetom proslavili poraz, ki je reprezentanci lastne države preprečil nadaljnjo pot na svetovnem nogometnem prvenstvu.
Kakšno je stanje duha v BIH dokazujejo včerajšnje prireditve ob 100-Ietnici prve svetovne vojne, ki se je pričela prav v Sarajevu. Za bosanske Srbe je Gavrilo Princip, atentator na avstroogr-skega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, narodni heroj, osta-Ii prebivaIci te države pa razmi-šIjajo drugače. Za nekatere je biI Princip navadni moriIec, za druge terorist, nikakor ne junak.
Včerajšnji sarajevski koncert dunajskih filharmonikov, ki bi moral izzveneti kot spravna prireditev ob žalostni obletnici vojne morije 1914-1918, ni dosegel namena prirediteljev. Odsotni so biIi povabIjeni predstavniki številnih evropskih držav (Evropska unija zeIo od daIeč in površno spremlja dogodke v BIH), na koncert niso prišIi niti zastopniki bosanskih Srbov, ki so se ob tej priIožnosti zbraIi v Andricgradu (!), katerega gradnjo je v glavnem financiral režiser Emir Kusturica.
Andric je v svojih deIih v marsičem napovedaI tragično usodo Bosne. Včeraj sem si spet prebraI pismo, ki ga je pisateIju pred odhodom v Pariz Ieta 1920 napisal prijatelj, zdravnik Max Levenfeld. Zapustil je Bosno, ker v njej ni videI nobene prihodnosti, ampak samo trpIjenje in sovraštvo. Levenfeld je umrl Ieta 1938 v Španiji skupno z ranjenci v bolnici, ki so jo zadeIe Francove bombe. Umrl je človek, ki je be-žaI od zIa in sovraštva, se je pri-jateIja spomniI Andric. LevenfeId je bil Žid in po rodu iz Trsta.
dnevnik
št. 149 (21.082) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
NEDELJA, 29. JUNIJA 2014
^^ tuiitkerju @primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
zgodovinski dan - Obletnica množične vojne morije
V Bosni so se ločeno spomnili začetka prve svetovne vojne
sdgz - Intervju
Niko Tenze: Potrebno je gledati naprej
projekt lex - O dvojezičnem poslovanju
Odločneje uveljavljati zaščitno zakonodajo
i II
vil
■ «L - Ä
/2
SARAJEVO - V Bosni in Hercegovini so včeraj na številnih slovesnosti obeležili 100. obletnico atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne. Predsednik predsedstva BiH Bakir Izetbegovic je ob tem poudaril, naj slovesnosti oznanjajo sporočilo miru. »Obletnice atentata bi se morali v Sarajevu udeležiti vsi, pri tem pa ne smemo ponavljati prepirov, kdo je kriv za kaj. Gavrilo Princip je, kar ljudje menijo, da je. Za nekatere je heroj, za nekatere atentator, zgodovinarji spet govorijo svoje,« je povedal Izetbegovic.
Prireditve so potekale v znamenju ločevanja. Dunajski filharmoniki so nastopili v Sarajevu, bosanski Srbi pa so se zbrali v novem Andricgradu.
Na 27. strani
trst - SZ Bor
Stadion 1. maj še vedno pred negotovo usodo
TRST- Usoda Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu ostaja negotova, je bilo slišati na občnem zboru ŠZ Bor. Združenje je sicer dobilo izredni finančni prispevek od Dežele (iz Ljubljane žal nič), za prihodnost tega objekta pa so nujno potrebne sistemske rešitve, je na občnem zboru podčrtal predsednik Bora Igor Kocijančič. O tem bo tekla beseda po poletnih dopustih.
Na 4. strani
gorica - Podjetje Lutman Design
Po maskoti Lipku ustvarili še Swich
TRST - Za uspešen boj za izhod iz krize je temeljno gledati naprej. Poglavitno je spodbujati inovacijo podjetij, ki bi se morala za bolj uspešno poslovanje tudi združevati, ko imajo slične interese. Slovensko deželno gospodarsko združenje bo seveda pomagalo svojim članom pri izvajanju vseh potrebnih postopkov. To nam je povedal predsednik SDGZ Niko Tenze, s katerim smo se pogovorili pred jutrišnjim občnim zborom stanovske organizacije.
Na 5. strani
Zasnovali drugo gibanje za STO
Na 4. strani
Občina Trst: turistična digitalna platforma
Na 7. strani
V Doberdobu s proračunom tudi davki
Na 18. strani
Dvorana centra Stella matutina brez strehe
Na 18. strani
Posledice žledoloma niso še odpravljene
Na 19. strani
gorica - Skupščina delničarjev KB1909
Počasnejše okrevanje, kritičen pogled nazaj
& f A.

KULTURA, ZABAVA, EKOLOŠKA IN VEGETARIJANSKA KULINARIKA DOGODEK Z ZELENIM SRCEM!
B
VEGETARIJANSKI
FESTIVAL

EVENT
GREEN
pobudnik
GORICA -Grajsko naselje 4.-6. julija 2014
www.festivalvegetariano.it

pokrovitelj
9771124666007
2
Četrtek, 26. junija 2014
ALPE-JADRAN
/
gorica - V okviru projekta LEX okrogla miza o perspektivah dvojezičnega poslovanja
Potreben je aktivnejši odnos
■ •	•	•	V vt-	■
do izvajanja zaščitnega zakona
Na gotografiji zgoraj omizje na posvetu, spodaj del sodelujočih v dvorani goriškega občinskega sveta
bumbaca
GORICA - Včeraj je v dvorani občinskega sveta v Gorici v okviru projekta LEX potekala okrogla miza »Perspektive dvojezičnega poslovanja v javnih upravah v Furlaniji - Julijski krajini«. Na srečanju, ki ga je moderiral Bojan Bre-zigar, so spregovorili deželni odbornik za kulturo, šport, solidarnost in manjšine Gianni Torrenti, župan Občine Gorica Ettore Romoli in odbornica Pokrajine Trst Mariella Magistri De Francesco.
Okroglo mizo je uvedel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je pozdravil v imenu vodilnega partnerja projekta in organizatorja srečanja in poudaril, da je uveljavljanje slovenske prisotnosti v javnih upravah eno od izhodišč oziroma ciljev projekta. »Vemo, da obstajajo težave, a vemo tudi, kateri so cilji: širjenje oziroma uveljavljanje dvojezičnega poslovanja tega prostora, vidna dvo-jezičnost in stik z mladimi«, je v nadaljevanju povedal vodja projekta Livio Semolič.
Bojan Brezigar je uvedel okroglo mizo z mislijo, da je položaj dvojezičnega poslovanja v javnih ustanovah po eni strani še vedno zaskrbljujoč, po drugi strani pa lahko nanj, glede na že opravljeno pot, gledamo na bolj pozitiven način.
Deželni odbornik Gianni Torren-ti je začel poseg z mislijo, da imajo javne uprave, predvsem politični vrhovi, drugačen pogled na dvojezično poslovanje - tako kakor imajo drugačen pogled tudi na druga področja v primerjavi z državljani. Ena plat medalje je namreč direkten stik s storitvami, drugo pa predstavlja skoraj maščevalno krčenje sredstev iz javnih skladov: tu pride do
nšk - Odziv
Sindikat USB potrjuje svoje kritike
TRST - Bazni sindikat USB kritizira upravni odbor Narodne in študijske knjižnice (NŠK), ki je ta teden na občnem zboru predstavil bilanco, novosti in načrte. Tiskovno sporočilo je podpisal bivši uslužbenec NŠK Sandi Volk, ki opozarja, da »Odsek za zgodovino obstaja le na papirju, je brez kvalificiranega osebja in je javnosti dostopen le v izredno okrnjeni obliki«. O napovedani digitalizaciji inventarja gradiva ni ne duha ne sluha, piše Volk, »odsek pa v zadnjem letu ni pridobil novega gradiva, kar pomeni, da je kot arhiv mrtva ustanova, ob tem pa del hranjenega gradiva dobesedno gnije v nekdanjih prostorih na Ul. Petronio.« Napovedana digitalizacija več kot 150.000 negativov iz fonda arhiva Primorskega dnevnika (t.i. Arhiv Magaj-na) »je v enem letu obrodila skromnih 16.000 digitaliziranih posnetkov za 11.000 evrov. Kar pomeni, da bo za di-gitaliziranje okoli 350.000 hranjenih posnetkov potrebnih okoli 21 let, NŠK pa bo za to potrošila okoli 231.000 evrov,« je kritičen Volk, ki opozarja, da Odsek za zgodovino razpolaga z opremo za digitalizacijo negativov, namensko nabavljeno z deželnimi sredstvi. Nadalje piše, da je NŠK izničila osebje odseka, zdaj pa plačuje štiri najemnine; pojasnjuje, da je za nelegitimni odpust prejel 8500 evrov odškodnine in ne 9200, kolikor znaša izguba; sprašuje se, zakaj je bila bilanca ob rekordni količini javnih dotacij negativna.
slori - V priredbi krajevne občinske mladinske konzulte
Štefan Čok v Vimercateju
V	•	I	I	• v •
o zaščiti slovenske manjšine
VIMERCATE - Šesti člen Ustave Republike Italije, italijanska zaščitna zakonodaja za manjšinske
skupnosti in manjšinska problematika nasploh so bile osrednje vsebine predavanja, ki ga je sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) Štefan Čok imel v kraju Vi-mercate, v Lombardiji. Predavanje sodi v niz srečanj, ki jih lokalna občinska mladinska konzulta prireja z namenom, da predstavi mladim vsebino prvih dvanajstih temeljnih členov italijanske Ustave. Petkovo srečanje je bilo izrecno namenjeno šestemu členu, s katerim republiška Ustava obravnava in ščiti jezikovne manjšine, ki živijo v Italiji.
Predavatelj je v svojem referatu orisal zgodovinski okvir odnosa italijanske države do lastnih manjšin od 19. stoletja do danes. Skušal je osvetliti različne definicije pojma manjšine, ki so se pojavile v času in v različnih okoljih, razlike med nacionalno in multinacionalno državo ter zgodovinske okoliščine, ki so privedle do oblikovanja šestega člena Ustave takoj po koncu druge svetovne vojne. Opozoril je na evropske listine, ki se ukvarjajo z manjšinskim vprašanjem in se podrobneje dotaknil zakona 482/1999 ter razlik med samimi manjšinami, ki jih zakon navaja. Posebno pozornost je namenil razčlenjeni stvarnosti Slovencev v Italiji, ki jo lokalna publika le skromno pozna.
Štefan Čok (desno) na predavanju
Čok je skušal predvsem predstaviti mladim poslušalcem kompleksno stvarnost obmejnih območij, v katerih se različne skupnosti prepletajo in kjer se lahko v različnih obdobjih razvijeta tako medsebojno spoznavanje kot ostra konfrontacija.
Tematika je bila za poslušalce povsem nova, posebno pozornost so vzbudila vprašanja identitete, večje-zičnosti ter razlik in težav, ki se včasih pojavljajo med sprejetjem nekega zaščitnega določila in njegovim udejanjanjem.
konflikta interesov. Dodatni težavi sta, da se v uradih vedno bolj posluje preko elektronskih medijev, kar krči fizično poslovanje v drugem jeziku. Obenem imajo tudi lokalne uprave pasiven odnos do izvajanja zaščitnega zakona: »Če ni deželnih prispevkov, se ustanove same ne zavzamejo za to, da bi si priskrbele sredstva.« Potrebna je garantirana kontinuiteta sredstev, česar kratkotrajni evropski projekti ne jamčijo. Obenem se moramo zavedati, da se realnost spreminja: so zakoni še vedno primerni za današnjo stvarnost?
Brezigar se je strinjal s Torrentijem: predvsem zakon 482/99 je gotovo treba posodobiti, to pa je mogoče le v državi s solidno in trajno vlado. Vprašljiv je tudi pomen pojma »normalizacije« rabe slovenščine v javnih upravah, katere raba bi morala postati naravna.
Odbornica Pokrajine Trst De Francesco se je strinjala z oceno, da projektno delovanje ni ustrezen pristop pri uveljavljanju slovenščine, težava pa je tudi, da se zakona 38/01 in 482/99 izvaja po polžjih korakih. Javne uprave bi se morale opremiti z dvojezičnimi okenci, tolmači in prevajalci; poleg teh bi morali gojiti dvojezičnost predvsem šolniki. Pomembno vlogo nosi tudi kultura, ki bi jo morali veliko bolj ovrednotiti. Na kulturnem področju so proti finančnim rezom pomembna sodelovanja in sinergije.
Župan Občine Gorica Ettore Ro-moli je začel poseg z razmišljanjem, da se je situacija na Tržaškem in Goriškem v zadnjih desetletjih močno spremenila; nekoč je bilo znanje slovenščine privilegij, skoraj diskriminatoren element, češ da bi imeli na ta način Slovenci prednost pri iskanju zaposlitve. Postopoma so se težave reševale, pri čemer imajo danes veliko vlogo prevajalci in tolmači. Romoli se sprašuje tudi, kaj vse je smiselno prevajati, saj prevajanje vzame veliko časa. »Pretirano je prevajati »kara-binjerje«, morda bi lahko najprej prevedli važnejše stvari ... « Vsekakor gleda župan na bližjo prihodnost pozitivno, predvsem z ozirom na zanimanje za slovenski jezik med Italijani, o čemer priča že dejstvo, da imajo slovenske šole veliko učencev, med katerimi niso samo otroci iz slovenskih družin. »S strani Občine Gorica bomo reševali težave, ki so še vedno prisotne, to je naša dolžnost.«
Brezigar je delil mnenje, da se je situacija v Trstu in Gorici izboljšala, čeprav še vedno ostajajo težave, pri čemer moramo imeti v zavesti dejstvo, da je manjšina najbolj krhki del družbe.
Na srečanju je bilo prisotnih res veliko slovenskih predstavnikov občinskih uprav v dveh pokrajinah, kar potrjuje ugotovitev, da so sodelovanja potrebna in še kako zaželjena.
V razpravi, ki je sledila, je prvi posegel deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je odprl vprašanje dvojezičnosti v občinskih in deželnih svetih ter poudaril vlogo šolanja, ki bi moralo nuditi vsem vsaj osnovno znanje slovenščine. Goran Čuk, novoizvoljeni podžupan Občine Dolina, je izpostavil dejstvo, da predstavlja veliko težavo pri prevajanju prav terminologija, ki pri javnih upravah ni enotna.
Veliko je odprtih vprašanj, od terminoloških zank pri prevajanju, do izvajanja zaščitne zakonodaje. Temelj gradnje bodočega medkulturnega prostora pa je, mora biti in bo predvsem poučevanje slovenščine v italijanskih šolah in krogih. Ključ vsega je namreč medsebojni dialog deželne in mednarodne razsežnosti.
Barbara Ferluga
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 29. junija 2014
3
kb1909 - Na skupščini delničarjev o bilanci za leto 2013, ukrepih, napakah in namerno povzročeni škodi
Po ponovni večji izgubi naj bi se razmere izboljšale
GORICA - Družba KB1909 še ni prebrodila težkih časov, tudi v letu 2013 je zabeležila večjo izgubo: 9,5 milijona evrov. To je druga zaporedna izguba (in druga nasploh v trinajstletni zgodovini družbe), ki se zelo približuje podatku iz leta 2012, ko je bila družba v rdečih številkah za 9,8 milijona evrov. Kljub spodbudnim projekcijam z lanske skupščine, ko so upravitelji računali na rahlo pozitiven izid poslovnega leta, se razmere v gospodarstvu in finančni rezultati naposled niso izboljšali tako, kot je bilo pričakovati. Večji del lanske izgube predstavljajo vsekakor odpisi terjatev in naložb (za okrog 7 milijonov evrov, 4 milijoni v skupini Cogeco), učinki nekaterih lanskih ukrepov - med drugim vsesplošnega nižanja stroškov in prestrukturiranja podjetij - pa bodo zaznavni šele v bilanci za leto 2014, je razložil predsednik Boris Peric na petkovi skupščini delničarjev v Kulturnem domu v Gorici. Skratka, upravitelji reorganizirajo, prestrukturirajo in »čistijo«, rezultati vsega tega pa ob koncu lanskega leta še niso bili povsem vidni.
Manj izpostavljeni
Po predsednikovih besedah je pozitivno to, da se finančne obveznosti postopno zmanjšujejo (s 55,5 milijona na 45 milijonov evrov v enem letu), vse družbe so manj zadolžene in zmanjšale so se obveznosti do bank, ki izvajajo močan pritisk. Poslovanje v praktično vseh sektorjih se je v prvi polovici tega leta izboljšalo, saj je gospodarska slika pozitivnejša, čeprav težav še ni konec.
Na lanski negativni rezultat so poleg upada povpraševanja v raznih sektorjih vplivale oslabitve naložb v živilskem sektorju in rezervacije za kritje izgub odvisne družbe KB Finance (enega največjih virov glavobolov v holdingu), ki je prenehala poslovati in je v likvidaciji.
Na ravni Skupine KB1909 je izguba konec leta 2013 znašala 10 milijonov evrov, medtem ko je bila konec leta 2012 zabeležena izguba v višini 13,9 milijona evrov. Promet znaša 92,5 milijona evrov, medtem ko ga je bilo leto prej za 110,2 milijona evrov. Število zaposlenih v skupini se je v enem letu zmanjšalo s 450 na 396, trenutno pa jih je nekaj nad 370.
Kava, grehi in okrevanje
Boris Peric je predstavil tudi poslovne rezultate v posameznih sektorjih. Najprej se je zaustavil pri kavi: Skupina Cogeco preživlja nekajletno krizo, njena finančna izpostavljenost pa se postopno niža. Čisti poslovni izid družbe Cogeco je bil -3,7 milijo-
Boris Peric in delničarji na petkovi skupščini
kulturni dom
na (v letu 2012 -4,2 milijona), promet pa se je v enem letu zmanjšal za četrtino. To se je zgodilo delno zaradi cene kave, ki se je prepolovila, delno pa v skladu s komercialno odločitvijo, da skupina ohrani v tem sektorju samo stranke, ki plačujejo redno.
Na vprašanje Igorja Pahorja (zastopnika Sklada Trinko), kako se razvija reševanje v tem sektorju, pa je podrobneje odgovoril član uprave holdinga KB1909 Roberto Tabaj, ki od izbruha krize vodi Cogeco. Brez ovinkarjenja je pojasnil, da je bila ta družba ob koncu leta 2012 na robu stečaja, »saj je bilo finančno stanje nevzdržno, tedanje vodstvo pa temu ni bilo kos«. Tabaj je razložil, da je Coge-co od leta 2008 (ko je KB1909 odkupil družbo od družine Lokar) do leta 2011 rastel prehitro in nezdravo. V tem času se je promet potrojil, začelo se je tudi poslovanje z necarinjeno surovo kavo, ki zahteva visoko finančno zmogljivost (zdaj to opuščajo), ob tem so cene surove kave zelo nihale. Medtem je odkup podjetij, ki v Bolo-gni in Tavagnaccu proizvajajo kavne aparate ter pakirajo kapsule in blazinice kave, terjal investicijo 7 milijonov evrov.
Tabaj je dober del krivde pripisal nekdanjemu vodstvu Cogeca (delo le-tega pa je vsekakor nadzorovala uprava matične družbe). »Tedanje vodstvo je bilo pri upravljanju industrijskega dela gotovo pomanjkljivo, omeniti pa gre tudi namerno oškodovanje podjetja iz lastnih interesov,« je bil brez dlak na jeziku Tabaj, ki je omenil tudi kazenske ovadbe. Ni navedel imen - govoril je o »tedanjem vodstvu in tretjih osebah«; v tistih letih je bil direktor Cogeca Roberto Vidoni. Tabaj je dodal, da »največja odgovornost je naša, ker smo k problemu direktno pristopili z veliko zamudo«. Sledili so zamenjave in začetek daljše sanacije, katere prva faza se bo zaključila avgusta letos. Septembra bo sledil nov skupek načrtov, ki bodo tokrat usmerjeni v razvoj. Letošnji podatki kažejo na znatno izboljšanje, čeprav bo rezultat v manjši meri še negativen. Revizijska družba Deloitte & Touche v svojem poročilu potrjuje, da verjame v sposobnost Cogeca, da v prihodnjih letih izpolni obveznosti in izboljša stanje.
Pri Marku ni novosti
V medicinskem sektorju je bil čisti poslovni izid pozitiven za 591 tisoč evrov, rahlo boljšo kot v prejšnjem letu. Tudi v skupini Mark Medical so ni-
žali stroške ter število zaposlenih, težave pa povzročajo pritiski javnih uprav na nižanje cen zdravil in medicinske opreme. Peric se je zahvalil Damijanu Klanjščku, ki je pred meseci zapustil krmilo Marka, ostaja pa v poslovnem krogu KB. Na vprašanje, ali je Mark Medical res naprodaj, je Peric pojasnil, da je jeseni prišla ponudba za odkup, a se zaenkrat ni nič razvilo. »Interes je bil, a to je vse,« je dejal in spomnil, da je kupoprodaja podjetij ena glavnih dejavnosti matične družbe.
V ostalih sektorjih je Mipot posloval negativno za 200 tisoč evrov, Di-striest in Mladina sta zabeležila pozitiven rezultat, distribucijska dejavnost pa si nekaj več obeta od letošnjega leta, saj so prihodki odvisni tudi od prodaje sličic nogometašev (Panini) ob velikih športnih dogodkih. Podjetje In-dules precej veča prihodke, nazadnje je prevzelo podjetje Radeče papir srl, ki v Italijo prodaja papir tovarne Radeče. Slednja je letos ponovno začela obratovati. Transmedia je bila s produkcijo uspešnega filma Zoran, moj nečak idiot deležna »majhnega profita in velikih zadoščenj,« je dejal Peric. Novi nakupovalni center Tiare Shopping pa kljub bojaznim ni negativno vplival na poslovanje kinodvoran Transmedie, ki so v začetku tega leta privabile celo nekaj več gledalcev.
Analizirati pretekla leta
Valentina Pahor je prebrala poročilo nadzornega sveta, ki je ocenil, da pri upravljanju ni bilo neprevidnih ali nepremišljenih dejanj ter navzkrižij interesov, obenem pa pozval upravo, naj udejanji vse načrte za izboljšanje ekonomsko-finančnega stanja družb.
Med razpravo je Igor Pahor poudaril, da je Sklad Trinko glavni delničar, delnice pa so tudi njegov glavni vir dohodkov, zato ga je kriza prizadela. »Uspeh družbe KB1909 je bistven za Sklad Trinko in našo skupnost. V Skupini je bilo lani izplačanih za 16 milijonov evrov plač, trenutno dela 370 ljudi, to je 370 družin. Zavedati se moramo teže naše družbe, prav zato moramo strogo analizirati njeno poslovanje,« je dejal Pahor. Zahteval je nekaj pojasnil in predlagal organizacijske spremembe z uvedbo kvalificiranih ljudi, ki bi se ukvarjali z osebjem ter z analizo tveganj pri finančnih naložbah. Predlagal je tudi poglobljeno analizo preteklega obdobja, saj »nekatere težave izhajajo iz odločitev iz-
pred 6-7 let. Te izkušnje nas morajo učiti, da ne bomo ponovili napak«.
Peric je med drugim povedal, da je naložba v Kraškem zidarju, ki je v stečaju, zavarovana z delnicami, izhod iz te naložbe pa da ne bo prinesel izgub. Ob koncu skupščine pa je komentiral, da »delamo na rizičnih področjih in si jemljemo velike odgovornosti. V prejšnjih letih smo ustvarili relativno visoke profite, po petih letih splošnega kriznega obdobja bo potreben obračun na daljše obdobje.«
Obveznice umaknili z borze
Lastniška struktura se je z doka-pitalizacijo nekoliko spremenila, saj je za Skladom Trinko (32 odstotkov rednih delnic) po novem družba KD Kapital Matjaža Gantarja. Le-ta je z 2,5 milijona evrov sodelovala pri dokapi-talizaciji, KB1909 pa je sočasno z enako vsoto odkupila 5-odstotni delež v Deželni banki Slovenije. Tretji in četrti delničar družbe KB1909 sta družba Finfloor Valentina Cossutte in banka NLB.
Petkove skupščine se je udeležilo 41 delničarjev z 9 pooblastili, skupaj so predstavljali dve tretjini delnic KB1909. Na koncu so soglasno sprejeli predlog, da se dividende tudi letos ne razdelijo ter da se izguba iz leta 2013 prenese. Kapital družbe bo po novem znašal 30,6 milijona evrov, cena delnice pa se vrača na začetno raven 2,64 evra. 11. junija je Ljubljanska borza na prošnjo družbe KB 1909 umaknila njene obveznice s tržišča, za kar so se februarja odločili lastniki obveznic.
Kapital 30 milijonov evrov
Ob ustanovitvi leta 2001 je imela družba KB1909 po prodaji bančne
dejavnosti Kmečke banke 10 milijonov evrov kapitala: likvidnih sredstev je bilo za 6 milijonov, preostale 4 milijone je predstavljala nepremičnina, v kateri je goriški KB center. Po letih rasti se je kapital več kot potrojil in se približal 40 milijonom evrov, ob koncu leta 2012 je znašal 33,9 milijona, po do-kapitalizaciji pa 37,6 milijona evrov. Danes znaša kapital 30,6 milijona evrov.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
novinarji pd
Sindikalno sporočilo
Novinarke in novinarji Primorskega dnevnika bodo tudi naslednji dve leti delali v režimu solidarnostne pogodbe. Naš založnik DZP-PRAE se je namreč odločil, da varčevalne ukrepe, s katerimi skuša zajeziti krčenje državnih prispevkov, podaljša za dodatnih 24 mesecev. To pomeni, da bomo tudi prihodnji dve leti delali s približno četrtino nižjim delovnim urnikom, da bo časopis izhajal na manj straneh, da bo delno ukinjeno praznično delo in da torej po nekaterih praznikih Primorski dnevnik ne bo izšel.
Sindikalnim predstavnikom novinarskega osebja ni preostalo drugega kot da dogovor podpišemo: menimo namreč, da bi ostale možne alternative še bolj prizadele zaposlene in bralce. Kljub temu, da ostajamo prepričani, da potrebuje naš časopis predvsem vsebinske in kadrovske spremembe ter posodobitev ponudbe, vemo, da bomo spremembe stežka udejanjili v takih delovnih pogojih, ko časopis dnevno ustvarja od 6 do 10 ljudi. Vprašanje financiranja našega dnevnika je treba najprej rešiti v Rimu: vlada, ki naj bi v prihodnjih mesecih pripravila osnutek novega založniškega zakona, naj upošteva specifiko manjšinskih dnevnikov (in ostalih medijev) ter jim zagotovi redna in točno določena sredstva. Kaj nas v nasprotnem primeru čaka junija 2016, ko solidarnostne pogodbe ne bo več mogoče podaljšati, ne vemo.
Cenjene bralke in bralce ponovno prosimo za razumevanje in podporo.
Sindikalno predstavništvo novinark in novinarjev Primorskega dnevnika
f «11 Tg Sl^v,............Ji' "n	^
Vljudno vabi člane na
38. REDNI OBČNI ZBOR
Razstavna dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah
Jutri, 30. junija 2014 ob 19.00
DNEVNI RED:
1)	poročilo predsedstva in nadzornega odbora SDGZ;
2)	razprava;
3)	predstavitev in volitve obračuna in finančnega stanja za leto 2013 ter proračuna za leto 2014;
4)	razno
Člani lahko parkirajo brezplačno na parkirišču banke. Za informacije: tel. 040 67248, info@sdgz.it
1 8 Nedelja, 29. junija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
sveti ivan - Občni zbor ŠZ Bor
Usoda Stadiona 1. maj ostaja še naprej negotova
Izreden prispevek deželne vlade in negativni odgovor iz Ljubljane
Športno združenje Bor je za delovanje Stadiona 1. maj pred kratkim prejelo od Dežele Furlanije-Julijske krajine izredni prispevek 50.000 evrov. Za to nosita zaslugo predvsem deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar. Prispevka Bor sicer še ni vnovčil, medtem ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v slovenske slovenske vlade ocenil predloženi projekt za delno obnovo Stadiona »z ničlo«. To je na občnem zboru ŠZ Bor dejal predsednik Igor Kocijančič, ki je ocenil, da se dejansko stanje Stadiona še ni premaknilo z mrtve točke. Usoda objekta pri Sv. Ivanu ostaja vsekakor primarna skrb glavnega odbora ŠZ Bor.
Odbor združenja se zaveda, da je trenutek težaven za vse organizacije in za celotno organizirano gibanje Slovencev v Italiji. »Če pa bo naša skupnost, ki je dejansko lastnik te verjetno največje zasebne lastnine s športno namembnostjo v tržaški pokrajini, vztrajala pri "neod-ločanju", bo slej ali prej napočil trenutek,
ko bo moral Stadion zapreti vrata iz varnostnih razlogov,« je dejal predsednik Bora. Kocijančič je sicer izrazil upanje, da se bo v pozitivnem smislu še kaj zgodilo tudi v teh poletnih mesecih.
Kocijančič je udeležence 49. občnega zbora (žal jih ni bilo ravno veliko) v dvorani KD Slavko Škamperle opozoril, da bo treba preložiti na kasnejši datum odobritev obračuna za leto 2013 in proračuna za leto 2014. In to zato, ker iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče pripraviti dokončne bilance v doglednem času in tudi nadzorni odbor ni uspel pregledati listin do občnega zbora. Zato so sklenili, da bodo odobritev obračuna in proračuna preložili na kasnejši datum.
Kocijančič je sicer na kratko izpostavil tudi letošnje uspehe Borovih klubov in sekcij (košarka, odbojka, ritmika, atletika, plavanje, športna šola in rekreacija). Podčrtal je tudi, da je v zadnjem obdobju močno zaživela tudi kulturna dejavnost v okviru KD Škam-
arhiv
»Balon« v Borovem športnem centru na Stadionu 1. maj
prosek - Ločitev od Svobodnega Trsta
Na Krasu zasnovali drugo gibanje za STO
I J

t- i-
V polni dvorani Kulturnega doma na Proseku (foto Damj@n) je sinoči potekala nova skupščina tistega dela gibanja Svobodni Trst, ki je pred enim mesecem za svojega predsednika izvolil Vita Potenzo (drugo gibanje vodi Roberto Giurastante, njegova skupščina je bila 21. junija). Da bi se izognili tožbam in postopkom v zvezi z uporabo imena »Gibanje Svobodni Trst«, so člani te frakcije, v kateri je veliko Slovencev, razpravljali o novem uradnem imenu svojega gibanja. Ena izmed opcij je bila »Gibanje za STO«.
Tako je razkol med obema gibanjema postal dokončen in uraden, čeprav je bilo to jasno že pred časom, ko so bili nekateri ustanovni člani izključeni, Giurastante pa jih je tudi kazensko ovadil zaradi »združevanja v hudodelske namene«. Novo gibanje z začasnim sedežem v Ul. Cosulich (v industrijski coni) je sinoči obravnavalo tudi vsebine, po »sezoni« pravnih bitk za Svobodno tržaško ozemlje naj bi prišla bolj v ospredje gospodarska vprašanja. Programski dokument vsebuje predloge za prostocarinske cone, razvoj pristanišča, območje železarne, turizem in druga vprašanja.
perle (gledališke in plesne delavnice, otroške urice).
Občnemu zboru so pozdrave posredovali Igor Gabrovec, Stefano Ukmar, Iztok Furlanič ter predsednik SSO Drago Štoka. Posegla sta predsednik ZSŠDI Jože Peterlin, ki je imel daljši in artikuliran poseg o pomenu in usodi Stadiona, ter pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič, ki je opozoril, da je treba čim prej obravnavati vprašanje Stadiona v
okviru omizja, ki naj ga sestavljajo obe krovni organizaciji, ZSŠDI in ŠZ Bor. Predsednica KD Slavko Škamperle Milica Kravos je poudarila, da je treba vztrajati z optimizmom in opozorila, da bo letos 65-letnica obstoja Stadiona, 60-le-tnica njegovega delovanja ter 55-letnica ŠZ Bor. Ob koncu se je razvila zanimiva razprava, skupščina je sklenila, da se bo ponovno sestala za odobritev bilance po 15. avgustu.
V	Križu praznik vaških zavetnikov
Kriška skupnost praznuje danes praznik vaških zavetnikov Sv. Petra in Pavla. V domači cerkvi je bila sinoči slovesna evharistija, današnji slovesni maši (začetek ob 9.30) bo sledila tradicionalna procesija po kriških ulicah.
V	Slomškovem domu bosta danes dopoldne in jutri med 17.30 in 19.30 na ogled razstavi Arhitektura Krasa (fotografije) in Dragocenosti nitke (čipke, ki so bile izdelane s pomočjo kle-kelj).
Na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču se nadaljuje vaški praznik v priredbi SKD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna. Ob 19. uri bo nastopila skupina Cheerdance millenium, na kar bo nogometna tekma v ženskem nogometu med poročenimi in neporočenimi vaščankami.
'AcegasApsAmga
Societä del Gruppo Hera
Od l.julija
na tržaškem območju
novi telefonski številki za klic v sili sta:
voda
800 996 062
plin
800 996 060
P
AcegasAps
Société del Gruppo Hera
comune di trieste
Kam z odpadki?
Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 10. do 18. ure uredili potujočezbimrantre na različnih lokacijah.
21. JUh^
Območje parki i: č.. b Bošketu, sedež 5< stt3j Okraja
5. julij
Sedež Civilne zaščite (bivši rekreacijski center) Križ
KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, kante, železni predmeti
BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode
ZELENI 0DRE2 trava, listje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala
NEVARNI ODPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabUena olja PNEVMATIKE IN SVINČENI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije)
/
TRST
Četrtek, 26. junija 2014
5
sdgz - Pogovor s predsednikom Nikom Tenzejem pred jutrišnjim 38. občnim zborom
Inovacija ključ za izhod iz gospodarske krize
Za uspešen boj za izhod iz krize je temeljno gledati naprej. Poglavitno je vsekakor spodbujati inovacijo podjetij, ki bi se morala za bolj uspešno poslovanje tudi združevati, ko imajo slične interese. Slovensko deželno gospodarsko združenje bo seveda pomagalo svojim članom pri izvajanju vseh potrebnih postopkov. Sploh pa bo SDGZ spodbujalo svoje člane, da gledajo v prihodnost in se poslužujejo vseh možnih zamisli infinančnih sredstev, ki so na razpolago.
To nam je povedal predsednik SDGZ Niko Tenze, s katerim smo se pogovorili v vidiku 38. rednega občnega zbora združenja, ki bo jutri ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio št. 2). Tenze je bil na lanskem občnem zboru potrjen za predsednika, takrat pa so tudi obnovili in pomladili upravni odbor.
Kakšen je obračun delovanja in kaj bo zaznamovalo jutrišnji občni zbor?
Na občnem zboru bomo podali obračun lanskega delovanja. V zadnjem obdobju se je namreč zaključilo evropsko načrtovanje 2007-2013 oziroma zaključili so se tudi večji evropski projekti, ki smo jim sledili pri združenju. Do izraza bo prišla konsolidacija našega premoženjskega stanja in dejstvo, da je bil poudarek vselej na storitvah za naše člane. Poleg tega je prišlo v tem obdobju tudi do utrditve sodelovanja s sorodnimi stanovskimi organizacijami, kot sta na primer Confcom-mercio ali Confartigianato, s katerimi imamo zelo dobre odnose.
Kakšno pa je sodelovanje z javno upravo oziroma institucijami v deželi Furlaniji-Julijski krajini in z Republiko Slovenijo?
Sodelovanje je zelo dobro z vsemi lokalnimi upravami, od deželne do pokrajinske in občinske. Udeležujemo se vseh omizij, na katerih je razprava o sindikalnih vprašanjih. Institucionalni stiki s Republiko Slovenijo so tudi zelo dobri.
Na zadnjem občnem zboru junija lani ste bili potrjeni za predsednika SDGZ, napovedovali pa ste med drugim prestrukturiranje in posodobitev organizacije. Kakšen je obračun po enem letu?
Lani smo pomladili odbor, ki si je zastavil cilj, da nudi čim več storitev našim članom. Zato smo v zadnjem letu v sodelovanju z našim podjetjem Servis dali temu prednost in začrtali nekatere smernice, katerih namen je posodobitev službe in ponudba čim več storitev, tudi novih, našim članom. V tej luči gre gledati tudi na omenjeno utrditev sodelovanja z drugimi stanovskimi organizacijami in javnimi institucijami.
Evropsko programsko obdobje 2007-2013 se je torej komaj zaključilo. Kakšni so bili najpomembnejši evropski projekti, pri katerih ste sodelovali in kako se pripravljate na novo programsko obdobje?
Evropski projekti so nam poleg sodelovanja na relaciji Slovenija-Italija omogočili utrditev odnosov z italijanskimi partnerji. Sicer zahteva vsak projekt dosti časa in truda. Zadnje leto predstavlja v bistvu konec enih projektov in začetek drugih. Med evropskimi projekti, pri katerih smo sodelovali, naj omenim strateški evropski projekt iCON, ki je nastal v okviru programa Cilj 3 Italija-Slovenija 20072013. Združenje je bilo pri tem odgovorno za vključevanje mladih v delovno okolje na čezmejnem območju in je pripravilo vrsto delovnih praks in izmenjav.
Kako pa poteka delo v raznih sekcijah?
Nekatere sekcije so bolj aktivne in druge manj. Če se omejim na splošno oce-
no, je gostinska sekcija v tem času aktivna s prireditvijo Okusi Krasa, ki je postala stalnica v zadnjih 13 letih. Sekcija že pripravlja novo pobudo, poleg tega snuje nove projekte tudi s čezmejno mrežo gostincev s kraškega konca za skupno promocijo Krasa. Sekcija je aktivna tudi na sindikalnem področju in je že zaprosila za srečanja z novimi župani. Problemi, ki zadevajo gostinstvo, kot so razni občinski davki, so namreč na dnevnem redu. Glede sekcije obrtnikov naj omenim center za tehnične storitve CATA, ki ga vodimo skupaj z drugimi stanovskimi organizacijami in ki je končno začel delovati. Dežela Fur-lanija-Julijska krajina je namreč pooblastila SDGZ, da deli deželna finančna sredstva obrtnikom prek centra CATA. V maju pa je sekcija podpisala listino glede evropske konvencije za umetniško obrt, ki bo med drugim omogočala našim obrtnikom udeležbo na mednarodnih sejmih. Sekcija za zunanjo trgovino je tudi zelo aktivna in je med drugim izdala publikacijo s podatki vseh naših operaterjev zunanje trgovine, kar bo zelo koristno pri udeležbi na raznih sejmih. Sekcija samostojnih poklicev pa je bila zelo aktivna pri izdelavi predlogov, ki so jih posredovali tržaški občinski upravi v imenu slovenske narodne skupnosti v okviru izdelave novega tržaškega občinskega prostorskega načrta.
Kaj pa v Gorici in Čedadu?
Tudi pri Slovenskem gospodarskem združenju smo z novimi odbori postavili temelje za triletno delo. Na Goriškem in Videmskem smo zasnovali strategijo za ponovno pridobitev članov, katerih število je zaradi krize in drugih problemov upadlo. V Čedadu pa smo med drugim ustanovili konzorcij podjetij za ovrednotenje Nadiških dolin in Terske doline prek spodbujanja turističnih dejavnosti.
Leto 2014 naj bi zaznamoval konec gospodarske krize in začetek ponovne rasti, čeprav bo treba po napovedih za nova delovna mesta še počakati. Kako je danes s slovenskimi podjetji in kakšne so perspektive?
Gospodarska kriza je zajela naše kraje kasneje. Če so ponekod zaznavni znaki izboljšanja, to žal še ne velja za Trst, ki je oddaljen od stičišč dogajanja. Zdaj so trgovina in druge panoge zelo pod udarom. Čeprav so znaki, da se bo stanje izboljšalo, smo trenutno še v hudi krizi, tudi novih delovnih mest zaenkrat še ne bo.
Kakšni so torej načrti SDGZ za kljubovanje težavam in za izhod iz krize?
Naš pogled je že jasen v dveh strategijah za prihodnost, ki smo ju osnovali letos. Prva zadeva projekt Inkubator za mlade, katerega namen je pomagati mladim, ki želijo ustanoviti podjetje. V tem okviru je skupina mladih od novembra lani sledila nizu strokovnih predavanj in tečajev. Po zaključenem projektu bodo nekateri izmed njih ustanovili štiri podjetja, ki jih bodo gostili v prostorih centra BIC. Drugi projekt zadeva inovacijo podjetij. V tem kriznem obdobju smo ugotovili, da potrebujejo naša podjetja ali vsaj del naših podjetij pomoč pri posodabljanju in rasti, še posebej glede tehnološkega in ino-vativnega pristopa. Poleg tega želijo nekateri preusmeriti lastno podjetje v produktivno dejavnost, da bodo lahko na-skakovali poleg lokalnih tudi evropske oziroma mednarodne trge, zlasti v luči novih evropskih razpisov.
SDGZ bo v tej luči našim članom stalno v oporo, saj je v vseh obdobjih skrbelo za načrtovanje, od čezmejnih do evropskih projektov. Zdaj je nova faza, in sicer faza inovacije naših podjetij. To je izziv, s katerim se bo soočalo združenje v prihodnosti.
Aljoša Gašperlin
Predsednik SDGZ Niko Tenze
Finančna straža z novim poveljnikom
Brigadni general Giovanni Pa-dula je novi tržaški pokrajinski poveljnik finančne straže. Včeraj mu je dosedanji pokrajinski poveljnik Pier Luigi Mancuso, ki bo odlsej delal na deželnem poveljstvu, predal posle ob navzočnosti deželnega poveljnika Antonina Maggioreja. Padula prihaja z generalnega poveljstva v Rimu, kjer je služboval na raznih oddelkih, štiri leta je vodil pokrajinsko poveljstvo v Sieni.
Slike in poezija Katarine Jeretin Ferluga
Katarina Jeretin Ferluga že veliko let živi na Kontovelu. Tu ustvarja in se ukvarja s slikanjem in poezijo. Pri Celjski Mohorjevi družbi in Župnijskem zavodu Dravlje je pravkar izšel njen prvenec Narisala sem pesem zate. Zbirko sestavljajo podobe mandal, ki jih Jeretinova slika na svilo. Ob vsaki mandali je pesem, ki nosi njen isti naslov. Predstavitev zbirke bo potekala v sredo, 2. julija, ob 17. uri v prostorih knjigarne Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani (Nazorjeva 1), kjer bodo tudi na ogled nekatere slike umetnice.
komemoracija - Pobuda VZPI-ANPI in drugih organizacij
Alma Vivoda, ženska, antifašistka in prva padla partizanka v Italiji
Vsedržavno združenje partizanov Italije VZPI-ANPI se je včeraj dopoldne poklonilo spominu Alme Vi-vode, ki velja za prvo padlo parti-zanko v Italiji. Nekdanji partizani so se Vivode spomnili skupaj z drugimi borčevskimi in ženskimi združenji ter v sodelovanju s Pokrajino ter tržaško in miljsko Občino. Pokrajino je zastopal podpredsednik Igor Dolenc, občinski upravi pa Umberto Laureni (Trst) in Laura Marzi (Milje).
Zgodovinarka Marina Rossi je Almo Vivodo, ki je 28.junija 1943 padla pod streli orožnika v Ul. Pin-demonte, predstavila kot radovedno in vsestransko angažirano žensko. Plačala je z življenjem svojo vero v boljšo prihodnost. Novinarka Po-ljanka Dolhar se je vprašala o tem, kako bi se današnja mlada generacija obnašala v primeru kratenja osnovnih človekovih pravic, torej če se bi ali ne bi angažirala v odporniškem gibanju. Če sodimo po malodušju, ki vlada danes v družbi, bi bil odgovor
Zgodovinarka Marina Rossi med govorom na komemoraciji
foto damj@n
na to vprašanje vse prej kot pritrdilen. Govornica je predlagala, da bi pristojni (začenši z Občino) postavili v Ul. Pindemonte informativno tablo o okoliščinah smrti miljske anti-
fašistke, ki bi si tudi zaslužila poimenovanje kraja, kjer so jo ubili. VZPI-ANPI to zahteva že dalj časa. Včerajšnji spominski prireditvi je predsedovala Tatjana Malalan.
ulica molino a vento - Skuterist v bolnišnico
Izsiljena prednost, trčenje in k sreči lažje posledice
V spodnjem delu Ulice Molino a Vento sta včeraj ob 14.10 trčila avtomobil in večji skuter (foto Damj@n). Starejši volkswagen polo z evidenčno tablico iz Vicenze je pripeljal s strme Ulice Caprin na Ulico Molino a vento ter počasi obrnil levo proti Garibaldijevemu trgu. Pri tem je menda izsilil prednost skuteristu, ki je vozil s trga po Ulici Molino a vento navkreber. Prišlo je do čelnega trčenja in sku-terista je odbilo nekaj metrov stran. Pristal je na asfaltu, z rešil-cem ga je služba 118 kmalu zatem prepeljala v katinarsko bolnišnico, poškodbe pa niso hude. Nesrečo je obravnavala tržaška občinska policija.
6
Nedelja, 29. junija 2014
ŠPORT
/
mature - Liceja Franceta Prešerna
V A in B razredih izdelali vsi, 3 stotice
Na Liceju Franceta Prešerna so včeraj objavili končne uspehe maturantov iz naravoslovno-multimedijske-smeri oziroma znanstveno-fizikalne smeri. Izdelali so vsi dijaki in dijakinje, v 5. B razredu pa so bili dve odličnjaki-nji in en odličnjak.
Naravoslovno-multimedijska smer:
Leo Černic 74/100, Nina Malalan 83/100, Stefano Per-
Odličnjaka Cristina in Emiliano Leghissa si ogledujeta končne ocene
fotodamj@n
co 84/100, Marko Sancin 60/100, Tamara Suman 82/100.
Znanstveno-fizikalna smer:
Barbara Ban 80/100, Sebastian Castriotta 89/100, Jessica Frandolic 80/100, Nika Klobas 97/100, Cristina Leghissa 100/100, Emiliano Leghissa 100/100, Milena Legiša 100/100, Andrej Pelikan 66/100, Marko Pernarcic 70/100, Erika Sardoc 78/100, Dean Zuccolo 74/100.
pristaniška oblast - Odredba
Staro pristanišče
•	■ v	•
je od včeraj
zaprto za promet
Staro pristanišče, ki je bilo več desetletij zaprto za Tržačane in so ga končno delno odprli pred tremi leti, je od včeraj ponovno zaprto za promet. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je namreč sredi aprila izdala odredbo, ki predvideva zaprtje tega območje za promet in tudi za pešce. V odredbi je bilo zapisano, da bo začela prepoved veljati, ko bodo namestili ustrezne prometne znake.
To se je zdaj zgodilo. Prometne znake so včeraj postavili tako ob vhodu na Miramarskem drevoredu kot na Trgu Santos blizu železniške postaje. Kdor bo kršil odredbo, bo moral plačati globo 51 do 309 evrov, še huje pa bo za tiste, ki bodo na tem območju parkirali. Monassijeva je formalno izdala odredbo iz varnostnih razlogov. V zadnjem času naj bi namreč tam ljudje divje parkirali, a tudi številni Romi naj bi se naselili. Prepoved prometa in dostopa za pešce naj bi po mnenju predsednice Pristaniške oblasti vse to preprečila.
ZGODOVINA - Pobuda Lions Club
V Devinu spominska tabla za vse padle v prvi vojni
Na devinskem gradu bodo danes ob 10.30 odkrili spominsko tablo za vse padle v prvi svetovni vojni. Tablo je postavil italijansko-slovenski odbor Lions Club severnega Jadrana. Kot piše v vabilu na odkritje spominske plošče hočejo italijanski in slovenski člani s to pobudo potrditi zvestobo idealom miru, bratstva in medsebojnega sodelovanja, to se pravi vrednotam, ki bi morale združevati vse ljudi in narode. Ob tej priložnosti bodo odborniki italijansko-slovenskega Lions Club severnega Jadrana podpisali vstopno listino, po kateri bo v odbor uradno pristopilo združenje Lions Klub Zarja iz Portoroža.
Jutri v Križu občni zbor Ribiškega muzeja
V Sirkovem domu v Križu bo jutri z začetkom ob 20.uri redni občni zbor Ribiškega muzeja tržaškega Primorja. Udeleženci si bodo najprej ogledali nastajajoči muzej pod domom, nato bo zgodovinar Milan Pahor predstavil knjigo upokojenega ladijskega kapitana Bruna Volpija Lisjaka o zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribištva. Volpi Lisjak je skupaj s predsednikom Frankom Cossutto »duša« Ribiškega muzeja, ki si ga je pred kratkim ogledal deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti.
Še danes do večera dela na openskem krožišču
Na velikem krožišču pred Opčinami (arhivski posnetek)se bodo še do drevi nadaljevala vzdrževalna dela proge openskega tramvaja. Odcep za Pro-sek bo tako danes zaprt za promet, tako da se lahko na zahodni Kras vozimo po Ul. Carsia ali skozi središče Opčin po Proseški ulici. Vse potrebne prometne informacije nudijo na brezplačni telefonski številki 800-016675.
opčine - Priljubljena vzgojiteljica Magda Križmančič odhaja v pokoj
Hvala, Magda
Slovo od dolgoletne vzgojiteljice je bilo kar se da prisrčno
50 vrtnic. Vsak otrok, ki je letos obiskoval obe sekciji otroškega vrtca Andreja Čoka na Opčinah, je po en dišeč cvet na prireditvi ob zaključku šolskega leta poklonil ljubljeni vzgojiteljici Magdi Križmančič Petaros, ki po 42. letih službe odhaja na zaslužen pokoj. Zanjo je bila torej letošnja prireditev zadnja, zato so ji otroci, starši, kolegi in celo njeni bivši varovanci pripravili nepozabno, ganljivo presenečenje. A pojdimo po vrsti.
Bliža se zaključek šolskega leta tudi v otroških vrtcih, ki bodo zaprli svoja vrata. Resnici na ljubo se je obisk malčkov po prvem tednu junija, ko so nastopile poletne počitnice v šolah, že razredčil. Zato so zaključne prireditve večinoma povsod že izpeljali.
Letošnja zaključna prireditev v vrtcu Andreja Čoka na Op-činah bo vsem ostala v neizbrisnem spominu. Na začetku so bili seveda protagonisti otroci. Kot prvo so prikazali plesno točko, ki so jo pripravili v teku posebnih delavnic, ki jih je med letom vodil koreograf Evgen Todor. Ker so se »velički«, to se pravi najstarejši otroci, ki zapuščajo vrtec in odhajajo na osnovno šolo, naučili Župančičevo Ciciban in čebela, so učiteljice pripravile celoten program, ki je bil pomladno obarvan: velike pisane rože so krasile scenografijo, kostume otrok, otroci pa so se v vlogi rožic, čebelic in nagajivih Cicibanov izkazali tudi v posebni koreografiji, v kateri so nastopili prav vsi. Recitacija in ples sta se prepletali še s petjem, vmes pa so - kot vsako leto - osemnajstim »ve-
ličkom« podelili simbolične diplome in se od njih poslovili.
Nato so se »reflektorji« preusmerili v vzgojiteljico oz. učiteljico (kot jo vsi imenjujejo) Magdo. Ker je vzgojila cele generacije otrok - nekateri so ji v varstvo zaupali že svoje otroke - in ker je izredno priljubljena tako med malčki, kot med starši in kolegicami, so vsi omenjeni zaključno prireditev v vrtcu izkoristili, da so ji pripravili presenečenje. Zahvalili so se ji z iskrenimi pozdravi, govori, priložnostno pesmico, darili in z okusno zaku-sko.
Posebno občutene so bile besede njene dolgoletne kolegice Magde Stanič, ki je obudila spomine na njuna prva srečanja na bivšem učiteljišču, nakar na vsa dolga leta njunega plodnega sodelovanja na službenem mestu. Za njeno neutrudno delo in predanost sta se ji zahvalili tudi sedanja ravnateljica Openskega didaktičnega ravnateljstva Marina Castellani in bivša ravnateljica Stanka Čuk. Otroci, kolegice, starši in njeni nekdanji varovanci so ji poklonili posebno darilo v spomin. Tudi sama učiteljica je za vsakega otroka posebej skvačkala obesek v obliki srčeca in vanj skrila sladko darilce. Za najbolj ganljiv trenutek pa so, kot rečeno, poskrbeli otroci sami, ki so jo presenetili s tem, da ji je vsak podaril po eno vrtnico. Res številni udeleženci posebne prireditve so se nato zadržali ob obilnem in okusnem prigrizku, ki se je začel z rezanjem velike torte in zdravico.
/
TRST
Četrtek, 26. junija 2014
5
občina trst - Občinska uprava pripravlja turistično digitalno platformo
Projekt »Discover«
za spoznavanje Trsta
Razvijati turistični sektor v sodelovanju z občani ter še oplemeniti kulturno ponudbo je namen nove turistične digitalne platforme, ki jo pripravlja tržaška občinska uprava v sodelovanju z družbo TCD (»Trieste citta digitale«). Platforma z imenom »DiscoverTrieste« je še v pripravi in naj bi bila nared v oktobru za časa regate Barcolane. Sprva bo na voljo v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku, osnovana pa bo tako, da jo bo mogoče uporabljati tako na računalniku kot na tabličnih računalnikih oziroma pametnih telefonih.
Načrtovanje platforme in potek njene priprave so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, na kateri so povabili Tržačane, naja prispevajo predloge in sugestije (na razpolago je naslov elektronske pošte discovertrieste@tcd.it). Na srečanju z novinarji, ki je potekalo v prostorih orientalskega muzeja, so o projektu govorili tržaška podžupanja Fabiana Martini, občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus, pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc in predsednik družbe TCD (ki deluje pod okriljem tržaške občinske uprave) Enrico Marchetto.
Podžupanja Martinijeva je poudarila, da je Cosolinijeva občinska uprava vselej spodbujala sodelovanje in
dsi - Jutri
Nova knjiga
Rafka
Dolharja
Društvo slovenskih izobražencev bo svojo redno sezono ponedeljkovih večerov končalo jutri v Peter-linovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s srečanjem z dr. Rafkom Dolharjem. Založba Mladika bo namreč predstavila njegovo najnovejše knjižno delo, ki obsega dnevnik, ki si ga je pred leti beležil, ko se je udeležil odprave v himalajsko pogorje. Kot je značilno za njegova spominska in esejistična dela, pa avtor v pripoved vključuje tudi razmišljanja o širših človeških in narodnostnih temah.
Rafko Dolhar, ki je sicer znan kot zdravnik, politik in javni upravitelj v vrstah Slovenske skupnosti, je od mladih nog zavezan tudi planinstvu in pa pisani besedi. Obe tematiki je spojil že v svoji prvi samostojni knjigi, zbirki črtic Pot v planine iz leta 1965. Pozneje je goram, Krasu in rodni Kanalski dolini posvetil še več del.
Žetev sivke
V Ivanjem Gradu pri Komnu se je včeraj začela dvodnevna prireditev, tradicionalni Festival sivke na Krasu. Danes bo v okviru festivala potekala ročna in strojna žetev sivke, organizatorji pa so pripravili tudi številne druge dogodke. Obiskovalci festivala pa si bodo na eni od njiv lahko sami utrgali šopek dišeče sivke. Društvo Ekotera je pripravilo tudi več predavanj, spregovorili bodo o aromatera-piji, kraški kulturni dediščini, ekološkem kmetovanju in sivki na Krasu. Organizatorji obljubljajo tudi bogat spremljajoči program, ki bo ponujal razne delavnice - o hidrolatih, o izdelavi trdega mila, o izdelavi šopkov, pletenic in venčkov in mnogo drugega. Seveda na prireditvi ne bo manjkala niti sivkina tržnica.
Tiskovna konferenca v orientalskem muzeju
neposreden stik z občani pri upravljanju mesta. V tej luči se je naravno razvila uporaba socialnih skupnosti oziroma mrež, kot sta na primer Facebo-ok in Twitter. Sodelovanje na svetovnem spletu za promocijo Trsta in njegovih značilnosti pa je prava naložba, ki bo prispevala h gospodarskemu raz-
voju mesta, je še povedala Martinijeva.
Projekt »Discover« bo torej zelo pomemben iz tega vidika, je povedal Kraus, ki je predstavil vsebino temu namenjenega sklepa občinskega odbora. Ta je izhajal iz predpostavke, da mora biti občinska uprava tista, ki izvaja politike za promocijo in ovrednotenje kul-
šc melanie klein - Deset tednov dejavnosti
Poletni center Pikapolonica vabi s pestrim programom
70 otrok tedensko, 14 izkušenih vzgojiteljev, 10 tednov; to so številke poletnega centra Pikapolonica, ki ga Študijski center Melanie Klein prireja šestnajsto leto zapored. Kot običajno se bo poletni center odivjal v Bazovici, kjer otroke čaka svež zrak v vročih poletnih mesecih. Pikapolonica bo sprejemala otroke od 23. junija do 5. septembra, obeta pa se veliko novosti o katerih smo vprašali predsednico in koordinatorko Francesco Simoni, ter odgovornega Luko Udoviča.
Poletni center Pikapolonica doživlja vsako leto velik uspeh. Katere so značilnosti, ki jih nudite, zato da ste tako uspešni?
Francesca: »Najpomembnejši je za nas odnos z otroki. Skrbimo, da so skupine majhne, največ 6 otrok za otroke iz vrtca in 10 za otroke iz osnovne šole. Na tak način otroci niso le številka. Vzgojitelji se lahko z njimi igrajo in so pozorni na vsako njihovo potrebo, v večjih skupinah je to nemogoče. Starši dobro vedo, da, ko je otrok pri nas, je praktično kot če bi bil z njimi.«
Torej gledate predvsem na kakovost kadra kajne?
Francesca :« Seveda, vsi vzgojitelji so diplomirani in z večletno izkušnjo. Poleg specializiranega kadra, pa pazimo tudi na kakovost programa. Vsako leto ga skušamo izboljšati in nuditi nekaj novega. Letos bomo prvič imeli na razpolago kuharico in otrokom bomo nudili biološko hrano!«
Kaj pa novosti v programu, letos ste se odoločili, da skrbite tudi za srednješolce?
Luka: »Tako je, letos imamo veliko presenčenj in novosti. Prvič prirejamo letos dva tedna tudi za srednješolce, saj ti nimajo velikih možnosti in provpraševanja je veliko. Nudimo jim veliko zabave in dejavnosti, tako za dečke kot za deklice. Prva dva tedna potekajo v sodelovanju z Ašd Zarja v športnem centru, kjer bodo na programu razni športi in druge delavnice. V prvih dveh tednih bo Ašd Zarja poskrbelo, da organizira, ob poletnem centru, tudi nogometni kamp. Otroci si lahko seveda izbirajo najljubšo dejavnost.»
Kaj pa preostali program?
Luka: »Desettedenski program je zelo raznolik in teme so letos moderne in privlačne. Imeli bomo Pi-
kapolonico x Factor, Pikapolonico Masterchef, šli bomo na kmetijo s Peppo Pig, pomagali trem prašičkom zidati hišice, napotili se bomo v deželo levov, srečali bomo gusarje na odprtem morju. Sledili bodo še tedni z naslovom »Pikapolonica v dvorani skrivnosti«, »Pikapolonica v sojini omaki« in »Vsi na igrišče«. Vsak teden bomo imeli motorične, glasbene in jezikovne delavnice, igre, ročna dela in izlete. Ob petkih pa bo na vrsti dan odprtih vrat s starši in vsak teden bomo imeli obisk častnega gosta«
Poletni center Pikapolonica poteka v sodelovanju z ZSŠDI in je namenjen otrokom od 3. do 13. leta starosti. Podrobne informacije na www.melanieklein.org
mak
Včeraj danes
ture, umetnosti in turizma. Zato je potrebno, da Občina Trst širi informacije o Trstu v svet. Internet je danes izrednega pomena za turizem in bo torej nova turistična digitalna platforma odlično sredstvo za promocijo mesta oziroma tržaške pokrajine, je še povedal Kraus.
Danes, NEDELJA, 29. junija 2014
PETER, PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 7.27 in zatone ob 22.00.
Jutri, PONEDELJEK, 30. junija 2014
EMILIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,1 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,1 stopinje C.
OKLICI: Federico Serafini in Federica Filincieri, Roberto Saxida in Francesca Eramo, Eddy Manzan in Ivana Petrosic, Arturo Pucillo in Lara Verdoglia, Edoar-do Marega in Cristina Bibalo, Fabrizio Ri-barich in Michela Di Lauro, Luigi De Rosa in Ilenia Rita De Pace, Fabio Fioravan-ti in Luisa Celeghin, Nazareno Piero Ba-budri in Chiara Vatta, Daniele Garino in Giulia Bordi, Paolo Grassilli in Daniela Ro-solen, Fabio Mini in Claudia Cervo, Giuseppe Altieri in Maria De La Paz Infanti, Quirino Martinisi in Francesca Tringali, Luca Scrignani in Silvia Sassatelli, Saimir Gallushi in Fatime Beu, Arnold Pastrello in Marialuce Comingio, Alessandro Fi-gliuolo in Eleonora Vidotti, Fausto Ragusa in Hayate Kanouni, Bruno Salmoni in Michela Scubla, Ruben Movio in Valentina La Porta, Marco Carulli in Kathleen Deirdre Hawes, Bruno Montevecchi in Francesca Chimera Baglioni.
CI3 Lekarne
Danes, 29. junija 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Combi 17, Ul. F. Severo 122, Ul. Mazzini 43, Zavije - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Zavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. F. Severo 122, Ul. Mazzini 43, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785
Od jutri, 30. junija, do sobote, 5. julija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 - 040 767391.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
8
Nedelja, 29. junija 2014
ŠPORT
/
SKD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna
prirejajo danes, 29.6.
VAŠKI PRAZNIK
ob nogometnem igrišču v Križu
Ob 19. uri nastop Cheerdance Millenium,
sledita nogometna tekma poročene-neporočene in ples
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
je uspešno diplomiral
Diego Geri
Iskreno mu čestitamo in želimo še veliko uspehov
noni Marija in Lilijana, Marko, Nives, Franko, Devan in Cristina
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je
Jurij Verč
23. junija uspešno zagovarjal svojo disertacijo o medkulturnosti. Doktorju znanosti s področja filozofije iskreno čestitamo!
Vsi njegovi
¿i Čestitke
U Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Big wedding«.
ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »The summit K2«; 16.30, 20.00 »Era meglio domani«.
FELLINI - 17.00 »Gool!«; 18.45, 21.00 »Synecdoche, New York«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 22.15 »Quel che sapeva Maisie«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 22.00 »Thermae Romae«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.05 »Hiša velikega čarodeja«; 14.10 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 14.00, 16.20, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.30, 16.00, 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.25 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.05 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.00, 19.55
RIBIŠKI MUZEJ
sklicuje
dne 30.junija v domu Alberta Sirka v Križu ob 19.30 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju
14. OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom:
1.	Ogled muzeja
2.	Predstavitev knjige: 0 zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribištva.
Avtor Bruno Volpi Lisjak. Predstavil bo Milan Pahor
3.	Predsedniško poročilo
4.	Predstavitev bilance
5.	Razprava
6.	Odobritev poročil in bilance
7.	Razno
^ Toplo vabljeni vsi člani!
Naš super-tehnik SAMUEL KRALJ je zaključil višješolski študij z okroglo stotico. Navdušeno mu čestitamo in želimo enakih uspehov v nadaljnjem študiju, vsi pri igralskih skupinah Slovenskega odra, Fin-žgarjevega doma in Slovenskega kulturnega kluba.
Draga ARIANNA, včeraj si stopila na prag 50. let. Da bi te v življenju spremljali le sreča, zdravje in veselje, to so naše iskrene želje. Radi te imamo, zato nazdravimo s teboj mi vsi: mama, Majda, Branko, Erik in Natalie.
TANJI PERIC iz srca čestitamo za doseženi doktorski naslov iz veterinarskih ved! Vsi pri društvu Timava Medjevas - Štivan!
Čestitamo naši maturantki MARI MURA za dober uspeh in ji želimo srečno in uspešno življenjsko pot. Vsi najdražji.
zikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnasti-ca 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
S Izleti
»Občudovani«; 18.00,20.00 »Sosedi«; 16.40, 19.45, 20.30 »Transformerji«; 20.15 »Zlohotnica 3D«; 14.15, 16.10 »Zlohotnica«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Transformerji«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Noah«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 18.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.30 »II magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tutte contro lui«; 20.15 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Le week-end«; Dvorana 4:16.30,18.15,20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30,18.45, 21.00,22.10 »La citta' incantata«; 18.10, 22.00 »Instructions not included«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »II magico mondo di Oz«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tutte contro lui«; 18.50, 21.30 »Jersey boys«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »The big wedding«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Instructions not inclu-ded«; 20.00, 22.15 »Edge of tomor-row«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Grand Budpest hotel«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 17.50, 20.00, 22.15 »Big wedding«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Jersey boys«; Dvorana 3: 18.00 »Disney's Maleficent«; 16.00, 19.50, 22.00 »Thermae Romae«; Dvorana 4: 16.00, 17.50, 20.00, 22.10 »Tutte contro lui«; Dvorana 5: 16.00 »Piccola patria«; 18.00, 20.00, 22.10 »Synecdoche, New York«.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30 -12.30.
PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, je-
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Sv. Višarje in Belopeška jezera, ki bo v četrtek, 3. julija. Info in vpis na tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431, najkasneje do 30. junija.
SPDT vabi člane na srečanje s pobratenim društvom Integral v soboto, 5. in nedeljo, 6. julija, na Planini pri Jezeru. Tržaški planinci se bodo na srečanje podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Nujna je prijava do ponedeljka, 30. junija, na tel. št. 040-635627 (uradi ZSŠDI, pon.-pet. 8.00-14.00) ali na m.per-tot@libero.it ter f.starec@gmail.com.
KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z ZKB, vabi na tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki ga Skupnost južnokoroških kmetov letos prireja v Selah na Koroškem v nedeljo, 6. julija. Vpis na Kmečki zvezi - Trst (040-362941).
KRUT v sodelovanju z DSU Trst sporoča, da je še nekaj prostih mest za celodnevno druženje z jutranjo plovbo do Rovinja, v četrtek, 10. julija. Vse dodatne informacije na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072 v dopoldanskih urah, krut.ts@tiscali.it
Ü3 Obvestila
POLETNI CENTRI V DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVELA: nadaljujemo z vpisi otrok v poletna središča. Namenjena so otrokom, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
60 LET SPOMENIKA NOB V ORLE-KU: danes, 29. junija, bo ob 17. uri v Orleku spominska slovesnost ob 60-obletnici postavitve in odkritja spomenika NOB. Slavnostna govornica bo domača poslanka v Državnem zboru dr. Ljubica Jelušič. V kulturnem programu bodo sodelovali: TPPZ P. Tomažič, Kraška pihalna godba in recitator Igor Rojc.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE obvešča, da bo tradicionalna sv. maša za vse žrtve vojn v Rižarni danes, 29. junija, ob 17. uri. Pel bo Združeni zbor ZCPZ iz Trsta. Vabljeni!
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 29. junija, v Orleku ob 15.30 tehnična vaja, ob 17.00 nastop na proslavi. V torek, 1. julija, ob 20.45 pevska vaja, v četrtek, 3. julija, ob 18.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Bertokih. V nedeljo, 6. julija, ob 20.00 nastop na proslavi v Mavhi-njah.
A.Š.Z. JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 v prvem in v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah. Vabljeni!
JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celote-denski, od 13. do 18. ure. Spored: od 30. junija do 4 julija; od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali in-fo@yccupa.org.
JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Namenjeni so osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored: od 30. junija, do 4. julija; od 7. do 11. julija; od 14. do 18. julija; od 21. do 25. julija; od 28. julija do 1. avgusta; od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org.
KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 30. junija, v domu A. Sirka v Križu, ob 20.00 v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja in nato bo predstavitev knjige »O zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribištva«.Avtor Bruno Vol-pi Lisjak. Predstavil bo Milan Pahor.
NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00.
OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse »osmi-čarje« na javno srečanje z novo upravo v ponedeljek, 30. junija, ob 17. uri v sejni dvorani na županstvu v Dolini.
OBČINSKA UPRAVA DEVIN NABRE-ŽINA vabi občane na javno srečanje na temo Proračun 2014 - razmislimo in načrtujmo skupaj, kako bi porazdelili sredstva, ki so na razpolago, v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 v Bri-darjevi hiši v Devinu.
POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.har-monija@gmail.com ali tel. 3357747578.
SOMPD VESELA POMLAD prireja poletno glasbeno delavnico za osnovnošolce »Veselo poletje pri veseli pomladi«, ki bo od 30. junija do 4. julija, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Delavnico vodita glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Info na tel. št. 328-3635626, goranruz@gmail.com.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od ponedeljka, 30. junija, do 12. septembra, po poletnem urniku (9.00 -13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom.
OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v
Miljah z Leonardom Calvom, preko Združenja Genteadriatica Fvg, od torka, 1. do petka, 4. julija, od 9.00 do 11.30. Info na tel. št. 333-4784293 ali 040-9882109.
POLETNO OBREZOVANJE: tečaj traja 6 ur (2 uri teoretičnega dela in uvod v tehnike obrezovanja ter 4 ure praktičnega tečaja na polju, z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Uvod bo v torek, 1. julija, ob 18. uri na sedežu Ad Formanduma v Trstu. Prijave na tel. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 1. julija, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3.
JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 2. julija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v telovadnici na Kontovelu.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na zadnje srečanje v tej sezoni. Srečanje z večerjo bo v sredo, 2. julija, ob 19. uri v Slopah pri Kozini. Kdor bi se nam rad pridružil naj pokliče na tel. št. 335-6068387 (Bruno).
ARTEDEN '14 - Likovna delavnica za mlade v sodelovanju s KD za umetnost Kons, v četrtek, 3. julija, od 16.30 do 18.00 v ŠKC v Lonjerju. Vodi prof. Jasna Merku. Info: jana@ar-teden.org
POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob 13.30. V petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem se-dežu-Štalci, ali na tajnistvo@skd vi-gred.org, info na tel.št. 380-3584580.
SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v petek, 4. julija, ob 20.00 ob prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v KD Igo Gruden v Nabrežini.
EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure.
OMPZ F. BARAGA prisrčno vabi v prijetno družbo oratorija, kjer bo z izkušenimi animatorji veliko zabave, igre, petja, pa tudi krajši izleti in druga presenečenja. Dobrodošli v čim večjem številu otroci zadnjega letnika vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole. Zaželjeni višješolci za pomoč animatorjem. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Info in vpisi na tel. št. 347-9322123.
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu.
Loterija 28. junija 2014
Bari	45	65	78	13	69
Cagliari	61	42	28	8	69
Firence	22	20	47	17	12
Genova	31	18	3	19	53
Milan	67	17	18	64	3
Neapelj	39	75	6	65	22
Palermo	22	89	29	90	71
Rim	58	72	42	1	61
Turin	68	69	49	25	53
Benetke	27	46	30	23	28
Nazionale	52	70	65	68	7
Super Enalotto Št. 77
17 20 41 42 4981 jolly 48
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnik s 5 točkami 635 dobitnikov s 4 točkami 26.277 dobitnikov s 3 točkami
13.814.393,96 € --€ -- €
64.159,39 € 489,34 € 19,63 €
Superstar	25
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
4 dobitnikov s 4 točkami	40.820,00 €
171 dobitnikov s 3 točkami	1.963,00 €
2.492 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
17.772 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
38.081 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
Navodila za prostovoljne prispevke
Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec.
Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika.
Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca.
/
TRST
Četrtek, 26. junija 2014
5
Skd TaborProsvetni dom -Opčine
10. POLETJE
POD KOSTANJEM
03.07.-GodArt - Jure Godler in Tilen Artač
10.07.-Belcanto -Mednarodna Operna Akademija Križ z gosti iz Rusije
17.07.-Jari in Jarci
24.07.- MAGIC COCKTAIL z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir,Vikj, Eva&Tanja
Začetek večerov ob 21.00 uri.
V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani.
Odprto bo parkirišče ZKB.
Več info na www.skdtabor.it in na fb-ju.
Pobudo so podprli: ZKB in Conad Nova srl
1904 - 2014
\\0 let Godbeno društvo
PROSEK
vabi na slavnostno povorko ob 110-letnici ustanovitve
danes, 29. junija 2014, ob 17. uri
od Soščeve hiše do B'lanca
Sodelovale bodo vse zamejske godbe. Na B'lancu bo vsaka godba imela krajši nastop. Sledi ples z ansamblom Domači zvoki. Delovali bodo dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bodo koncerti v Kulturnem domu na Proseku.
© šagra
športni D aH center Ftlll
specialitete nA ŽARU
1*9 _ . ..v .	S Mali oglasi
EÜ Turistične kmetije	3
* DAJEMO v najem popolnon
OSMICA 'PRI KOVAČEVIH'
v Coljavi pri Komnu 2A
se odpre 27.06.2014 do 07.07.2014.
Rezervacije sprejemamo na
00386 (0)31772308, 00386 (0)31388307, 00386 (0)31451367.
Vljudno vabljeni!
[ÏÏ1 Osmice
DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni!
DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450.
IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634.
NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043.
NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica.
V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943.
S Poslovni oglasi
DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570.
IŠČEM knjige za 2. letnik (smer kemija) višje srednje šole Jožef Stefan iz Trsta. Tel. št. 377-4260592.
IŠČEM motor ali dele motorja dingo, moto guzzi 50. Tel.: 040-212032.
PODARIM tri majhne mucke, črne barve, rojene 17., in 20. aprila. Za info: 320-1861260.
PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237.
PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor, uglašena C-F-B. Ugodna cena. Informacije na tel. št. 328-1271086.
PRODAM tipično kraško hišo v Prapro-tu, začetek 18. stoletja, popolnoma prenovljena, s pogledom na morje in z dvoriščem. Cena: 538.000 evrov. Tel.: 347-7989073.
VESPA LML Star 125 cc 4t euro 3, 7500 km, letnik 2010, rdeče bordeaux barve, prodam. Tel. št. 328-4050924.
VIŠJEŠOLKA pomaga pri pisanju nalog
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ
vabi
ob
praznovanju farnega zavetnika na celovečerni
koncert
DPZ Kraški Slavček - Krasje in
harfistke Paole Gregoric zbor vodi Petra Grassi
DANES, 29. junija 2014, ob 20.30
v župnijski cerkvi Sv. Ivana v Trstu
POGREBNO PODJETJE
v *	- "
INDIVIDUALNA BREZPLAČNA PSIHOLOŠKA SVETOVANJA
v sodelovanju s psihoterapevtko dr. Elis Miliani
nudi lekarna Sv. Roka v Nabrežini. Informacije in rezervacije na tel. 040-200121
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo
Snami aplikacijo iz spletne trgovine
□ Available on the
App Store

trenutku èahsti...
...in tradicija
OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020
Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov.
ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233
Tel. 345 2355013
Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah
PRIDEMO TUDI NA DOM!
otrokom in mladim do tretje srednje. Tel. št. 338-5450879.
0 Prireditve
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ iz Trsta vabi ob praznovanju farnega zavetnika sv. Ivana na celovečerni koncert DPZ Kraški Slavček - Krasje, ki ga vodi Petra Grassi. Med pavzo nastopa har-fistka Paola Gregoric danes, 29. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja sporoča, da bo danes, 29. junija, s pričetkom ob 17. uri »Slavnostni mimohod« godb po Proseku. Sodelovale bodo vse zamejske godbe. Mimohod se bo zaključil na B'lancu, kjer bo vsaka godba imela krajši nastop. Sledil bo ples z ansamblom Domači zvoki. Delovali bodo dobro založeni kioski s hrano in pijačo.
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo vabita na »Teden kriških zavetnikov«. Danes, 29. junija, slovesnost sv. Petra in Pavla, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija, sledi tradicionalna procesija po vaških ulicah in družabnost. V slučaju neprimernega vremena procesija odpade.
ARTEDEN/14 - ŠKC Lonjer: v ponedeljek, 30. junija, ob 20. uri, literarno-glasbeni večer »Iz jezika v jezik«, predstavitev antologije manjšinske in priseljeniške književnosti v Sloveniji v sodelovanju s Slovenskim klubom.
J>rndJtï7 íJüvnfiííi1! ii0trwri'n»v
■ nI hitd .tf/jkM.J
v.ihiE.t juLn v Pr k'rliniH.o ctvnr.inc^ DCiliMHijevJ 1. pa ¿niVflJtjf z d t. Ftofkom Oclhorjem
ob izidu mecio'tüd-t h iir'i,hl.i|ihi.jij.i ßäläpiU
BUČ A NJE HUDOURNIKOV
NuMVbfliH avtorjevi 80-lclnii i in zakljui fcu feioinje uspeii» ktq«
Začetek ob 2G.30
Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in založba Mladika vabita na sklepni večer letošnje sezone v Peter-linovi dvorani, v Donizettijevi ulici 3, v ponedeljek, 30. junija, ko bodo srečanje posvetili zdravniku, planincu, pisatelju in družbenemu delavcu, dr. Rafku Dolharju, ob njegovi osemdesetletnici. Ob izidu njegovega himalajskega dnevnika bo na ogled tudi video z njegove odprave v Himalajo. Začetek ob 20.30.
SKD LIPA vabi na predavanje igranega filma »Vstala Primorska«, ki ga bo predstavil scenarist Jadran Strle v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. V slučaju slabega vremena bo predavanje v dvorani.
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v torek, 1. julija, ob 21. uri na dvorišče društvenega bara, na ogled komedije »Zgodilo se je v vili ob morju«. Vabljeni!
SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu v četrtek, 3. julija, GodArt (Jure Godler in Tilen Artač); v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci, v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Več info na www.skdta-bor.it.
KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 19. julija, v Zadružnem domu Skala v Gropadi koncertno-plesno večerjo s kantavtorjem Igorjem Miko-ličem - Lija (istrski Mlakar). Vpis do 5. julija na tel. št.: 328-3923792 ali 3311711096 (v večernih urah).
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -TREBČE prireja letni koncert na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah, ki bo v nedeljo, 6. julija, ob 18.00.
ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE, Jus Ce-rovlje, Jus Mavhinje, Jus Medjevas, Jus Vižovlje in SŠKD Timava Medjavas -Štivan vabijo v nedeljo, 6. julija, ob 20.00 na osrednjo proslavo v Mavhinje ob priliki 70-letnice požiga štirih vasi (Cerovlje, Mavhinje, Medjevas in Vižovlje). Nastopajo godbeno društvo Nabrežina, dramska skupina ŠKD Cerovlje - Mavhinje in TPPZ Pinko Tomažič s koncertom.
27.6.2004
27.6.2014
Bandi Lucija
Vedno v mojem srcu.
Cinzia z družino
Lakotišče, 29.06.2014
t
26. junija 2014 je po krajši bolezni, v 93. letu starosti preminila naša draga
Ivanka Jerič vd. Martellani
Od nje se bomo poslovili v sredo, 2. julija. Pogreb bo krenil ob 13. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v opensko cerkev. Žalujoči
sin Vojko z ženo Ondino, brat Sandro z družino, sestra Slavka z družino, nečaki Vlasta, Zora in Brane z družinami.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, Avstralija, Slovenija, 29.06.2014
^ Zapustila nas je naša draga
Maria Maruška Metlika por. Brass
Žalostno vest sporočajo
mož Nino, sin Alex in hči Xenia z družinama.
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 3. julija, od 13. do 14. ure v bazovski cerkvi. Sledila bosta sveta maša in pokop.
Bazovica, 29. junija 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
Andreina Corbatto por. Barut
Žalostno vest sporočajo
mož Eto, sin Giorgio, vnukinja Giorgia ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo v sredo, 2. julija, od 11. do 12.30 v ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 13. uri v cerkvi v Borštu.
Dolina, 29. junija 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Zdenka Križmančič
Ob izgubi naše drage se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Svojci
Bazovica, 29. junija 2014
10
Nedelja, 29. junija 2014
KULTURA
/
ztt - Knjižna novost Vojmirja Tavčarja in Mitje Tretjaka
Za male popotnike in velike radovedneže
Pri Založništvu tržaškega tiska -ZTT je izšel vodnik z naslovom SLOVENIJA V ŽEPU - Vodnik za male popotnike in velike radovedneže. Čisto poseben in izjemno pisan pripomoček za popestritev izletov in potepanj po Sloveniji je namenjen predvsem nekoliko starejših otrokom in najstnikom (od 9. do 14. leta), ki so že prerasli obstoječe otroške vodnike, a jih hkrati literatura za odrasle še ne pritegne.
Glavna junaka vodnika sta Nastja in Matej, mlada popotnika, ki želita na družinskih izletih doživeti veliko novega, predvsem pa ogromno zanimivega. Pri odkrivanju znanih, a tudi skritih kotičkov Slovenije zato potrebujeta priročno gradivo, ki bi ju navdušilo nad načrtovanjem novih potepanj, a žal se tu zalomi: otroške knjige sta prerasla, ostali vodniki »za odrasle« pa jima niso vedno zanimivi. Nastja in Matej sta namreč vešča uporabnika svetovnega spleta, najraje prebirata kratka besedila, zgodbe o velikih ljudeh in stare legende, zanimajo ju dosežki, posebnosti, številke, tehnične vrago-lije in še posebno kraji, kjer lahko kaj počneta in doživita tudi brez staršev.
»Sta pa tudi najstniško radovedna in iznajdljiva, zato znata ob pravem trenutku zavihati rokave in sama poskrbeti zase,« je zapisano v vodniku. »Nastja in Matej sta se zato odločila kar sama napisati vodnik: zbrala sta raznolike turistične informacije, fotografije najlepših krajev, naslove spletnih strani za kasnejše branje, takšne in drugačne ugotovitve, komentarje, misli ... Skratka vse, kar jima je padlo na pamet na poti ali v času priprave na izlet. Vse to sta pisala, risala, spenjala in lepila v beležko, ki se je po-
časi polnila in sproti postajala arhiv spominov in namigov za vrstnike, ki bi se tako kot onadva radi podali na nepozabno pot.«
Nastala je tako zgoščena in pisana žepnica, primerna za male, a zahtevne popotnike in velike radovedneže, za katere bodo poti po Sloveniji le še navdušujoče in nikoli več dolgočasne.
Slovenija v žepu se na svojih 250 straneh predstavlja kot zapolnitev vrzeli v najstniški literaturi, kjer mladi bralci iščejo predvsem krajša besedila, veliko interaktivnih informacij in napotke za nadaljnjo raziskovanje. S knjigo lahko mladi popotniki načrtujejo izlete ali jo imajo pri sebi, ko bi v različnih slovenskih krajih radi izvedeli kaj več v zvezi z njihovo preteklostjo, posebnostmi in znamenitimi ljudmi, ki so tam živeli.
Za dinamično in barvito oblikovanje sta poskrbela Chiara Sepin (ilustracije) in Peter Ferluga (oblikovanje), ki sta slovenske bralce že navdušila s knjigami Škrobek kuha 1 in 2 ter Jem zdravo, živim zdravo (obe knjigi sta izšli pri Založništvu tržaškega tiska). Izid knjige je finančno podprlo Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Knjiga je naprodaj v vseh slovenskih knjigarnah in na spletni knjigarni Buča (www.buca.si) ter v knjigarnah v Trstu in Gorici. Promocija vodnika bo potekala tako poleti kot tudi jeseni po osnovnih šolah, medtem ko bo v naslednjih dneh na Facebooku stekla posebna nagradna igra, pri kateri bo končna nagrada ... Slovenija v žepu!
Privoščite si popotovanje po straneh Slovenije v žepu in na novo odkrijte slovenske kraje!
mepz lojze bratuž - Predstavili novo zgoščenko
Živi spomini ob pesmi
»Pesem je zvesta spremljevalka našega življenja. Bila je v preteklosti in je še danes, v stalno spreminjajoči se družbi, važen povezovalni člen. Zato je vsak praznik pesmi tudi naš praznik. Naj ta zgoščenka pripomore k praznovanju slovenske kulture, ustvarjalnosti in po-ustvarjalnosti.« - piše zborovodja Bogdan Kralj v spremni knjižici novega cd-ja Živi spomini, ki so ga pevci mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž predstavili pred kratkim v Grofovi dvorani na goriškem gradu.
Živi spomini so vezani na delova-
nje zbora v zadnjih sedmih letih in zaživijo v posnetkih, ki so nastali v studiu, a tudi v živo na tekmovanjih in koncertih. V zgodovini zbora je veliko nepozabnih pevskih trenutkov, od najnovejšega, tretjega mesta na tekmovanju Mokranjčevih dnevov v Negotinu, drugega mesta v kategoriji ljudskih pesmi na italijanskem državnem tekmovanju v Vittoriu Venetu, do srebrnega priznanja na tekmovanju primorskih zborov v Postojni, zlatega odličja v kategoriji s prostim programom tekmovanja Seghizzi in na mednarodnem
zborovskem tekmovanju v Riva del Garda. Zbor je v svoji več kot 50-letni zgodovini imel koncerte v Sloveniji, Italiji, Franciji, Švici, Češki in Avstriji.
Na uradni predstavitvi diskograf-skega podviga je uvodni pozdrav podal predsednik zbora Marko Terčič, pevka Alenka Hvalica pa je pripravila zgodovinski oris dolge pevske poti goriških pevcev. Glasbeni spored je prikazal vsebine cd-ja, ki je v določenem smislu dokument o trinajstletnem sodelovanju Bogdana Kralja s tem zborom, zato je tudi program zrcalo usmeritev in do-
sežkov pevcev v tem obdobju, s posebno pozornostjo do zamejskih skladateljev. Program novega cd-ja obsega nabožne in posvetne skladbe. V prvi sklop spadajo dela Lojzeta Bratuža, Jacobusa Gallusa, Stevana Mokranjca, Patricka Quaggiata, Josefa Gruberja, litovske skladateljice Kristine Vasiliauskaite in kanadske skladateljice Nancy Telfer. Zborovodja Janko Ban, ki je bil zadolžen za predstavitev cd-ja na goriškem gradu, je o izvedbah sakralnega programa povedal: »V njihovih izvedbah odkrijemo sedanje odlike zbora: globoko meditativno interpretacijo, širino vokalnega obsega v višino in nižino, jasen in neobremenjen zvok, zlitost in prožnost pri oblikovanju fraziranja. Večina teh skladb se oglaša v goriški stolnici, torej v prostoru, ki je primeren okvir ne samo v akustičnem pogledu, ampak tudi glede vsebinske zbranosti.« Posvetni del programa pa obsega umetne in ljudske skladbe v priredbah Alojza Srebot-njaka, Ubalda Vrabca, Hilarija Lavren-čiča, Ambroža Čopija, Pavleta Merkuja, Jakoba Ježa in Sama Vremšaka.
Snemalca sta bila Niko Klanjšček in Vasja Križmančič. Ploščo je izdal Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, sodelovali so Zveza slovenske katoliške pro-svete, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Cd bo kot zvočna vizitka spremljal pevce na vseh koncertih, ki jih že načrtujejo v prihodnji sezoni.
ROP
jutri
V Lonjerju znova na startu Arteden
Vse je nared za 12. Izvedbo mednarodne likovne delavnice Arteden, ki se bo začela jutri in zaključila v soboto. Letos bo v Lonjerju ustvarjalo pet umetnikov iz cele evrope. Ze zjutraj se bodo otroci preizkušali z umetnostjo med delavnicami, popoldne pa bo ob 18. uri prvo srečanje z umetniki.
Osrednji dogodek jutrišnjega dne bo literarno-glasbeni večer, ki ga društvo SKD Lonjer Katinara prireja v sodelovanju s Slovenskim klubom. Ob 20. uri bo namreč potekala predstavitev prve antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji - Iz jezika v jezik.
Z Jaruško Majovski se bodo pogovarjali madžarski pesnik iz Lendave Lajos Bence in hrvaška pesnica Kupljenik. Poudarek iz našega okolja bo prinesel Igor Pison. Za glasbo bo s svojo kitaro poskrbel učenec kitare pri Glasbeni matici Francesco Cenci.
Umrl legendarni soul glasbenik Bobby Womack
LOS ANGELES - Dobre tri mesece po svojem 70. rojstnem dnevu je v petek umrl ameriški soul glasbenik Bobby Womack, so poročale tuje tiskovne agencije. Vplival je na številne generacije glasbenikov in tudi ustvarjal zanje. Med drugim je podpisal skladbo It's all Over Now, prvo pesem, s katero so The Rolling Stones osvojili vrh britanske lestvice. Vzrok njegove smrti ni znan. Womack se je sicer več let boril z drogami in zdravstvenimi težavami. Leta 2012 je po več kot desetletju izdal nov album The Bravest Man in the Universe, prihodnji mesec pa je nameraval na turnejo po Evrope, ki naj bi po podatkih njegove spletne strani vključevala koncerte na Nizozemskem, v Franciji, Belgiji in Veliki Britaniji.
Womack se je rodil leta 1944 v Clevelandu v glasbeni družini. Skupaj s sorojenci je ustanovil gospel skupino The Womack Brothers, ki se je kasneje preimenovala v The Valentinos in leta 1962 pri založbi Sama Cooka Sar Records izdala prvi uspešni singl Lookin' for A Love. Sočasno z The Valentinos je začel igrati kitaro tudi v Coo-kovi skupini, po njegovi smrti pa je stopil na samostojno pot.
Njegova glasbena kariera je trajala več kot 50 let, njegov repertoar pa so zaznamovale prvine rhythm and bluesa, soula, ro-cka, gospela in countryja.
Med njegovimi največjimi uspešnicami so skladbe, ki jih je napisal za druge izvajalce, kot so Aretha Franklin, Wilson Pickett, Joe Tex in Dusty Springfield.
Kot pevec je znan še po skladbah That's The Way I Feel About Cha, Woman's Gotta Have It, Harry Hippie, Across 110th Street in If You Think You're Lonely Now. Leta 2009 je bil vključen v Dvorano slavnih rock and rolla.
/
KULTURA
Nedelja, 29. junija 2014
1 1
briščiki - Dogodek, kot ga na Krasu še ni bilo
»Hasta siempre Trieste« Manu Chao je podaril publiki izjemen koncert
Nekaj takega v Briščikih še nismo videli! Pričakovani koncert francosko-špan-skega glasbenika Manu Chaa je v petek zvečer na območje blizu Briščikov privabil kar 13.000 ljudi. Priljubljeni pevec večine ni razočaral, saj je večnarodnemu občinstvu podaril poltretjo uro dolg koncert, med katerim so se stare uspešnice prepletale z novejšimi.
Oboževalci glasbene »no global« ikone so v Trst prišli iz najrazličnejših krajev sveta. Nekateri so pred blagajno stali že ob 12. uri in nestrpno čakali na odprtje vrat. Na ogromnem parkirišču ob koncertnem prizorišču je v prvih popoldanskih urah že mrgolelo avtomobilov z najrazličnejšimi registrskimi tablicami. Thomas in Alex sta na primer prišla iz Gradca. Navdušena avstrijska fanta sta s seboj prinesla kar nekaj sendvičev in pločevink hladnega piva, ob tem pa še nogometno žogo. »Nogometna žoga je na festivalih nujno potrebna,« sta trdila Avstrijca. Istega mnenja je bil tudi Zoran, ki se je sam pripeljal iz Pule in se z žogo v roki kmalu spoprijateljil z avstrijskima fantoma.
Ves popoldan in večer sta bila tržaška železniška postaja in prizorišče pri Bri-ščikih povezana s posebno avtobusno progo, ki jo je za to priložnost ponudilo podjetje Trieste Trasporti. Na mestnih avtobusih so kraljevali elektronski napisi Manu Chao, v njih pa so potovali njegovi številni oboževalci. Zamisel organizatorjev se je izkazala za pravilno, saj se je te ponudbe poslužilo skoraj dva tisoč ljudi.
Malo po 19. uri je na oder kulturnega društva Drugamuzika stopila furlanska zasedba Playa Desnuda. Pod odrom je takrat stalo že nekaj sto mladih, veliko ljudi pa se je medtem okrepčalo v kioskih in si nastop furlanskega benda raje ogledalo s pleskavico v roki. Člani benda Playa Desnuda so na odru predstavili veliko glasbenih priredb starejših uspešnic, kot na primer komad Boys Don't Cry skupine The Cure in pesem Amore disperato italijanske pevke Nade.
Okrog 20. ure se je prizorišče začelo naglo polniti. Koncertu priljubljenega slovenskega ska-core benda Elvis Jackson je sledilo veliko fantov in deklet, ki pa so v glavnem nosili majčke pevca Manu Chao in, morda nekoliko presenetljivo, tudi znane gipsy-punk zasedbe Gogol Bordello. Lider skupine iz Ajdovščine David Kovšca in njegovi so vedno bolj številno publiko pošteno »segreli« s komadi In The Morning, Dreams, You And I in drugimi. Svoj nastop pa so fantje zaključili z že tradicionalno Smoking Ganja.
Večtisočglava množica je mrzlično pričakovala prihod Manu Chaa in njegove zasedbe. Nekateri so med tem že prepevali njegove uspešnice, drugi bolj ponarodele Bella Ciao in Bandiera Rossa. Ko so ob 22. uri nenadoma ugasnile luči, pa je bilo čakanja konec in začel se je glasbeni show. Manu Chao je za petkov koncert pripravil dolg seznam skladb, kar štirindvajset pesmi. Poleg njega so na odru stali njegov dolgoletni basist Jean Michel Gambeat, kitarist Madjid Fa-hem in bobnar David Bourguignon. Manu Chao se je naprej poklonil reggae legendi Bobu Marleyu s pesmijo Mr. Bobby, takoj nato pa zapel posebno verzijo komada Dia Luna Dia Pena. Publika je pesmi spremljala s ploskanjem in skakanjem, uspešnico Clandestino pa zapela od začetka do konca.
Manu Chao ni le politično in socialno angažirana osebnost, pač pa tudi strasten ljubitelj nogometa. La Vida Tombola je pesem, ki govori o najboljšem nogometnem igralcu vseh časov Diegu Mara-doni, v petek pa je v živo izzvenela skorajda ganljivo. Po krajšem odmoru so se Manu Chao in ostali vrnili na oder in zaigrali sklop pesmi, med katerimi sta izstopali Bienvenida a Tijuana in El Viento. Skupini sta tu priskočila na pomoč tudi dva člana furlanskega benda Playa Desnuda.
Vse fotografije na petkovem koncertu pri Briščikih je posnel fotograf Damjan Balbi
Francosko-španski glasbenik se je nato kar trikrat poslovil od tržaške publike, a se vsakič vrnil na oder in množico osrečil s starejšimi uspešnicami Mala Vida, Desaparecido, Sid H. Bibi, Señor Matanza in izredno »plesno« verzijo komada Rumba de Barcelona. Preden je zapustil kraško prizorišče, je priljubljeni Manu še zadnjič pozdravil trinajst tisoč-glavo množico in vzkliknil »Hasta Siempre Trieste!«.
Glasbeno vzdušje, ki je vladalo med poltretjo uro dolgim koncertom Manu Chaa, je bilo res nepopisno, žur pa se je na koncertenem prizorišču nadaljeval pozno v noč z dj-ji in nastopom tržaškega benda Makako Jump na stranskem odru.
O velikem glasbenem dogodku, ki je nastal s pokroviteljstvom Občine Zgo-nik, v sodelovanju z Deželo FJK in z družbo Azalea Promotion, se bo v prihodnjih letih najbrž še veliko govorilo. Kulturno društvo Drugamuzika pa že pripravlja novo izvedbo festivala balkanske glasbe Gu-ča na Krasu, ki bo v Briščikih potekala 18. in 19. julija. Na njem bodo nastopili ben-di Dubioza Kolektiv, Koza Mostra, Agu-ševi Dzambo orkestar in Radio Zastava.
R.D.
več fotografiji in videoposnetek na WWW.primorski.eu
julija - Jutri v vili Manin predpremiera z Viniciom Caposselo
Začenja se Folkest
Julija meseca bo že šestintridese-tič potekal glasbeni festival Folkest, ki od vsega začetka ponuja občinstvu spoznavanje drugih kultur, folk glasbe in inovacijskih glasbenih smeri. Po ustaljeni tradiciji bo torej tudi letošnja izvedba predstavila na osemindvajsetih različnih lokacijah tokrat večinoma italijanske glasbenike, ki izvajajo od prave ljudske glasbe do take s sodobnimi glasbenimi izzivi.
V	preteklih letih je festival Folkest zaobjemal širši prostor in se selil tudi v Avstrijo in Slovenijo, letos pa bodo čezmejni koncerti potekali le v Kopru. Letošnji festival bo gostil nove skupine, večletne glasbene prijatelje in obenem tudi res kvalitetne dobitnike natečaja »Suonare@Folkest«, ki že vrsto let uspešno selekcionira nove glasbene talente po celi Italiji.
V	ponedeljek 30.junija (jutri) bo na vrsti predpremiera, ki bo odprla festival na lepem prizorišču v Vili Manin v Passarianu, kjer bo koncertiral Vini-cio Capossela in La banda della posta.
Celoten program bo sledeč: 3.ju-lij Diaduit, Italija (Martignacco); 4.ju-
Vinicio Capossela
lij Sugar Raz Dogs, Italija (San Giorgio della Richinvelda); 5.julij Capitano tut-te a noi, Italija, Domenico Castaldo e Figurelle orkestar, Italija (Aviano); Mlin, Slovenija (Casacco); 6.julij Dara-mad, Italija (Palmanova): 7.julij Nosisa, Furlanija (Papariano); 8.julij Vruja, Istra (Travesio); 9.julij Hubert Dohr & Edgar Unterkirschner, Koroška (Arte-gna); 10.julij Bandajorona, Italija, Be-vano Est, Italija; ll.julij Bevano Est, Italija (Dignano); 12.julij Celtic Pixie, Ita-
lija (Enemonzo); 13.julij Morrigan's Wake, Italija (Ponteacco); 14.julij Bran-co Selvaggio, Italija (Flaibano); Serena Finatti, Italija (Castions di Zoppola); 15.julij To Loo Loose, Trst, Gan Ainm Irish Dancers, Italija (San Daniele del Friuli); 16.julij Edoardo De Angelis, Italija (Koper), Branco Selvaggio, Italija (Cordenons); 17.julij Giuseppe "Spe-dino"Moffa, Molize, Unavantaluna, Sicilija (Cosa - San Giorgio della Richinvelda); 18.julij Osanna & David Jackson, Italija (Koper), Capitano tutte a noi, Italija, Ginger Leigh & Patrice Pike, Texas (Tolmeč), Le Cheile, Irska (Stevena-Caneva); 19.julija Modena City Ramblers, Italija (Koper), Le Cheile, Irska (Colloredo di Prato); 20.julij Lune e un quarto, Furlanija (Prata di Pordenone), Le Cheile, Irska (Aurava-San Giorgio della Richinvelda); 23.julija Riccardo Tesi e Banditaliana, Italija (Humin), Ca-rantan, Furlanija, Alberto Sergi & Arakne Group, Italija (Talmassons).
Festival se bo zaključil z večdnevnim praznovanjem »Folkest in fe-sta« v Spilimbergu, kjer ne bodo potekali le koncerti, marveč tudi kulturna
srečanja in ob postavljenih stojnicah še prava poulična zabava. V četrtek,
24.julija	bosta igrala Francesca Gallo, Veneto, in Green Clouds, Italija; petek
25.julija	bodo koncerti Ciacciabanda Street Band, Italija, Emanuele Grafit-ti, Italija, Harduo, Italija, Ensemble San-gineto, Italija, večer pa bo zaključil Cristiano de Andre, Italija; soboto 26.ju-lija bodo igrali Ciacciabanda Street Band, Italija, in Giuseppina Casarin z zborom Le cicale, Italija, šolski orkester glasbene šole Gottardo Tomat, Giovanni Giusto, Veneto, Smbra Pintore, Sardinija, zanimivi hommage Giorgiu Gaberju »Chiedo scusa al Sig.Gaber« z Enzom Iacchettijem, Witz Orchestra in Accademia Naonis, Italija-Trst-Pordenone; nedeljo 27.julija se bo festival zaključil s Capitano tutte a noi, Italija, Simona Colonna, Piemont, Serena Finatti, Italija, L'Orange, Dolina Aoste in Elvenking, Italija. Večina koncertov je brezplačnih, točne informacije o prodaji vstopnic in urnikih posameznih koncertov pa so objavljene na spletni strani www.folkest.com.
Pan
12
Nedelja, 29. junija 2014
NEDELJSKI IZLET
/
Sirarski prti s skuto
Pobiranje kosmov skute iz kotla
Treba je podkuriti
PLANINSKA SKUTA
Ricotta = ponovno kuhana
Mitične bovške čompe
Toni Gomišček (tekst in slike)
Zdaj pa je čas, da začnem delati skuto,« je naznanil Milko Kutin s planine Kuhinja potem, ko je iz sirarskega kotla pobral vsa sirna zrna, jih oblikoval v hlebe in dal v stiskalnico. Najprej je dobro podkuril pod bakrenim kotlom, v katerem je bila zdaj samo še sirotka: medtem, ko je za pripravo sira iz surovega mleka dovolj, da ga ogrejemo na nekaj več kot 40 °C, je potrebno sirotko skoraj zavreti, če želimo, da beljakovine zakrknejo in se začno izločati v kosmih. Ja, ji ne rečejo zaman »ricotta«, ponovno kuhana. Beseda izhaja iz latinščine (recoctus), postopek njenega pridobivanja pa naj bi poznali že Egipčani in Sumerci. Ves svet priznava Italiji nekakšen primat nad njeno pridelavo in zato se italijanski izraz uporablja pogosto tudi v angleščini in francoščini! Francozi, čeprav veljajo za kralje sira, pripravljajo skuto le v nekaterih pokrajinah in ji dajejo različna imena: la recuite (Aveyron, Centralni masiv), la brousse (Južne Alpe in Pro-vansa), le brociu (Korzika), na Malti ir-kotta. V Sloveniji je potrebno biti previden, saj isti izraz uporabljamo tudi za sveži sir (nekateri mu pravijo zrnata skuta, ki je bila pred drugo svetovno vojno v prodaji kot sirček), medtem ko je ricotta označena kot albuminska ali planinska skuta.
Da gre res za pravo zmedo s poimenovanjem dokazuje praksa, da tako sladke kot slane sirove štruklje in tudi sirov burek pripravljamo s (kislo) skuto, skutne štruklje pa z njeno al-buminsko polsestro.
Skuto so delali na vseh planinah po Julijskih Alpah, samo ugibamo pa lahko, od koga so se naučili postopka priprave. Izšolani švicarski sirar Tomaž Hitz, ki smo ga že omenili v prejšnjem zapisu o siru, je v prispevku za goriški Gospodarski list leta 1874 priznal, da se je šele na Tolminskem naučil delati skuto. In to ne takoj. Hitz je bil na planini Razor, kjer so mu dali pomočnika, ki se mu je očitno tako upiralo, da bodo morali odslej delati sir »po švicarsko«, da je iz hudobije ali
nevednosti dokazoval, da če delaš ementalca, ne moreš narediti tudi skute. To pa bi bila za gospodarje planine nesprejemljiva izguba, saj je bil sir namenjen prodaji, skuta pa domači rabi! No, Hitz pravi, da je še pred koncem poletja dobil od sirarja s sosednje planine prave napotke glede priprave skute, tako da je lahko dokazal ničevost izgovorov prvega. Dejstvo je namreč, da je vsaka sirotka dobra za pripravo skute, običaj pa je, da jo celo malo obogatijo s polnomastnim mlekom. Edina »pomanjkljivost« te prakse je, da tako vrnemo v sirotko kazei-ne, ki bi se sicer izločili v sirno maso. Skuta, narejena zgolj iz sirotke, bi bila odlična dietna hrana za vse, ki imajo alergijo na sire, tako pa morajo prej preveriti, za kako skuto gre!
Nekaj veder mleka je v sirotko zlil tudi Milko, ki je pravočasno dodal še kisavo, to je fermentirano sekundarno sirotko.
Torej: primarna sirotka je tista, ki ostane po zajetju sirnih zrn, sekundarna pa ona, ki ostane v kotlu, ko se izločijo kosmi skute. Še vedno je polna mineralov in mlečnega sladkorja, ki se začne spreminjati v alkohol, nato pa v kis. Ker se med vsako preobrazbo sladkorja v alkohol sprošča ogljikov dioksid, je kisava pogosto rahlo peneča, zato ji ponekod rečejo tudi sirot-kin šampanjec! Bližje kot smo vrelišču, več kosmov skute priplava na površje. V njih prevladujejo zakrknjene mlečne beljakovine, laktoalbumini. Te kosme Milko pobira z luknjičasto zajemalko in spravi v prav tako luknji-často posodo ali v sirarski prt, da sirotka počasi odteče. Kar ostane, je sladka sirarska skuta.Taka skuta, zalita s še toplo sirotko, iz katere je bila pobrana, je najbolj preprosta in okusna skutna župa, kar si jih lahko zamislite.
Ravno ko nam je Milko ponudil krožnik te skutnice, je mimo prišel čili očanec, voščil dober tek in pripomnil: »Ob taki župi smo se zredili!« No ja, bolj zrasli kot zredili, sem hudomušno odvrnil, saj je bil suh kot pre-kla in zdrav kot dren, on pa mi je zaupal, da so starši otrokom pogosto pra-
vili, da preveč sveže skute škodi. Pa ne za to, ker bi ta odličen in nežen sirar-ski izdelek lahko kakorkoli slabo vplival na njihovo zdravje ali počutje. Samo strah jih je bilo, da je ne bi prehitro zmanjkalo, saj je šla sveža skuta prehitro v slast! Zato pa dobi starana tako močan vonj in okus, da jo lahko uporabljajo le še kot začimbo. In takrat je za običajno rabo dovolj količina, ki jo zajamemo s konico noža. S starano skuto naj bi nekoč zdravili tudi astmo, nam še pove.
V sveži sladki skuti je do 30 % suhe snovi. To suho snov sestavljajo maščobe, beljakovine in mlečni sladkorji. Z zorenjem na zraku, ko se skuta suši, vsaka od sestavin po svoje reagira na kisik. Najmanj težav z zorenjem imajo maščobe, razkroj beljakovin naj bi preprečili s soljo, alkoholnemu vrenju mlečnega sladkorja, ki mu botrujejo kvasovke, pa se - razen če skute ne zamrznemo - skoraj ne moremo izogniti. Sicer pa - zakaj bi ga preprečili? Sirarji ta proces celo spodbujajo tako, da ob dodajanju sveže skute v posodo s staro vse skupaj pre-gnetejo in z zračenjem spodbudijo fer-mentacijo. Po tednu ali dveh je laktoze le še za vzorec, skuta je slana, na vonju pa začutimo prisotnost alkohola. Takšna je, za mnoge, najboljša.
»Postopek staranja skute ni povsem dorečen, kakor tudi niso še povsem znani vsi procesi, ki potekajo v skuti med njenim zorenjem« pripoveduje Davorin Koren (TNP). Pojasni mi tudi zakaj so velike mlekarne potrebovale toliko časa, da so dale na trg albuminsko skuto. Veliki sirarski kotli z dvojnim dnom in ogrevani s toplo vodo, ki je prišla po ceveh iz kotlovnice, že tehnološko niso bili sposobni ogreti sirotke do temperature, potrebne za izločanje skutnih kosmov. Z majhnimi bakrenimi kotli, ogrevanimi z živim ognjem, teh težav ni. Poleg tega je les na planinah tako rekoč zastonj, medtem ko morajo sirarne v dolini uporabljati drage energente. Zato so ponujale zgolj (kislo) skuto, ki je dejansko izredno sveži sir, primeren za štruklje in gibanice, medtem ko imata sveža in zrela skuta povsem druga-
čno zgradbo in uporabo. Šele ugotovitve prehrambenih strokovnjakov o izjemni vrednosti sirotke in albumin-ske skute so botrovale zasluženi vključitvi tega sirarskega izdelka v program velikih mlekarn. Čeprav zaenkrat le v sveži, torej sladki izdaji. V Italiji so očitno imeli drugo tehnologijo, na primer ogrevanje kotlov s paro, tako da je bila ricotta vedno na polici trgovin s sirarskimi izdelki. V nekaterih italijanskih deželah prisegajo na dimljeno skuto, ricotta affumicata, ki jo uporabljajo namesto parmezana. Nenadomestljiva je, na primer, pri bučnih svaljkih in testeninah z zelenjavo.
Še mnogo večjo, dejansko vsestransko uporabo, pa imata sveža sladka in primerno posoljena in dozorela skuta. Toda medtem ko lahko svežo skuto kupite tudi v Sloveniji v že skoraj vsaki bolje založeni trgovini, je s slano še vedno težava, saj postopka zorenja ni mogoče kar tako ustaviti.
»Za pripravo slane skute je potrebno imeti občutek,« pravi Valter Kramar iz Hiše Franko v Starem Selu pri Kobaridu, kjer od kmetov kupijo svežo skuto, ki jo potem sami solijo in zorijo. »Skuta mora ostati mazava,« pravi. »Hribovci so imeli navado, da so jo pustili v lesenem čebru pokrito zgolj z vlažno krpo, da je še naprej zorela. Taka se je potem drobila, predvsem pa je postajala vse bolj ostrega vonja in okusa, dokler ni začela že greniti. Takšne ne moreš ponuditi sodobnemu gostu,« modruje Valter. V Hiši Franko svežo skuto le nekoliko posolijo, nekaj dni zorijo, nato vakuumirajo in hranijo skoraj pri ledišču. Tako ostane skuta prijetno sladko-slana še dolgo časa in je uporabna za številne recepte. Enkrat jo ponudijo surovo, drugič vroče za-beljeno, tretjič kot polnilo kakega ra-viola ali štruklja.
»Meje si postavljamo sami,« pravi ljudska modrost. V kuhinji to še posebej velja. Poskusite jo, rahlo popo-prano in poškropljeno z ekstra deviškim oljčnim oljem, z rezino melone ali lusko sladkega janeža! Ali jo uporabite za pripravo slanih štrukljev, polnjenih testenin, za zgostitev mesnih omak ... Če pa želite slediti starim na-
vadam, si jo privoščite s krompirjem v oblicah. To so tiste znamenite čom-pe s skuto, paradni konj kulinarike Zgornjega Posočja. V tem primeru gre seveda za ovčjo skuto, ki je močnejšega okusa od kravje. In dober tek! Ali na zdravje, če hočete.
Kalorična vrednost tako kisle kot sladke skute niha glede na odstotek suhe snovi in večji ali manjši delež maščob (nemastna, četrt-mastna, pol-ma-stna, polnomastna). Skute s planin so običajno pripravljene iz polnomastne-ga mleka in so zato kalorično izdatnejše. Prav tako je ovčja bogatejša od kravje in še zlasti od kozje. V albuminski skuti je odstotek suhe snovi večji in tako ima lahko zelo podobno kalorično vrednost kot kisla skuta, vendar z višjim odstotkom beljakovin in sladkorjev in manjšim deležem maščob. Beljakovine v skuti veljajo za prave zidake mišične mase, sama sirotka pa spodbuja presnovo maščob. Tehnološko gledano je sirotka stranski proizvod pri izdelavi sira, gledano z vidika zdrave prehrane pa bi moral biti sir stranski proizvod priprave sladke al-buminske skute in sirotke!
Sirotka kot stranski proizvod priprave sira je vedno imela bogato in raznoliko uporabnost. V večini slovenskih trgovin je zadnje čase možno kupiti ustekleničeno sirotko, ponekod tudi kisavo. Njuna cena je, le kdo bi vedel zakaj, celo višja od cene mleka. Je odlična, krepčilna in celo zdravilna osvežilna pijača, vendar se skoraj nihče ne spomni, da bi jo imel doma namesto kakih drugih napitkov. Raje posegamo po plastenkah z ledenimi čaji in colami raznih barv in okusov, sirotko pa privoščimo teletom, jagenjčkom, kozličkom... Parmski pršut naj bi bil tako sladkega okusa prav zaradi krmljenja ščetinarjev s sirotko, ki ostaja pri pripravi parmezana. Tudi gospodarji naših planin radi redijo kakega pujska s sirotko, vendar šele s tisto, ki ostane po kuhanju skute, torej s sekundarno sirotko. Nekatere mlekarne pripravljajo tudi sirotko v prahu, ki pridobiva sloves kot odlično prehransko dopolnilo, sicer pa jo najdemo v re-cepturah raznih namazov, omak ipd.
/
MANJŠINE
Nedelja, 29. junija 2014 1 3
Tudi v novem mandatu bodo manjšine v EP dobro zastopane
Tudi dokument o zaščiti manjšin v EU med nalogami novega Evropskega parlamenta
V prihodnjih dneh se bo v Stras-bourgu na umestitvenem zasedanju prvič sestal novoizvoljeni Evropski parlament. O njegovi sestavi, o tem, kdo bo predsednik parlamenta in kdo predsednik Evropske komisije, je bilo že veliko govora, vendar ta skupščina, ki jo sestavljajo poslanci vseh 28 držav članic Evropske unije ni samo odraz držav in velikih strank, ampak so v njej že od nekdaj zastopane tudi stranke, ki so izraz manjšin, pa tudi kanduidati izvoljeni na listah velikih strank, ki zastopajo manjšine
Angelika Mlinar
začenjajo govoriti o samoodločbi. Skratka, problemov bo veliko in v novi skupščini bodo imele tudi manjšine svoj glas.
Pa poglejmo, kdo bo manjšine zastopal v Evropskem parlamentu.
Tu ne bomo posebej omenjali dveh, o katerih je bilo že veliko govora. Prvič bo v Ev-
Herbert Dorfmann
in v Evropskem parlamentu delujejo z veliko mero samostojnosti.
V pričakovanju umestitve in torej uradnega imenovanja poslencev, je bilo že mogoče izdelati prvi seznam ljudi, ki bodo zagotovo zastopali interese narodnih manjšin, ker jih neposredno predstavljajo. To seveda ne pomeni, da v velikih skupinah ne bo občutljivosti za ta vprašanja, je pa res, da velik del sti-mulaccije prihaja prav s strani predstavnikov manjšinskih strank. Da bo tokrat glede tega zelo živahno, kaže tudi dejstvo da smo pred skorajšnjih referendimom o odamoavojitvi Škotske in pred zahtevo Katalonije, da tudi sama izvede tak referendum. Poleg tega tudi Baski
ropskem parlamentu sedela koroška Slovenka Angelika Mlinar, ki tako zapušča dunajski Državni zbor in odhaja v Strasbourg, kjer se bo kot predstavnica stranke NEOS vključila v skupino liberalnih demokratov ALDE. Za koroške Slovence je to velik uspeh, saj v Evropskem parlamentu nikoli niso imeli svojega predstavnika; Mlinarjeva bo tako lahko neposredno prenesla problematiko koroških Slovencev na evropsko raven.
Južnotirolska ljudska stranka je potrdila izvolitev svojega predstavnika; to je Herbert Dorfmann, že drugič evropski poslanec. Izvoljen je bil na osnovi posebne zakonodaje, ki strankam manjšin omogoča izvolitev v povezavi z vsedržavnimi strankami, tudi če
ne dosežejo 4-odstotnega državnega praga. Je pa predviden prag preferenčnih glasov, ki dejansko tako izvolitev omogoča samo Južnim Tirolcem, ne pa Francozom iz Doline Aosta in prav tako ne Slovencem. Sicer pa se je z Južnotirolsko ljudsko stranko povezala tudi Slovenska skupnost, ki je s svojimi glasovi prispevala k Dorfmannovi izvolitvi. Dorfmann bo deloval v okviru Evropske ljudske stranke.
V zadnjih desetih letih so bili predvsem poslanci iz Madžarske duša prizadevanj Evropskega parlamenta za zaščito manjšin. Sploh so bili Madžari zadnjih deset let nosilci manjšinske politike, saj je že v pogajanjih za evropsko ustavno pogodbo Madžarska izsilila prvo omembo manjšin v prvem temeljnem členu pogodbe, ta omemba pa je ostala tudi v končnem besedilu Liz-bonske pogodbe. V zadnjih desetih letih sta dva Madžara predsedovala mešani skupini Evropskega parlamenta za manjšine: to sta bila socialist Csaba Tabajdi in poslanka večinske vladne stranke Fidesz Kinga Gal. Ta-bajdi tokrat ni bil izvoljen, pač pa je bila potrjena Kinga Gal, po poklicu raziskovalka s področja manjšin, sicer pa sama romskega rodu. Na listi Fidesza pa je bil izvoljen tudi Laszlo Tokes, protestantski škof Madžarov v Romuniji, sicer zgodovinska osebnost, saj je bil voditelj upora proti Ceaucescuju v Te-mišvaru, kjer se je dejansko začel razkroj romunske diktature. Tokes je član Evropskega parlamenta od leta 2007, takrat je bil izvoljen v Romuniji, v prejšnjem mandatu je bil celo podpredsedenik, kar je najvišja funkcija, ki jo je kdaj imel kak predstavnik manjšin v EP. Tokrat je kandidiral na Madžarskem in bil izvoljen z velikim številom glasov. To-kes in Galova bosta delovala v okviru Evropske ljudske stranke.
Če ostanemo pri Madžarih, velja povedati, da sta bila tokrat v Romuniji na listi Demokratske zveze Madžarov v Romuniji izvoljena dva poslanca, eden manj kot na prejšnjih volitvah. Madžari pa bodo imeli v Stras-bourgu še dva predstavnika, izvoljena na Slovaškem. Koalicija Madžarov na Slovaškem, ki
je v letu 2009 izvolila dva evropske poslanca, se je pred leti razbila na dve skupini; ena je ohranila staro ime, vodi pa jo Pal Csaky, nekdanji podpredsednik koalicijske slovaške vlade; druga si je nadela dvojezični naziv Most - Hid, vodi pa jo Bela Bugar, ki se je odcepil od Csakyjeve skupine, kateri je očital nacionalistično zaprtost. Vsaka je izvolila po enega evropskega poslanca, oba bosta delovala v okviru Evropske ljudske stranke, zanimivo pa je, da Fidesz podpira samo Csakyja, Bu-garja pa odkrito zanemarja.
Če nadaljujemo na skrajnem severu je Švedska ljudska stranka na Finskem ponovno izvolila svojega predstavnika. Švedom je to uspelo na vseh dosedanjih volitvah, pa čeprav je bil njihov predstavnik vedno zadnji med izvoljenimi; na Finskem ni nobenega določila v korist zagotovitve prisotnosti švedskega predstavnika v Evropskem parlamentu. Nekateri evropski poslanci te stranke so bili zelo učinkoviti; med temi zagotovo Astrid Thors, ki je bila izvoljena leta 1994 in leta 1999, kasneje je postala ministrica za evropske zadeve v finski vladi in sedaj zaseda zalo pomembno mesto Visoke komisarke za narodne manjšine pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi OVSE.
V Latviji je bila ponovno izvoljena pred-
Ce preidemo zdaj na Zahod, začenši z Veliko Britanijo, ugotovimo, da sta tako va-ližanska kot škotska stranka znova izvolili svoje predstavnike v Evropski parlament. Škotska nacionalna stranka je potrdila svoja dva poslanca, valižanska stranka Plaid Cymru pa enega poslanca. Vsi so vključeni v skupino Zelenih - Svobodne evropske zveze, ki poleg zelenih povezuje tudi manjšinske stranke.
V Franciji žal ni bil izvoljen predstavnik korziške nacionalne stranke, aktivni dosedanji evropski poslanec Alfonsi, ki je kandidiral v zavezništvu z zelenimi. To zavezništvo je namreč izgubilo več kot polovico poslanskih mest.
In končno Španija. Koalicija katalonskih in baskovskih sredinskih strank je izvolila tri poslance; eden bo deloval v skupini Evropske ljudske stranke, dva pa pri liberalcih in demokratih. Kot običajno, bosta v liberalni skupini poslanec katalonske vladne stranke Convergencia in baskovske PNV, pri ljudski stranki pa poslanec katalonske Unió. Katalonska republikanska levica Esquerra Republicana de Catalunya je izvolila dva poslanca, koalicija levih strank, baskovske Bildu in galicijske Bloque nacional Galego pa enega poslanca. Vsi trije bodo v skupini Zelenih -Evropske svobodne zveze.
Tatjana Ždanoka
stavnica Gibanja za človekove pravice, že prejšnja evropska poslanka Tatjana Ždanoka, ki pripada ruski manjšini. Za las, nekaj sto pre-ferenčnih glasov, pa ni bil izvoljen kandidat socialistične stranke Saskana Boris Cilevičs, dolgoletni borec za pravice ruske skupnosti v tej pribaltski državi, ki pa se ni vključeval v rusko nacionalno gibanje. Cilevičs je bil dolga leta član parlamentarne skupščine Sveta Evrope, kjer je predstavil veliko dokumentov za pravice manjšin in več jih je bilo tudi sprejetih. Ždanoka bo delovala v skupini Zelenih V Litvi je Koalicija Poljakov in Rusov prejela enega poslanca; znano je, da se bo vključil v skupino konservativcev.
Morda velja še opozoriti, da je buil na Hrvaškem izvoljenIvan Jakovčič, dolgoletni predsednik istrske regije in predstavnik istrske stranke; ne gre za pripadnika manjšin, ampšak za človeka, ki je veliko naredil za italijansko manjšino na Hrvaškem.
To je prvi pregled. Morda je kdo izpadel, tudi zato, ker na spletnih straneh Evropskega parlamenta še ni uradne objave poslancev vse to formalne potrditve. Kakorkoli že, gre za veliko skupino ljudi, ki jo bodo podprli tudi številni drugi poslanci, med temu poslanci iz Slovenije, ki so vselej pozorno spremljali politiko na področju narstva manjšin. To pa je zelo pomembno, ker so ob komcu prejšnjega mandata prav člani neformalne delovne skupine za manjšine pripravili obsežen dokument o tem, kako naj Evropska unija uredi vprašanje zaščite manjšin. Pričakovati je, da bo o tem dokumentu že jeseni stekla razprava.
LászIóTókés
Kinga Gal
Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Evropskega parlamenta na področju komuniciranja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo ter ni v nobenem primeru odgovoren za informacije ali mnenja, ki jih vsebuje ta projekt, ki za Evropski parlament niso zavezujoča. V skladu z veljavno zakonodajo so avtorji intervjuvane osebe, založniki oziroma odgovorne osebe ustanov, ki oddajajo programe edini odgovorni za vsebino. Evropski parlament zato ne more biti tožen za morebitno posredno ali neposredno škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju tega projekta.
pHUS^,
O
1904 - 2014
110

nas
odiene
_eja	je dojmaŽin ^>ra^o1tn ^^iarc ustanovil
na Trose-ki^odboj ki od lakpat^deluje neprekinjeno. Leto- \ je pomembno ^ora^i ^odovinsLff preobrata^ saj je v j^o^bi prišlo do	ne
pom(a4ife po &aslu^i dolgoletnega ^lana ^^lavLg. [mCj ki je prev&el vodslvo^odbe in^lasbene^a "tečaja. devetdeseto- (efe~ so bita pri<^a ponovnih sprememba^ kp_jej^odba presedla a^olersk? raven in se ra&vila v pravi pihalni or^esler
JjoŠo orcern. društvo se je &a£elo re^no udele&evaH^najra&li^ne^i^^^lasbenik letovanj injjostovanj po Ztatlji in ^Evropi, ^a podajanje \\Q~lefine^a j^odbene^a i&po^ila novi(n _ generacijami s^fbi o4 leta~ 2007 ^¡asbena "šota 4rusfe; v okviru kolere deluješ Otroški in Mladinski pihalni orkester.
Z NAMI SE JE POGOVORIL
... Martin Rustja, tolkalist s Kontovela, "Dulanc", predsednik društva od leta 2004.
Mlad na čelu godbe kako gleda na tak jubilej? S ponosom in tudi kančkom ganjenosti, če pomislim na koliko let je že šlo mimo, koliko predsednikov in dirigentov se je zvrstilo in koliko truda je vsak vložil v delovanje društva. Kljub "stari" godbi se lahko pohvalimo z vedno novimi projekti in aktivnim delovanjem, ki skuša ponuditi svoji publiki primerno ravnovesje med tradicijo in svežino novih skladb.
Kdo so danes člani godbe?
Naši člani so pretežno s Proseka in okolice. Zanimivo pa je, da zastopajo vse starostne generacije: od malega osnovnošolčka do izkušenega dedka, vsi skupaj sodelujejo in pripomorejo k rasti društva.
Kateri so bili najvidnejši godbeniški dogodki v času tvojega predsedovanja in kako snujete bodoče delovanje? V zadnjih letih smo sodelovali pri odmevnih prireditvah, kot sta proslava ob vrnitvi Primorske k matični domovini v Lipici septembra 2013 in Godbeni večer z ansamblom Štajerskih 7 aprila 2011 v Zgoniku, katerega smo tudi sami priredili. Med zadnje uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih sodita pohvalen rezultat na 10. Mednarodnem tekmovanju godb v Bertiolu pri Vidmu meseca maja leta 2012 in srebrno odličje na 33. Tekmovanju slovenskih godb v Žalcu maja leta 2013. Gostili so nas v Salzburgu, Zagrebu, San Marinu in Montbrisonu v Franciji.
Po koncu praznovanj obletnice bomo avgusta priredili šagro na Blancu na Proseku, pred začetkom nove sezone se bomo podali na gostovanje v Abruce, novembra ste vsi vabljeni na fanclje z dušo v našo osmico za praznik Sv. Martina, decembra pa vas čaka multimedijsko presenečenje na tradicionalnem koncertu na Štefanovo.
Z NAMI SE JE POGOVORIL
... Ivo Bašič, pozavnist doma v Postojni, "Yugoslovan", dirigent Članskega orkestra od leta 2008.
Kje je največ zadoščenj pri vodenju tega orkestra?
Največja zadoščenja so prav gotovo uspešni nastopi na različnih koncertih in tekmovanjih. Veliko truda je vloženega v vaje in priprave na koncerte, zato je uspešen in odlično izveden koncert veliko zadoščenje. Moram pa priznat, da je tudi marsikatera vaja, na kateri se ustvari dobro muziciranje, velik užitek.
Kje pa so tezave? Težave niso nič drugačne kot drugod. Največji problem vidim v obisku vaj, ki so premalokrat polnoštevilne zaradi delovnih ali šolskih obveznosti, ki jih imajo amaterski glasbeniki. Včasih začutim težave pri nekaterih članih godbe, ki so samouki ter potrebujejo veliko več utrjevanja glasbenega materiala. Težje dohajajo tiste, ki so osvojili določeno glasbeno izobrazbo, in mogoče nehote zavirajo hitrejši razvoj in napredek pri preigravanju izbranih skladb.
Kako potekajo vaje in kakšno je vzdušje na njih? Vajo v zadnjem obdobju pričenjamo s skupnim ogrevanjem. Preigravamo določeno lestvico na različne ritmične načine. Nato to lestvico poskušamo igrat v drugačnem zaporedju raznih instrumentalnih skupin ter večglasno. Na ta način želimo doseči, da se godbeniki bolje poslušajo med seboj. Skupna igra ter intonacija se tako hitro izboljšata. Na začetku je bilo nekaj negodovanja a čez čas so vsi doumeli, da so te vaje dobre in jih radi vadimo. Po ogrevanju pa sledi preigravanje ostalega repertoarja, ki ga pripravljamo za naše tekoče nastope. Večino programa za naše koncerte izberem sam, del izbora skladb pa ponavadi prepustim tudi njim. Kar se tiče vzdušja pa je velikokrat odvisno od prisotnih ter od tega, kaj nas čaka po vaji. Pri Proseški godbi imamo zelo lepo tradicijo, da člani za svoj rojstni dan prinesejo kakšno marendo. Tako velikokrat po vaji naredimo prešerno vzdušje in se skupaj zadržimo po vaji v Soščevi hiši. Takrat obujamo spomine na koncerte in druge zanimive dogodke, katerih se je v zgodovini godbe kar nekaj nabralo in se ob tem tudi lepo zabavamo. Včasih je tudi tako, da je potem fešta daljša od same vaje.
Utrinek s slavnostnega koncerta za 110-letni 14. junija v Športnem centru Ervatti p članski orkester s solistom Sandijem Verso igra Adamičevo Ba
Z N
...Ir orke
Mladinski orkester Godbenega društva Prosek ! slavnostnem koncertu za
Kako potekajo vaje? Kakšr Vzdušje je... po vremenu! Včasih so \ volje do igranja. Takrat je treba kančel kako zgodbo, vic ali anekdoto, potem
/
Nedelja, 29. junija 2014
Otroški orkester Godbenega društva Prosek na slavnostnem koncertu za 110-letnico društva, 14. junija v Športnem centru Ervatti pri Briščikih

tmU^


ve<W išto-f^^
i»
Veronik, Uar^fi^
Gocbajr..'	Jtf. ^nfc.
^bava ^P^nnl	.
ti Ma mu** ^oUp^,
a se f Pl 1eFm sama	^
JAMI SE JE POGOVORILA
ina Perosa, flavtistka doma v Trstu, "Trieština", dirigentka Mladinskega pihalnega istra od leta 2010 in novonastalega Otroškega pihalnega orkestra.
^bi •	kJco ne ^S
;avno vlogo 1r5ben^
J1'
J^nna, fUK ll
Kje je največ zadoščenj pri vodenju otroškega oziroma mladinskega orkestra?
Otroci neverjetno hitro rastejo in se v igranju svojega instrumenta presenetljivo hitro izboljšujejo. Tako raste tudi skupina, kar zelo spodbuja delo z njimi.
Kje pa so težave?
V organizaciji je najtežje uskladiti vaje orkestra z vsemi drugimi obveznostmi, ki jih imajo otroci danes. Iz človeškega vidika pa je treba na začetku dela premagati neke vrste razočaranje otrok: zanimivejša in zabavnejša glasba je tudi težje izvedljiva, tako da nekatere otroke počasna in enostavna glasba za začetnike dolgočasi, drugi pa, v nasprotju s tem, zaidejo v krizo, komaj zagledajo težji part. Potrebno je namreč nekaj časa, predno se skupina poveže, uravnovesi in ine delovati. Ko pa stvar steče, me vsakič preseneča, kaj utegnemo ustvariti.
io je vzdušje na vaji?
/si godbeniki dobre volje, zelo pozorni in lahko takoj začnem z delom. Se pa zgodi, da ni ne koncentracije ne k več potrpljenja: ne začnemo takoj z igranjem skladb, skupaj delamo vaje za sprostitev in ogrevanje, povem lahko končno vadimo koncertni program. Vsekakor se potrudim, da gremo vsi po vaji domov nasmejani.
Qxkboje.- ve^fc-
Ivana, tk
(SUboje^. način^ _ aa se naučim noirinJgT«"
rae^e
"pean, fefoila, / W Markp, fetenfe; 10
[¿r
¡n	nauČ1S
b^olrin^^
Martina, tM^
¡¿P \opa\r\o šlrumente;
^ "T-l nt>\YY\o in e^tbarnmo. se vellkp naučil ^^^^
^ba^iuMo^.
Matja, 1r=benK IV
Miran, Iržbeiife; 52 ¡¿t"
Rolete;	w
Mažoretke iz Povirja na tretjem koncertu v sklopu praznovanj 110-letnice društva, 21. junija na športnem igrišču na Kontovelu
Brkinska godba 2000 na tretjem koncertu v sklopu praznovanj 110-letnice društva, 21. junija na športnem igrišču na Kontovelu
Po treh koncertih, ki so se v preteklih tednih odvijali na Proseku in Kontovelu, vas danes, 29. junija, čaka višek in obenem zaključek praznovanj obletnice. Na sporedu:
CQ
H
r^H
<c! n
rt
Mimohod godb v spremstvu narodnih noš po Proseku in praznik na B'lancu s pričetkom ob 17.uri.
Parado bodo oblikovali: Godbeno društvo NABREŽINA Pihalni orkester RICMANJE Pihalni orkester KRAS Doberdob Godba SALEŽ
Pihalni orkester BREG Dolina Godbeno društvo V. PARMA Trebče Godbeno društvo PROSEK
Vsaka godba bo imela na B'lancu krajši nastop. SLEDIL BO PLES Z ANSAMBLOM DOMAČI ZVOKI.
V primeru slabega vremena parada in praznik na B'lancu odpadeta.
1 6 Nedelja, 29. junija 2014
KMETIJSTVO
/
NAGRADA EVROPSKE KOMISIJE ZA LETO 2016
Ljubljana »Zelena prestolnica Evrope«
Helena Pertot
Vedno več je govora o »smart« in »green« mestih: mesta prihodnosti, ki rastejo, se spremenijo in razvijajo v harmoniji z državljani in okoljem. Zato, da lahko mesto nosi tak naziv pa so ključne besede komunikacija, mobilnost, pokrajina, energija in - kar je najpomembnejše - trajnost.
Trajnostna mesta so izziv enaindvajsetega stoletja. Izziv, ki vključuje tako vrhove odločanja kot posameznike, da ponovno razmislijo o svojem ozemlju na čim manj invaziven način.
Prav v tem duhu deluje projekt »Zelena prestolnica Evrope«. To je pobuda Evropske komisije, v okviru katere skupina okoljskih strokovnjakov in strokovna žirija vsako leto imenujeta eno evropsko mesto za »Zeleno prestolnico Evrope«. Dvanajst mest je bilo uvrščenih v izbor zelene prestolnice Evrope leta 2016 in pet mest se je 24. aprila uvrstilo v še ožji izbor - Essen (Nemčija), Ljubljana, Nijmegen (Nizozemska), Oslo (Norveška) in Umea (Švedska).
Nagrado vsako leto prejme mesto, ki doseže najvišje okoljske standarde in si zastavi ambiciozne cilje za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj. Cilj te pobude je torej izreči priznanje in nagraditi lokalna prizadevanja za izboljšanje okolja, gospodarstva in kakovosti življenja v mestih.
Evropsko nagrado za zeleno prestolnico je zasnoval leta 2006 Juri Ratas, nekdanji župan mesta Tallinn, v Estoniji, da bi promoviral in nagradil mesta, ki se zavežejo k nadaljnjim trajnostnim ukrepom. S tem je hotel predstaviti, promovirati in izmenjavati najboljše prakse med evropskimi mesti.
Zmagovalca je na slovesnosti v Ko-benhavnu razglasil evropski komisar za okolje Janez Potočnik. »V veliko veselje mi je razglasiti Ljubljano za zeleno prestolnico Evrope za leto 2016,« je poudaril Potočnik, saj je tudi sam prebivalec Ljubljane. Sicer vsa mesta, ki so se uvrstila v finalni izbor, predstavljajo odlične primere, kako so lahko okolje, visoka kakovost življenja in gospodarska rast uspešno združeni. Žirijo pa je Ljubljana navdušila z uresničevanjem svoje traj-nostne strategije, imenovane Vizija 2025. V viziji namreč mesto združuje načrt za zaščito okolja, trajnostne mobilnosti, načrt trajnostne oskrbe z energijo in strategijo za elektromobilnost. Sloveska prestolnica je naredila tudi občuten napredek na področju zelenih javnih naročil, ki so bila uresničena za 70 odstotkov vseh mestnih nakupov.
Tudi promet v Ljubljani se je v zadnjem desetletju zelo spremenil. V mestu, v katerem so prevladovali avtomobili, se je pozornost obrnila k prijaznej-
Dva posnetka iz vse bolj urejenega mestnega središča Ljubljane
šim alternativam. Ljubljana je leta 2013 spremenila prometne tokove in omejila motoriziran promet, prednost pa je dala pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu. Povečuje se tudi število kolesarjev, komisija pa izpostavlja tudi sistem Bi-cikelj (Ljubljanski sistem bike-sharing).
Na osnovi splošnih vrednot, ki naj bi jih zasledovalo mesto v svojem dolgoročnem razvoju, so se v viziji »Ljubljana 2025« izoblikovale vodilne teme in glavne usmeritve.
Pozitivna podoba o mestu, ki izhaja predvsem iz njegove zgodovine, kulturnih tradicij in prostorskih posebnosti, ima zato velik vpliv na življenje in predstavlja tudi močan dejavnik za njegov gospodarski in socialni razvoj. Prostorski in časovni horizonti vizije so postavljeni različno glede na predvideno izvedbo razvojnih projektov: nekatere projekte se da uresničiti takoj, medtem ko potrebujemo za izvedbo obsežnih ureditev okoljskih sistemov več časa.
Ljubljanski projekt je izredno ambiciozen in teži k izboljšanju na področju šestih glavnih tem: promet, energetska učinkovitost, ravnanje z odpadki, čiščenje odpadne vode,varčevanje z vodo in biotska raznovrstnost.
Če green programi ciljajo predvsem k varstvu naravnih vrednot in k ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestu, projekt obsega tudi kompleksne strategije za mestne infrastrukture in promet. Cilji prometne politike pa so: do leta 2015 povečati delež hoje za 20 odstotkov, kolesarjenja za 40 odstotkov, vožnje z avtobusom za 50 odstotkov in sočasno zmanjšati število voženj z avtomobilom za 20 odstotkov. Cilj, ki si ga je mestna uprava zadala do leta 2020, je izboljšati porazdelitev mobilnosti: tretjina z javnim prevozom, tretjina z ne-
motoriziranim načinom in tretjina z osebnim vozilom.
Ljubljana ima tudi odličen energetski program, ki ga želi do leta 2020 še dodatno izboljšati. Temeljni cilji energetskega načrtovanja so izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov. Da bi to dosegli, bo mestna uprava na eni strani izboljšala že obstoječe električne napeljave po drugi pa bo spodbujala širjenje sistemov za obnovljive vire energije, kot so sončni kolek-torji in hidroelektrarne.
Najbolj presenetljiv pa je načrt v zvezi z odpadki, ki se osredotoča na masovno recikliranje za pridobitev energije. V naslednjih 40 letih bo le 20 odstotkov odpadkov iz 28 okoliških občin namenjenih v odlagališča, medtem ko bo največji delež ponovno uporabljen. Ocene pravijo, da bo delež obnovljivih virov energije, ki bo prišel iz odpadkov enak 40% skupnega zneska.
Do konca leta 2015 načrtuje mestna uprava nadgradnjo sistema odvajanja komunalne odpadne vode v sosednjih občinah Medvode in Vodice ter izgradnjo povezovalnega kanala C0 v Ljubljani. Poleg večje dostopnosti do kanalizacijskega sistema bo izgradnja zbiralnika C0 omogočila tudi izboljšanje upravljanja kanalizacijskega sistema. Izvaja se tudi dolgoročni načrt za oskrbo s pitno vodo do leta 2050. Zmanjševanje porabe pitne vode bo rezultat ukrepov, kot so obsežna prenova vodovodnega omrežja, ki bo prispevala k znižanju izgub na 5 odstotkov načrpane vode do leta 2050.
Zelo ambiciozen projekt torej, ki ga, po komaj prejeti nagradi, Ljubljana mora uresničiti. Vse pa do sedaj kaže, da ga bo.
pod zeleno streho
Pod soncem ali pod zemljo?
Barbara Žetko
Vsi vemo, da je Singapur eno najprivlačnejših in najbogatejših mest na svetu. Njegovo neverjetno gospodarsko rast dokazujejo ne samo številni nebotičniki, ki se kot gobe razmnožujejo iz leta v leto, temveč tudi razkošna nakupovalna središča, ki predstavljajo pravi raj tako za bogate kot za manj premožne potrošnike.
Nakupovalni centri v Singapurju so tako obsežni, da se lahko v njih dobesedno izgubimo. Najrazličnejše trgovine, restavracije in lokali se razprostirajo ne samo v treh ali več nadzemeljskih etažah, temveč tudi v več podzemeljskih. Gre torej za pravo zaprto mesto, kjer lahko izgubimo orientacijo, če nismo dovolj pozorni oz. ne znamo razbirati map, ki so ponavadi postavljene ob premičnih stopniščih.
Nekateri nakupovalni centri so nadaljevanje postaj podzemne železnice in so tako veliki, da se lahko sprehajamo po njih in prehodimo razdaljo od ene postaje do druge, ne da bi stopili na površje. A v takem mestu kot je Singapur, ki leži komaj sto kilometrov nad ekvatorjem, je taka zasnova mesta, ki se razteza ne samo nad zemeljsko površino, temveč tudi pod njo, nujna. Povprečna mesečna temperatura v Singapurju je v juniju okrog 28 stopinj Celzija in se med letom ne oddaljuje veliko od te vrednosti. To pomeni, da vsak dan temperature krepko presegajo 30 stopinj in čeprav so ljudje še tako navajeni na visoke temperature - ob najtoplejših urah nekateri trenirani pogumneži celo tekajo pod navpičnim soncem -življenje v mestu v glavnem poteka v klimatiziranih prostorih.
Da se ljudje radi zatekajo v zaprte in hladne prostore, je razvidno iz raznih pokazateljev. Trgovin, ki bi se odpirale neposredno na cesto, je na splošno malo. Edino v starejših predelih, kot so kitajski, indijski ali muslimanski, se trgovine odpirajo na ulico in se celo širijo na pločnik. Ta je pokrit z arkadami, ki imajo funkcijo, da branijo pešce pred močnim soncem. Tudi pred dvesto leti so si torej ljudje znali pomagati in so gradili tako, da so se branili pred premočnimi sončnimi žarki, pa tudi pred nenadnimi nalivi, ki so prav tako klimatska značilnost tropskih krajev. Sicer upam, da so bile v preteklosti pokrite pasaže bolj proste od današnjih, ker jih zdaj v glavnem zasedajo stojnice z raznim blagom ali pa mizice okrepčevalnic. Tako se večkrat zgodi, da se namesto v prijetni senci ljudje sprehajajo po ulici, kjer se morajo hočeš nočeš tudi izogibati avtomobilom.
Da so ceste v glavnem namenjene le prometu dokazuje tudi dejstvo, da večkrat pločnikov sploh ni ali da se ti nenadoma končajo v nič. V takih primerih lahko človek le ugiba, ali je pametneje, da se vrne nazaj in izbere novo pot ali naj se pogumno loti prečkanja prometnih ulic, kjer večkrat ne obstajajo ne zebraste črte in ne semaforji. Ljudje se predvsem v središču mesta v glavnem premikajo s taksijem ali z metrojem in se sprehajajo po mestu le, ko zaide sonce. Veliki nakupovalni centri so torej na tem koncu sveta nadvse potrebni. So del mesta, kjer lahko človek nadaljuje svoje posle, ne da bi ga pri tem ovirala vročina.
Kaj pa pri nas, kjer so vremenske razmere različne? Bi bilo smiselno graditi še več nakupovalnih središč kot sicer ali so celo nekatera obstoječa odvečna? Že res, da so v zadnjih letih tudi pri nas poletja vse toplejša in občasno dosegajo temperature take vrednosti, da jih lahko primerjamo s tropskimi, vendar so drugi dejavniki povsem različni. Med temi je verjetno najpomembnejši število prebivalcev. V Singapurju živi namreč preko pet milijonov ljudi, njihov življenjski standard pa je gotovo med najvišjimi na svetu. Torej tudi njihova nakupovalna moč krepko presega našo in to seveda vpliva na število trgovin in na njihov obstoj na tržišču. Če za trenutek pomislim, koliko so obiskovani naši nakupovalni centri in koliko je v njih neuporabnih prostorov, sem vedno bolj prepričana, da ti niso bili načrtovani za ugoditev resničnih potreb prebivalstva, temveč iz drugih pristranskih interesov. Da ima vse to negativne posledice na druge trgovine, ki se nahajajo v središčih, je povsem jasno. Prav tako je razvidno, da ti pretirano veliki nakupovalni centri, v glavnem postavljeni izven mestnih središč, krčijo naravno okolje in torej zmanjšujejo vse redkejše zelene površine.
Seveda je odlika nakupovalnih centrov predvsem v praktičnosti. Človek najde v relativno majhnem prostoru vse, kar potrebuje in se lahko v kratkem času vrne domov. V večmilijonskih mestih, kjer javni prevozi dobro delujejo, se ljudje pripeljejo do tja in nazaj z metrojem, avtobusom ali taksijem, pri nas pa je nujno potreben osebni avtomobil. Prostora za gradnjo parkirišč pa v starih mestnih jedrih ni, prav tako je včasih nemogoče prilagoditi stare, večkrat zgodovinsko pomembne in zavarovane stavbe v nova, drugačno namenska poslopja. To pomeni, da je večkrat postavitev nakupovalnih centrov v naših mestnih središčih skoraj nemogoča, kar pa seveda povzroča pustošenje mestnih jeder, ker se iz njih selijo dejavnosti, ki so bile nekoč bistvene za sam obstoj mest.
Veliki decentralizirani nakupovalni centri pri nas torej ne predstavljajo dela mesta oz. njegove idealne dopolnitve in ne omogočajo njegove rasti ali obstoja, temveč obubožajo naša mesta, ki posledično začnejo počasi umirati. Če so torej v Sin-gapurju nakupovalni centri bistveni za zagotovitev boljšega počutja, ker so klimatske razmere precej kritične, je pri nas stanje očitno drugačno. Kot vedno mora človek najprej analizirati, kje živi in mora prilagoditi načine gradnje drugih krajev sveta, preden jih lahko prenese v svojo stvarnost.
/
KMETIJSTVO
Nedelja, 29. junija 2014
17
6. JULIJA IZLET KMEČKE ZVEZE NA 12. KMEČKI PRAZNIK V SELE
Vablj eni na avstrij sko Koroško
Kmečka zveza organizira v nedeljo 6.julija, v sodelovanju z Zadružno Kraško Banko na Opčinah, enodnevni izlet z avtobusom na XII. Kmečki praznik, ki ga organizira Skupnost južno koroških kmetov. Praznik bo v občini Sele pod Karavankami. Cena izleta v kateri so vključeni samo stroški za prevoz z avtobusom, znaša 25 evrov. Program praznika je sledeč: ob 10.00 - sv. maša v farni cerkvi; ob 12.00 - kosilo in zabava ob. 14.00 - kulturni program; ob 14.30 - nadaljevanje praznika, otroški program, kmečki bazar z domačimi dobrotami.
za zabavo skrbi ansambel Rosa. Ob prazniku je tudi možnost ogleda nekaterih znamenitosti kraja.
Na prazniku, ki se bo odvijal v Gospodarskem centru v Selah si bodo udeleženci poskrbeli sami za kosilo (samopostrežba). V primeru slabega vremena bo vse pod streho. Pravijo, da je prostora veliko in torej dovolj.
Sele (nemško Zell) je občina v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem ob meji s Slovenijo. Sele, med koroškimi Slovenci zaradi svoje uporne zgodovine, trdne narodne zavesti in geografske odmaknjenosti včasih imanovane kar Selska Republika, so znane kot občina z najvišjim deležem slovensko govorečih prebivalcev v celotni Avstriji. Po popisu iz leta 2001 živijo v Selah 703 prebivalci, od tega kar 626 (89,1%) slovensko govorečih.
Sele so tudi kraj, kjer je pokopanih trinajst slovenskih upornikov proti nacizmu, znanih pod skupnim imenom Trinajst selskih žrtev, obsojenih na smrt na političnem procesu, ki ga je osebno vodil najzloglasnejši med vsemi nacističnimi sodniki, Roland Freisler, ki je izključno v ta namen pripotoval iz Berlina. Proces je potekal v Celovcu. Obsodba na smrt z obglavljenem pa je bila izvršena 29.aprila 1943 na Dunaju.
Kmečka zveza vabi svoje člane in
ostale kmete, da zaradi organizacijskih obveznosti pohitijo z vpisom na izlet, ki bo tudi lepa priložnost, da se slovenski kmetje 5. dežel avstrijske Koroške, Furlanije Julijske krajine, Porabja, Korotana in Slovenije združeni v AGRASLOMAK (Kmečke slovenske manjšinske koordinacije) srečajo, se spoznavajo in utrjujejo medsebojno sodelovanje.
Vpisovanje poteka v uradih KZ v Trstu (tudi za Goriško) in se zaključi dne 3.julija 2014. Urniki Kmečke zveze so sledeči:
V Trstu - ul. C.Ghega,2 - tel 040/362941
vsak dan od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih še od 14. do 16. ure;
v Čedadu- ul.Manzoni,31 -tel.0432/703119 od 8.30 do 12.30.Vo-zni red avtobusa ali avtobusov bo, kot ponavadi, sporočen naknadno, ko bo znana udeležba članov po vaseh.
eb
PRIJAVE
Kmečka zveza spet prireja tečaj HACCP
Kmečka zveza prireja tečaj za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP.
Po pravilniku EU št.852/2004 je Dežela z zakonom 21/2005 določila obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Med slednje spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo pri prej omenjenih opravilih. Problem zadeva, kot že navedeno, vsa gospodarstva, ki se v eni ali drugi obliki ukvarjajo z živili, zlasti pa osmičarske obrate in kmečke turizme.
Upravitelj podjetja, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje postopka HACCP, mora uspešno obiskovati 8-urni tečaj ob koncu katerega prejme potrdilo o opravljenem tečaju. Po zakonu predvidena usposobljenost ima veljavnost petih let, nakar bo treba tečaj ponoviti.
Tudi družinski sodelavci in osebe, ki pomagajo pri pripravi živil, morajo uspešno opraviti krajši tečaj s prilagojenim programom. V tem primeru je predviden 3-urni tečaj, ki pa ima veljavnost dveh let. Ta tečaj bo potekal v četrtek 10. julija t.l. od 18:00 do 21:00 v razstvani dvorani ZKB na Opčinah.
Zveza vabi člane, ki niso še opravili omenjenega tečaja ali ga morajo obnoviti, in se niso še prijavili, naj to storijo čimprej v uradih Kmečke zveze v Trstu ali po telefonu 040 362941.
GLAVNI SVET KMEČKE ZVEZE NA OPČINAH
Krčenje sredstev deželne uprave in Slovenije postavlja stanovsko organizacijo v hude težave
Prejšnji ponedeljek se je na Opči-nah v razstavni dvorani Zadružne kraške banke sestal glavni svet Kmečke zveze, da pregleda in sklepa o pomembnejših in aktualnih temah, ki zadevajo primarni sektor na Tržaškem.
Med sporočili je predsednik Kmečke zveze Franc Fabec seznanil prisotne z delovanjem zveze v zadnjem obdobju. V svojem poročilu se je dotaknil številnih dogodkov, ki so občutneje zaznamovali delovanje ustanove. Med temi je omenil sodelovanje zveze na raznih omizjih Dežele, Pokrajine in občin s katerimi bo prišlo kratkoročno do na-daljnih srečanj, še posebej z novoizvoljenimi upravami. V zvezi s srečanji je glavni svet Kmečke zveze sklenil, da se ob tej priliki izpostavi občinam probelm razvoja kmetijstva v luči novega deželnega načrta za razvoj podeželja 20142020 in Protokola o soglasju za Prosecco DOC. Srečanje bo tudi prilika za poglobitev problema obdavčevanja kmetijskih stavb v okviru nove davčne reforme, ki je za kmetijstvo zelo obremenjujoča, ter preučitev možnosti dobave vode za kmetijstvo po znižani ceni.
V	svojem izvajanju je predsednik seznanil prisotne o dobrih odnosih in sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, ki ga potrjuje sodelovanje Kmečke zveze v kmetijski slovenski manjšinski koordianciji AGRA-SLOMAK in plodni stiki z ostalimi kmetijskimi inštitucijami v matici. S tem v zvezi je poudaril pozornost podpredsednika vlade in slovenskega resornega ministra mag. Dejana Zidana, ki se je pri italijanski vladi zavzel za slovensko zamejsko kmetijstvo ter za uresničitev omenjenega protokola. V navedenih stikih izstopa tudi skupno prizadevanje za priznanje čezmejnega terana z dosego skupne (EU) zaščitne oznake.
Nato je GS KZ sklenil sklic rednega občnega zbora zveze v teku meseca avgusta. Prvi del skupščine bo ne-menjen statutarnim obveznostim, drugi del pa posvetu o Deželenem načrtu za razvoj podeželja in razvoju kmetijstva na Tržaškem.
V	zvezi z uresničitvijo Protokola Prosecco DOC je predsednik izrazil zadovoljstvo, da se ta zadovoljivo uresničuje v delu, ki zadeva poenostavljanje okoljsko varstvenih in upravnih norm, ki jih predvidevata hidrogeološka za-
Glavni svet Kmečke zveze je sklenil, da bo sklic rednega občnega zbora zveze v teku meseca avgusta.
kz
ščita in uporabljanje gozdov. Sledila je razprava o novem prostorskem načrtu Tržaške občine. S tem v zvezi je GS izrazil zmerno zadovoljstvo, ker so bili, kar zadeva kmetijstvo, pretežno sprejeti predlogi Kmečke zveze.
Med organizacijskimi vprašanji je predsednik Franc Fabec izpostavil resno finančno stanje ustanove vsled zmanjšanja prispevkov iz Slovenije in deželne uprave za svetovalno službo Deželne kmečke zveze, ki znaša skupno 90.000 evrov, kar postavlja pod vprašaj sedanjo organizacijsko strukturo zveze. Da ne bi prišlo do tega neza-željenega stanja je zveza že seznanila podpredsednika slovenske vlade Dejana Zidana in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Zmavca ter jih zaprosila za srečanje.
Ob koncu je glavni svet Kmečke zveze razpravljal še o preureditvi Trgovinskih zbornic, specifično tržaške, katere ukinitev bo osiromašila že itak skromno predstavništvo Slovencev v javnih upravah, kot se je že zgodilo z ukinitvijo pokrajinskega Združenja rejcev, Kraške gorske skupnosti in nenazadnje Pokrajin v Trstu in Gorici. Seja se je zaključila s sprejetjem novih članov.
eb
OPOZORILO ČEBELARJEM
V Sloveniji neleteli na azijskega sršena
Čebelarska zveza Slovenija (ČZS) opozarja na navzočnost azijskega sršena v Sloveniji. Opazil ga je čebelar z območja Pivke, ki je zaradi njega pri čebelah utrpel škodo. Na ČZS čebelarje zato prosijo, naj bodo pozorni in naj z njimi delijo morebitne informacije, saj gre za neavtoh-tono živalsko vrsto, ki povzroča škodo pri čebelah in ogroža ljudi. ČZS je že večkrat opozarjala na širjenje azijskega sršena po Evropi, zdaj pa se sprašujejo, ali se je ta žival iz Francije in Italije res že prebila do Slovenije.
V nekaterih evropskih državah, med drugim v Franciji in Italiji, so že poročali o smrtnih žrtvah zaradi pikov azijskega sršena. Veliki so pet centimetrov in so zelo napadalni. Lovijo insekte, med njimi čebele - en sršen lahko na minuto ubije 40 čebel. Pogosto napadejo tudi čebelje panje, saj se njihove ličinke prehranjujejo s čebeljimi, je zapisano na spletni enciklopediji Wikipedia.
Na ČZS čebelarje zato prosijo, naj svoja opažanja v naravi delijo z njimi. Ker gre za neavtohtono živalsko vrsto, ki povzroča škodo pri čebelah in ogroža ljudi, želijo o ugotovljeni navzočnosti obvestiti pristojne institucije ter pridobiti navodila za ukrepanje oz. njeno zatiranje. Čebelarji opozarjajo, da bo letošnja letina medu zaradi slabega vremena in žle-doloma zelo slaba, težave pa jim tradicionalno vsako leto povzroča tudi varoza. Pridelek bi lahko bil najmanj za polovico manjši od povprečja, so ocenili pred kratkim.
1 8 Nedelja, 29. junija 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Doberdobski občinski svet bo v kratkem odobril letošnji proračun, s katerim bo med drugim sklepal o višini davkov, ki jih bodo morali prebivalci do-berdobske občine plačati v letu 2014. Tako kot v ostalih občinah bodo tudi v Doberdobu letos uvedli nov davek na nedeljive storitve Tasi, ki je skupaj z davkom na nepremičnine Imu in davkom na odvoz odpadkov Tari sestavni del enotnega občinskega davka Iuc. Zadnjo besedo glede količnikov ima občinski svet, občinski odbor župana Fabia Vizintina pa se je v minulih dneh že dogovoril o raznih stopnjah obdavčitve, ki jih bo predlagal na julijski seji.
Davek na nedeljive storitve Tasi namerava doberdobska občinska uprava po besedah župana Vizintina in odbornice za proračun Vlaste Jarc uvesti s količnikom 1,75 tisočinke. Davka torej ne bodo uvedli na najvišji stopnji - 2,5 tisočinke -, količnik pa bo rahlo višji kot v nekaterih drugih občinah, npr. v Gorici (1,5 tisočinke) ali v Sovodnjah (1 tisočinka). »Davek bi radi uvedli na še nižji stopnji, zaradi upada državnih in deželnih prenosov pa žal nismo imeli te možnosti, saj bi drugače ne mogli zapreti proračuna,« je pojasnil župan Vizintin.
Stopnja davka na nepremičnine Imu za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča bo ostala enaka lanska, in sicer 7,6 tisočinke, glede davka na odpadke Tari - le-ta je nadomestil lanski davek Tares, v katerem je bil vključen tudi strošek za nedeljive storitve - pa mora občinska uprava še preveriti zadnje podrobnosti.
Potrjen bo tudi dodatek k davku na osebne dohodke Irpef, ki ga je občina Doberdob zaradi krčenja prispevkov in upada prihodkov iz naslova kamnoloma uvedla leta 2012. Za ta davek je predviden količnik 8 tisočink, uprava pa namerava davka oprostiti večje število občanov kot doslej. »Občani, ki spadajo v dohodkovni razred do 12.500 evrov, ne bodo plačali občinskega dodatka k davku Irpef. Lani je bilo davka oproščenih 269 občanov oz. družin, letos pa jih bo 325, torej 56 več. Pravilno se nam je zdelo, da v času krize, ki spravlja v težave vse več ljudi, skušamo pomagati predvsem tistim soobčanom, ki so v najhujši stiski,« je pojasnil župan Fabio Vizintin. (Ale)
Kompleks Stella Matutina v Ulici Nizza v Gorici že več let žalostno propada, kar zlasti velja za del stavbe z dvorano, v kateri so nekoč vrteli filme in prirejali razne dogodke za mladino. Zapuščeno poslopje je v tako slabem stanju, da se je streha včeraj ponoči udrla, s pročelja pa so na pločnik odpadli večji kosi ometa.
Na prizorišče so najprej prihiteli ka-rabinjerji, nakar so bili o dogodku obveščeni gasilci. »V Ulico Nizza smo prišli okrog 4.30. Ranjen ni bil nihče, območje pa je bilo treba zavarovati,« so povedali gasilci. Goriški mestni redarji so odsek Ulice Nizza med križiščem z Margottijevo ulico in križiščem z Ulico IX Agosto zaprli za promet, zaradi odpadajočega ometa pa je prepovedan tudi dostop do šestnajstih parkirnih mest pred stavbo. Gospa, ki stanuje nasproti centra Stella Matutina, je že pred časom opazila, da se omet kruši, da se lahko »stavba iz dneva v dan sesuje« pa ni pričakovala. Del poslopja, ki je v najslabšem stanju, je v lasti Univerze v Vidmu, ki si je nameravala na tem območju urediti kampus. Projekt je propadel, videmska univerza pa bo po vsej verjetnosti morala sama poskrbeti za sanacijo oz. porušenje stavbe. (Ale)
Zaradi udrtja strehe je cesta pred centrom Stella matutina zaprta
bumbaca
števerjan - Civilna zaščita
Zaradi sanacije plazu bo cesta v Ščednem zaprta
Cesto v Ščednem bodo prihodnji teden zaprli za promet. »Zapora ceste je nujno potrebna zaradi sanacije plazu, ki jo mora v Ščednem opraviti deželna civilna zaščita,« je pojasnila šte-verjanska županja Franka Padovan, po kateri bodo ob problemu plazenja zemlje na območju med hišnima številkama 29 in 30 poskrbeli tudi za boljšo ureditev odvajanja padavinskih voda.
V odredbi, ki jo je števerjanska občina objavila v prejšnjih dneh, je predvideno enomesečno zaprtje ceste, upravitelji pa upajo, da se bodo dela zaključila v krajšem času. »Cesto bodo predvidoma zaprli v torek, 1. julija, za izpeljavo del pa imajo čas do 31. julija. Računamo vsekakor na to, da bodo cesto odprli pred koncem meseca,« je povedala Padovanova. Cesta bo zaprta od mostička v Ščednem do Trga Svobode: zapora ne bo veljala za rešilna vozila in stanovalce. Dela je civilna zaščita zaupala podjetju Scavi e Miniscavi iz Dolenj. (Ale)
pevma - V gozdu našli truplo ženske
Obsežna iskalna akcija se je tragično zaključila
doberdob - Občinski svet bo v kratkem sprejel proračun
Davek Tasi 1,75 tisočinke, več op roščenih davka Irpef
gorica - Nekdanja dvorana ob centru Stella matutina propada
Streha se je udrla
Zaradi odpadajočega ometa in nevarnosti sesutja stavbe so zavarovali cesto in pločnik - Poslopje last Univerze v Vidmu
Gasilci med iskalno akcijo
bumbaca
Včeraj je na območju parka ob Soči in pevmskega parka potekala iskalna akcija za pogrešano osebo, ki je žal imela tragičen epilog. Gasilci in civilna zaščita so ves dan neprekinjeno iskali 51-letno Go-ričanko, ki so jo svojci pogrešali že od petka. O njenem izginotju so bili najprej obveščeni karabinjerji goriškega poveljstva, nato pa še gasilci in civilna zaščita.
Iskalna akcija se je začela že v petek pod večer, zaradi teme pa so jo morali po nekaj urah prekiniti. Reševalci so se takoj osredotočili na območje parka ob Soči in pevmskega parka, saj so v bližini našli avtomobil, s katerim se je ženska odpeljala od doma. Na parkirišču pri javni tehtnici so si tudi uredili koordinacijski center: žensko je iskalo okrog 40 ljudi, med katerimi so bili ob goriških gasilcih ter civilni zaščiti iz Gorice, Šlovrenca in Moša tudi enote z reševalnimi psi iz raznih krajev dežele in potapljači iz Trsta. Včeraj malo pred 19. uro se je iskalna akcija prekinila, saj so v gozdu nad pevmskim parkom našli truplo ženske. Karabinjerji izključujejo, da je Goričanka umrla nasilne smrti: za sabo naj bi pustila tudi poslovilno pismo. (Ale)
porodnišnica
V boj gredo enotno in s pismom Napolitanu
Vest o skorajšnjem zaprtju goriške porodnišnice je imela tudi nepričakovano posledico: sklep o ukinitvi oddelka je kot čarobna palica poenotil večino in opozicijo v občinskem svetu, ki sta v zadnjih letih le redkokdaj - če sploh kdaj - našli skupen jezik. Načelniki desnosredinskih in levosredinskih strank ter Gibanja 5 zvezd so se včeraj zbrali, da bi se dogovorili in predstavili javnosti prve pobude, s katerimi želijo preprečiti oz. zakasniti zaprtje porodniškega oddelka goriške bolnišnice. Le-tega je deželna uprava Furlanije Julijske krajine napovedala za prihodnje tedne, odločitvi pa se nameravajo svetniki odločno upreti, saj menijo, da mora dežela najprej postaviti temelje čezmej-nemu sodelovanju, ki ga predsednica Debora Serracchiani in odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca obljubljata, šele nato pa lahko ukine oddelek.
»Podatkov ni dovolj le prebirati, treba jih je znati interpretirati. Že res, da se je število rojstev v goriški porodnišnici v zadnjih letih zelo znižalo, do tega pa je prišlo iz določenih razlogov. To je namreč posledica večletnega in načrtnega zanemarjanja oddelka ter spodbujanja nosečnic, da rojevajo v drugih porodnišnicah,« je poudaril načelnik skupine Popolo di Gorizia Riccardo Stasi in napovedal prvi dve pobudi goriških svetnikov. »Obisk predsednika republike Gior-gia Napolitana bomo izkoristili tudi zato, da ga opozorimo na krivice, ki se že več let dogajajo našemu zdravstvu. Zaprtje porodnišnice je le zadnja. Napolitanu bomo napisali pismo, ki mu ga bo izročil župan Ettore Ro-moli,« je povedal
Stasi, po katerem bo goriški občinski svet tudi povabil predstavnike tretje komisije deželnega sveta, naj si ogledajo goriški porodniški oddelek in preverijo, ali je v njem zdravje nosečnic in novorojenčkov res ogroženo.
Tretjo pobudo je napovedal načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. »V torek bo naša delegacija obiskala sedež deželnega sveta v Trstu. Zahtevali bomo srečanje s Serracchianijevo, Telescovo, načelniki in predsednikom deželnega sveta. Reformo zdravstva so načrtovali brez posvetovanja, dialoga sploh ni bilo,« je izpostavil Cingolani, načelnica Gibanja 5 zvezd Manuela Botteghi pa se je zaustavila pri vprašanju čezmejnega zdravstva. »Deželna uprava nam je zagotovila, da bo na področju zdravstva prišlo do čezmejnega povezovanja, za zdaj pa so to le pobožne želje. Projekt t.i. "hiše porodov" je samo zavajanje javnosti, če zraven ni porodniškega oddelka. Povedati moram tudi to, da smo se pred kratkim srečali z direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja, ki nam je zagotovil, da je porodniški oddelek povsem varen, zdaj pa nam predsednica dežele in odbor-nica pravita, da ni tako,« je povedala Bot-teghijeva in spomnila, da bo v kratkem sklicana tudi izredna seja občinskega sveta na temo goriške porodnišnice, na katero vabijo tudi občane. (Ale)
G. Napolitano
E. Romoli
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 29. junija 2014
19
doberdob - Zaključni dogodek z odličnim zborom Hrast
Preplet glasbe in pesmi pod zvezdnatim nebom
Z zborovsko glasbo in poezijami pod zvezdnatim nebom se je v petek zaključila prva izvedba pobude Las Kras, ki so jo partnerji v znamenje pozornosti do kraškega prostora ter njegovih naravnih, kulturnih in enogastronomskih znamenitosti ter jezikovnih posebnosti poimenovali Kras@event@Carso. »Nocoj, naj mesec bo svetel« pa je bil naslov prireditve na območju kamnoloma pri Gradini v Doberdobu, ki je lepemu številu gledalcev ponudila preplet zborovske glasbe in pesniške besede v režiji Franka Žerjala in pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Publiko sta pozdravila ravnateljica šole Komel Alessandra Schet-tino, ki se je ob koncu niza dogodkov zahvalila vsem pokroviteljem in partnerjem, in doberdobski župan Fabio Vizintin, ki je izrazil zadovoljstvo nad izbiro sugestivne lo-
kacije in vrednotenjem teritorija s kakovostnimi pobudami. Razsvetljene skale so bile okvir koncerta mešanega zbora Hrast, ki je pripravil vrsto ljudskih pesmi v priredbah priznanih deželnih in primorskih skladateljev in še izbor izvirnih skladb iz slovenske, italijanske in slovanske literature. Besedila skladb so bila tudi osnova za recitacije, ki so jih zaupali Nikolaju Pintarju in Sanji Vogrič. Za instrumentalne intermezze pa sta poskrbeli flavtistki Ivana Gerin in Svetlana Della Vedova.
Projekt Kras@event@Carso so priredili SCGV Emil Komel, goriški Kulturni dom, center Arsatelier, Konzorcij Collio (ki je na vseh prireditvah ponudil pokušnjo lokalnih vin), društvo Juliaest, društvo Hrast, občine Sovodnje, Zagraj, Doberdob in De-vin-Nabrežina ter Pokrajina Gorica. Vsi do-
godki so bili zelo dobro obiskani, predvsem ko so potekali na neobičajni lokaciji. Po koncertu v spomin na prvo svetovno vojno v Martinščini, kateri je v Devinu sledila okrogla miza na temo civilnih mirovnih enot in sarajevskega junijskega mirovnega dogodka, je pobuda obiskala gotsko cerkev v Štivanu s koncertom vokalne skupine Bodeča Neža, klet in dvorišče Rubijskega gradu z delavnicami na temo prve svetovne vojne in z izvedbo komorne opere Histoire du soldat Igorja Stravinskega (izvedli so jo tudi na kmetiji Castelvecchio v Zagraju). Prejšnji teden je bil na vrsti sproščen pozdrav poletju s koncertom Oliverja Drago-jeviča na Vrhu. Pobudo je spremljala potujoča fotografska razstava Arhitektura Krasa, ki so jo postavili v Martinščini, Doberdobu, Devinu in v Sovodnjah. (rop)
goriška - Sanacija dolgotrajna
Oaza miru je zaradi posledic žleda ogrožena
Ko je obsežno območje Slovenije med 31. januarjem in 10. februarjem letos prizadela ledena ujma, je veliko zaselkov ostalo odrezanih od sveta. Pod težo ledu so se lomila in podirala drevesa, gibanje po gozdovih je bilo skrajno nevarno tudi na Goriškem, zlasti na robovih Trnovskega gozda. Na območju mestne občine Nova Gorica so največjo škodo utrpeli Čepovanski dol, Lokovec, Kalski gozd ter Lazno pri Gov-cih, v občini Kanal pa Kambreško. Minilo je več mesecev, vendar škoda ni še povsem odpravljena. O tem in o sanaciji smo se pogovorili s Heleno Zorn, vodjo območne enote pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), in z Milošem Mervičem, vodjo gozdne enote Trnovo, ki v okviru Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin gospodari v državnih gozdovih.
V GOZDOVIH NOVA NEVARNOST
»Ocenili smo, da je požled na Goriškem poškodoval 3000 hektarov gozdne površine. Podrtih dreves je za 250.000 kubičnih metrov lesne mase. Požled je poškodoval tako sestoje iglavcev, pretežno smrek, kot listavcev, pretežno bukev. Večina manjših dreves je okleščenih, mnoga večja in težka drevesa pa so podrta ali ukleščena v sosednja drevesa,« je posledice žledoloma opisala Zornova in v isti sapi napovedala, da bo sanacija trajala najmanj dve leti. Gmotne škode je torej veliko, gozdu pa preti nova nevarnost: hrošči podlubniki ali lubadarji. »Dolžnost lastnikov vseh zasebnih gozdov je, da poškodovane nasade čim prej sanirajo. Prioriteto imajo nasadi iglavcev, ker pri njih obstaja nevarnost za razmah podlub-nikov. Gozdni škodljivci se lotevajo odžira-nja predvsem poškodovanih dreves in se lahko z razmnoževanjem prenesejo tudi na zdravo smrečevje,« pojasnjuje Zornova. Kljub temu, da je pojav pod kontrolo - opozarja -, pa obstajajo t.i. kritični predeli: »Nekontroliran razmah podlubnikov je možen predvsem na tistih gozdnih parcelah, ki nimajo urejenih lastniških razmer. Takih parcel je precej.« O ledeni ujmi pa je sogovornica povedala: »Pojav žledu v idrijskem hribovju ni novost, saj se po naših podatkih redno pojavlja vsakih deset let. Letos pa se je zgodilo, da so bile razmere za nastajanje ledu še posebej idealne. Gozdna površina - tla in vejevje - je bila na obronkih Trnovskega gozda zaradi prehodnih padavin zelo namočena. Hladen zrak se je zadrževal med 550 in 1100 metri nadmorske višine. Zaradi brezvetrja in zaustavljenega mrzlega zraka je topel dež v tem pasu za-
Odvažanje hlodov (zgoraj), pot v Trnovskem gozdu (levo in spodaj)
foto vas
čel primrzovati na drevje. Posledična obremenitev je privedla do lomljenja in podiranja dreves.«
S PRODAJO LESA JE VELIK PROBLEM
Škoda, ki jo je žled pustil na drevesih, je različna. Revirni gozdarji pri ZGS so drevesa za sečnjo že odkazali, zaznamovali in registrirali. Listavci, pri katerih je poškodovana samo krošnja z gornjimi vejami, se bodo v kratkem regenerirali. Hlode podrtih listavcev pa gre čim prej peljati na žago, saj bo drugače les izgubil na kakovosti in ne bo več primeren za pohištveno industrijo, a le za kurjavo. O veliki obremenitvi za gozdarje v državnih gozdovih je Mervič, v imenu izvajalskega podjetja pri ZGS, povedal: »Imamo polne roke dela. Naša enota zaposluje štiriintrideset delavcev, kar pa je za sanacijo vsega poškodovanega vejevja na območju državnih gozdov premalo. Najeli smo tudi dodatne, zunanje ekipe izvajalcev. Največ težav imamo s sanacijo poškodovanih dreves na strmih pobočjih gozdov. Podiranje dreves v teh razmerah je kljub uporabljanju najsodobnejše mehanizacije tudi za izkušene delavce zelo nevarno in tvegano.«
Težave zaradi nakopičene lesne surovine se pojavljajo tudi na trgu. »S prodajo je velik problem. Cena odkupa lesa je drastično padla. Posledično se poraja problem, kam bomo ves ta les prodali. Veliki kupci
iz Furlanije in severne Italije že omejujejo dobavo, ker so skladišča polna. Tudi sosedje iz Avstrije zaradi podobnega naravnega pojava, ki je zajel njihove gozdove, niso zainteresirani za odkup. To je trenutno velik problem. K temu gre dodati še dejstvo, da domače, slovenske lesne industrije skoraj ni več. Večina - 80 odstotkov - sloven-
skega lesa gre v izvoz. Ni domačih velikih kupcev, ki bi les predelovali, ker je naša lesna industrija v zatonu,« zaskrbljeno razlaga Mervič.
LE NA LASTNO ODGOVORNOST
Na poškodovanih območjih je veliko cest zaradi podrtih dreves še neprehodnih. Veliko je tudi na novo urejenih gozdnih vlak, ki jih gozdarji uporabljajo za spravilo lesa in skladiščenje hlodov ob gozdnih cestah. Iz teh razlogov je le na lastno odgovornost prehodna javna makadamska gozdna pot, ki povezuje Lokve s Čepova-nom. »Nad pobočjem, ki se vleče vzdolž ceste, je gozdarska služba uredila logistično povezavo za opravljanje gozdarskih del. Ker je bilo zaradi požleda veliko dreves izrutih, se pojavlja nevarnost, da bi se pri gozdarskem delu prožilo kamenje, ki bi se lahko nato zakotalilo na cesto,« opozarja Zornova in napoveduje, da bodo skušali področje sanirati v najkrajšem možnem času, saj bo v poletnih mesecih Trnovski gozd - oaza miru in hladu - nedvomno deležen povečanega obiska. (vas)
goriška
V zborniku vsi goriški avtorji
Izdajateljski podvig kluba Govorica
Te dni je izšel zbornik Goriškega literarnega kluba z naslovom »Govorice«, ki ponuja aktualen pregled literarnega ustvarjanja na Goriškem. V njem se predstavlja 32 od 36 članov literarnega kluba, nekateri med njimi prihajajo tudi iz vrst Slovencev v Italiji; izšel je v 500 izvodih.
»Zbornik je nastajal dolgo časa. Njegova dragocenost je v tem, da smo v njem zbrali vse goriško cvetje v vsej njegovi različnosti in ga združili v eno knjigo. Na enem mestu imamo zbrane vse avtorje,« pravi Darinka Kozinc, predsednica Goriškega literarnega kluba, ki obenem priznava, da izdati zbornik v današnjih časih, predvsem iz finančnega vidika, ni lahko delo. Zbornik poleg literarnih del avtorjev prinaša tudi njihove osebne predstavitve, vendar ne gre za bibliografijo, temveč za tekste, ki so jih o sebi napisali sami - nekateri so se pri tem omejili na svoje biografije, drugi se predstavljajo z izvirnimi in humornimi razmišljanji o svojih življenjih.
Goriški literarni klub Govorica je nastal pred štirimi leti, prav toliko časa že organizirajo različna srečanja, kot so Gregorčičevi dnevi v Gradišču nad Prvačino ali po-klon Francetu Bevku ob slovenskem kulturnem prazniku. »V prihodnje si želimo, da bi nam bil nekje, morda v knjižnici ali na občini, na voljo prostor, kjer bi nam bila omogočena predstavitev avtorjev. Na pisanje literature bi morali biti ponosni, to je tisto, kar bo za ostalo nami. In o tem, kar se dogaja, kako čutimo, kakšen je naš prostor - lahko najbolje pišemo tisti, ki to doživljamo,« meni Ko-zinčeva, ki se veseli, da ima klub tudi veliko podmladka. »Veliko mladih piše, pogrešamo pa možnost, da bi lahko začeli delati prve korake v svet literature. Revija Primorska srečanja je žal 'umrla',« dodaja sogovornica. (km)
Predstavniki SSO s srebrnomašnikom
STANDREZ
»Duhovništvo nezamenljiv svetilnik«
»Duhovniško poslanstvo je kljub kriznim časom nezamenljiva stvarnost za našo narodno in širšo skupnost. Še posebno v tako težkih časih, ko je za številne posameznike in družine vse manj trdnih opor predvsem na socialnem in duhovnem področju, je vloga Cerkve in duhovnikov nezamenljiv svetilnik.« S tem sporočilom so se v ponedeljek goriški predstavniki Sveta slovenskih organizacij (SSO) šli zahvalit srebrnomašniku -dekanu in župniku v Štandrežu Karlu Bolčina. Predstavniki SSO Albert Devetak, Julijan Čavdek in Bernard Špacapan so prinesli tudi pozdrave deželnega in pokrajinskega predsednika SSO, Draga Šoke in Walterja Bandlja. Z dekanom so se pomenili o stanju v slovenskih župnijah na Goriškem in o pastoralnem delu, ki je zaznamovano z zahtevnimi izzivi zaradi družbenih sprememb in dolgotrajne krize. Pomemben je zato doprinos msgr. Renata Podbersiča, ki se je aktivno vključil v cerkveno, pastoralno in društveno življenje goriških Slovencev. Vedno bolj pomembno pa bo tudi sodelovanje z organizacijami in društvi, zlasti s tistimi, ki delujejo na vzgojnem področju, so ugotavljali.
20
Nedelja, 29. junija 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Lutman Design predstavlja projekt na Kickstarterju
Iznajdljivi in podjetni
Ime Borisa Lutmana so mnogi spoznali pred približno letom dni, ko je košarkarske ljubitelje in otroke osvojil Lipko - lipa s človeškimi lastnostmi, ki je bila izbrana za uradno maskoto evropskega prvenstva v košarki v Sloveniji. Maskoto si je namreč zamislil in nato izrisal industrijski oblikovalec iz Štandreža Boris Lutman s sodelavcema z Obale Mitjo Milkovičem in Zineto Milak.
Devet mesecev po evropskem prvenstvu je danes Boris Lutman s svojim istoimenskim podjetjem iz Ljubljane pred novim, velikim izzivom. Jutri bo namreč pod-
Melissa Cerič, Boris Lutman, Matija Milkovič Biloslav, Žiga Godina in njihov Swich
V	Gorici zapira knjigarna
V Gorici kar naprej ukinjajo trgovine in ugašajo izložbe. Zapečatena naj bi bila tudi usoda knjigarne Antonini v Mazzinijevi ulici, v bližini občinske palače. Po včerajšnjih informacijah naj bi jo že v prihodnjih dneh zaprli, lastnik pa bo ohranil knjigarno na Korzu Italia. Ker so knjigarne kulturne postojanke, bo mesto utrpelo dvojno škodo.
Okrogla miza o volitvah
Fakulteta za uporabne družbene študije iz Nove Gorice prireja jutri ob 19. uri v novogoriški kavarni Gallus na Bevkovem trgu družboslovni večer: »Kakšno volilno izbiro bomo imeli na državnozborskih volitvah 13. julija?«. Okroglo mizo bodo sooblikovali Erika Jazbar, Matevž Tomšič, Luka Lisjak Gabrijelčič in Dejan Valentinčič.
■ f^i	IIVV • v v •	I VI
V	Gradišču iscejo uslužbenca
Občina Gradišče je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlila enega uslužbenca, ki bo skrbel za digitalizacijo arhiva. Prijave zbirajo do 14. julija na uradu za zaposlovanje v Gorici.
gorica - Zadnji izidi mature na višjih srednjih šolah
Vsi zreli, trije odlični
S stoticama na zavodu Jurij Vega in znanstveno-tehnološkem liceju Simon Gregorčič je letos skupno pet stotic
jetje Lutman Design predstavilo na ameriškem Kickstarterju produkt Swich. Najprej moramo seveda pojasniti, kaj je Kickstarter. To je »crowdfunding« platforma oz. spletni portal za množično financiranje, ki je namenjen pridobivanju denarja za uresničitev neodvisnih kreativnih projektov. Posameznik predstavi kratek videoposnetek in opis svojega projekta, ljudje z vsega sveta pa lahko v ta načrt vložijo katerokoli vsoto denarja. Kdor predstavi projekt, mora tudi najaviti minimalno vsoto dolarjev, s katero je načrt izvedljiv. Ta oblika zbiranja sredstev je zelo razširjena v ZDA, v Evropi pa je doslej na voljo le v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Naj dodamo, da je od začetka delovanja Kickstarterja leta 2009 več kot pet milijonov uporabnikov podprlo preko kot 50.000 projektov. Samo lani je bilo za razvoj videoiger, umetniških del in drugih proizvodov zbranih več kot 350 milijonov evrov.
Kateri projekt pa predstavlja podjetje Lutman Design? »Predstavili bomo Swich, in sicer brezžični polnilec in stojalo za pametne telefone, ki se polnijo preko elektromagnetne indukcije, brez uporabe kabla. Izbrani izdelek krasita izredno napredna funkcionalnost in vrhunski dizajn. Poleg tega smo zanj uporabili obnovljive vire in zgolj najboljše materiale, kot sta keramika in les ameriškega oreha. Končni izdelek je sad poldrugega leta dela,« je za Primorski dnevnik povedal Boris Lutman, ki je po maturi na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici študiral v Benetkah, Londonu, Milanu, Rimu in Trstu ter nekaj let deloval pri Philips Design v Eindhovnu na Nizozemskem. Swich se uporablja kot stojalo na mizi ali pultu, na katerega položimo svoj android ali iPhone. Sistem »Qi«, s katerim se povežeta stojalo in mobilni telefon, napolni baterijo preko indukcije. »Strankam želimo nuditi izdelek, ki omogoča stoodstotno funkcionalnost pametnega telefona tudi v času, ko se le-ta polni. Glava stojala je premična in ljudem omogoča, da telefon uporabljajo tako horizontalno kot vertikalno. Hrbtišče mobitela se sprime s stojalom, ki uporabniku nastavlja "smartphone" pod udobnim kotom 45 stopinj,« je izdelek opisal Lutman in pojasnil, da »Qi standard« obsega vse naprave, ki imajo vgrajen »Qi sprejemnik«, kar pomeni iPhone, Samsung, HTC, Sony, Nokia, Motorola, Huawei in druge. Na spletu lahko namreč vsak uporabnik preveri, ali je njegov mobilni telefon primeren za brezžično polnjenje.
Podjetje Lutman Design cilja na vsaj 25.000 ameriških dolarjev v 30 dneh. »Ta je neka minimalna vsota, ki bi nam omogo-
čila kritje stroškov na začetku produkcije. V primeru, da ne dosežemo zastavljenega cilja, imamo že pripravljen "plan B", saj smo že stopili v stik z nekaterimi distributerji,« je dodal Lutman. Sogovornika smo še vprašali, zakaj so se pri podjetju odločili za tak način zbiranja finančnih sredstev. »Recimo, da se v kriznem obdobju investitorji ne prerivajo. Prvič predstavljamo projekt na Kickstarterju, ki ima po mojem mnenju nekaj zelo pozitivnih lastnosti. Najprej bi izpostavil, da sistem množičnega financiranja omogoča podjetju, da ohrani nespremenjeno strukturo in da nihče ne vstopa vanj. Poleg tega pa smo želeli izkoristiti priložnost za promocijo in da preverimo zanimanje za naš izdelek na svetovnih trgih,« je še povedal oblikovalec iz Štandreža in nadaljeval z naštevanjem prednosti omenjenega načina financiranja. »Ljudje, ki projekt financirajo, imajo namreč pri nakupu izdelka določene ugodnosti, obenem pa podjetju omogočajo, da izvede neko začetno analizo trga in produkta. Investitorji namreč kot prvi preizkusijo izdelek in njihove povratne informacije so zelo dragocene, saj omogočajo podjetju, da kaj popravi ali spremeni, preden prične z masovno proizvodnjo. Uspeh na Kickstarterju pa je lahko tudi prava odskočna deska,« je pojasnil Lutman. Vodja projekta se je tudi strinjal, da je v Sloveniji veliko ljudi in podjetij seznanjenih s prednostmi Kickstarterja, medtem ko Italija na tem področju še vedno nekoliko zaostaja. »Če bomo uspešni, bomo lahko našo izkušnjo promovirali tudi v Italiji. Gre namreč za odlično priložnost, da se kot podjetje predstavimo v ZDA in da se hkrati privadimo na logiko globalnega trga,« je povedal Lutman in dodal, da bodo v tem mesecu veliko delali na promociji projekta tudi v medijih in socialnih omrežjih, saj so pri tovrstnih pobudah odnosi z javnostjo vitalnega pomena. Ko bo projekt zaživel, bo Swich na prodaj za okrog 150 evrov tako na ameriškem kot na evropskem trgu. Cena bo odvisna od modela in barve, saj ga bodo prodajali v štirih različicah (bel, črn, pozlačen in platinast). »Ciljamo na višji cenovni razred, saj je Swich izdelan iz najboljših materialov, krasi pa ga vrhunski dizajn. Investitorji bodo seveda imeli ugodnosti pri nakupu Swicha, ki bo na voljo tudi za tablične računalnike in iPa-de,« zaključuje Boris Lutman, s katerim sodelujejo še Matija Milkovič Biloslav, Melissa Cerič, Žiga Godina in Ana Čadež. Več informacij in videoposnetek o projektu ter o možnosti njegovega financiranja je na voljo, sicer v angleščini, na spletni strani https://www.kickstarter.com/projects/6041 34477/59781370?token=efa3dbf9. (av)
Odleglo je maturantom (desno) pa tudi ocenjevalkam (zgoraj)
V višješolski center v Puccinijevi ulici so včeraj prihajali z napetimi obrazi, napetost pa se je kmalu sprostila: ob pogledu na izid državnega izpita je bilo pri marsikom zaznati srečo in zadoščenje, na nekaterih obrazih pa tudi sled razočaranja, ker so bila pričakovanja morda drugačna. Prevladal pa je vseeno osvobajajoči občutek, da so kakor koli zreli za nove življenjske izzive. Kar trije maturantje pa so si izborili tudi najvišji rezultat - stotico.
Na klasičnem liceju Primož Trubar so izdelali David Abrami (76/100), Lara Devetak (88/100), Peter Grudina (97/100), Jasna Leban (100/100), Ivan Maniacco (100/100), Micaela Passon (82/100), Ana Raum (97/100), Ivan Rustja (76/100), Veronika Terpin (100/100), Tomaso Matija Winkler (86/100) in Matija Zorzut (60/100), na družboslovnem liceju Simon Gregorčič pa Gaja Braini (60/100), Lara Feri (83/100), Luka Kovic (78/100), Alessia Pinna (81/100) in Eva Speranza (80/100).
gorica - Izidi na nižji srednji šoli Ivan Trinko
Prav vsem odleglo
Tudi med »malimi maturanti« je nekaj takih, ki so na izpitu dosegli odličen rezultat
Včeraj pred oglasno desko foton.n.
Odleglo je tudi »malim maturantom« z nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici. Včeraj nekaj minut po deveti uri se je namreč že zbrala skupina učencev in tudi nekaterih staršev, ki jih je na šolo zvabila objava izidov državnega izpita. Prav vsem čestitamo, še zlasti tistim, ki so dosegli odličen rezultat.
Na šoli Trinko so si pravico za preskok na višjo srednjo šolo torej izborili: 3.A Tijana Borič (6/10), Virginia Braini (8/10), Patrik Cingerli (10/10), Davide Copetti (7/10), Manuel Giustizieri (8/10), Petra Gomiscek (7/10), Silvia Ivancic (7/10), Vo-lodymyr Karpyuk (6/10), Kevin Kerpan (7/10), Matija Marassi (8/10), Matija Ma-rinčič (6/10), Maia Mileta (7/10), Elian Mucci (7/10), Jakob Peric (8/10), Greta Primosig (8/10), Enrico Rožič (7/10), Sara Serplini (7/10), Peter Soban (9/10), Elia Tercic (6/10), Robin Viler (6/10); 3.B Gior-gia Barbo (9/10), Jan Batagelj (7/10), Pe-
tra Bauzon (9/10), Tine Bensa (7/10), Thomas Deganutti (8/10), Mitja Di Giovan-na (7/10), Tommaso Ferfoglia (8/10), Michele Forchiassin (6/10), Stefania Giunta (6/10), Pietro Grauner (8/10), Katia Kom-janc (8/10), Lorenzo Marussi (7/10), Lu-crezia Mores (8/10), Luka Paljk (9/10), Di-mitri Pavletic (7/10), Marco Piccirillo (6/10), Giulio Rigonat (6/10), Andrej Rustja (9/10), Lara Skorjanc (6/10), Valentina Terpin (6/10), Davide Tomsic (7/10); 3.C Elia Chimenti (8/10), Tomas Cudiz (7/10), Ariel Robert Custrin (7/10), Emanuel De Caro (7/10), Gregor Deve-tak (9/10), Mitja Devetak (9/10), Ferdi-nando Frandolic (7/10), Aleksander Ger-golet (7/10), Jana Juren (9/10), Valentina Kosic (8/10), Samuele Mian (8/10), Veronika Onesti (7/10), Niccolo Osso (8/10), Ilaria Pacori (8/10), Mitja Pahor (7/10), Ismael Princi (8/10), Katja Tercic (8/10), Alex Terpin (7/10), Nika Tomsič (10/10).
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 29. junija 2014
21
gorica - Pestro dogajanje v mestu
Med poletjem ne bo dolgčas
Poletne pobude v Gorici bodo potekale pod naslovom in hkrati pozivom »rEstate a Gorizia«. »Kljub težavam finančne narave smo se tudi letos potrudili in bomo ponudili mestu čim bolj pester program, saj predvidevamo, da bo v juliju in avgustu veliko ljudi ostalo v Gorici,« pravi župan Ettore Romoli.
Poletni meseci bodo potekali v znamenju športa, glasbe in kulture. Do 6. julija bo na Trgu Battisti 21. košarkarski turnir »Dudi Krainer«, od 3. do 12. julija pa bo na Travniku druga izvedba odbojkarskega turnirja »Citta di Gorizia«. Vrhunec športnega dogajanja bo med 18. in 20. julijem, ko bo v pevm-skem parku državno prvenstvo v t.i. »crosscountryju«. Novost je tudi lokacija Festivala vegetarijancev, ki bo od 4. do 6. julija v grajskem naselju.
Posebna pozornost bo namenjena glasbi, ki bo v juliju in septembru imela prizorišči na dvorišču državne knjižnice v Ulici Mameli in na obnovljenem Trgu Seghizzi pod gradom. Dne 15. avgusta bo na Travniku koncert godbe na pihala, v drugi polovici meseca pa bodo sledili koncerti iz niza »Cantaquar-tieri« v občinskem in ljudskem parku ter na Trgu Seghizzi. Od 14. do 20. julija bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž mednarodno zborovsko tekmovanje Segh-izzi, od 18. do 24. julija pa festival Sergio Amidei, ki podeljuje nagrado za najboljši filmski scenarij; lokaciji bosta tudi letos Coroninijev park in travniški Ki-nemax.
»Poskrbeli smo, da dogodki ne bodo potekali istočasno in se križali ter med potekom šager Sv. Ane in Sv. Roka v Pod-
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU
DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
Gledališče
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vabi na mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetni-ca pri SNG v Novi Gorici: v torek, 1. julija, ob 18. uri »Romeo in Julija«, Šugla gledališče iz Slovenije in ob 20. uri »Neverjetna skrinjica«, Cia. La Tal iz Španije; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
turnu,« poudarja občinska odbornica Arianna Bellan; šagra pri Sv. Ani bo letos med 17. in 27. julijem, v Podturnu pa med 8. in 17. avgustom. Poletno dogajanje v mestu se bo zaključilo s tradicionalnim Festivalom folklore od 29. do 31. avgusta in z odmevno eno-gastro-nomsko prireditvijo Okusi na meji, ki bo letos od 25. do 28. septembra.
Občina bo organizirala tudi program za mlade, in sicer v sodelovanju s centrom Punto Giovani; šlo bo za razstave, kulturne dogodke, koncerte in športne turnirje, ki se bodo odvijali od 4. do 26. julija v parku Lenassi. Na igrišču zavoda za geometre Pacassi pa je v minulih dneh že potekal »Play Day 2014« - sklop turnirjev v nogometu, košarki, ping pongu in namiznem nogometu v organizaciji centra Punto Giovani in v sodelovanju z mladinskim centrom iz Nove Gorice ter z drugimi mladinskimi organizacijami. Športu je v večernih urah sledila glasba.
»Program ni dokončen, saj načrtujemo še druge pobude, na primer niz srečanj z goriškimi avtorji. V načrtih imamo tudi postavitev gledališke predstave "La Tradotta" za obeležitev stoletnice začetka prve svetovne vojne,« pravi župan in že napoveduje »revolucijo« za prihodnje leto: »Poletno dogajanje bomo preselili na Travnik, kjer bomo namestili tribune in uredili kraj tako, da bo primeren za športne turnirje, koncerte in kulturne prireditve. Objekt se bo imenoval 'Arena Gorizia" in ga bomo dajali na razpolago vsem tistim, ki bodo želeli popestriti poletno sceno v mestu.« (av)
Dvorana 5: 16.00 »Piccola patria«; 18.00 - 20.00 - 22.10 »Synecdoche, New York«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.00 »Jersey Boys«.
Dvorana 2: 17.50 - 22.00 »Big Wedding«; 20.30 »The Police: Can't stand losing you«.
Dvorana 3: 18.00 »Tutte contro lui -The other Woman«; 19.50 - 21.45 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.15 »Big Wedding«. Dvorana 2: 17.30 - 22.10 »Jersey Boys«; 20.30 »The Police: Can't stand losing you«.
Dvorana 3: 18.00 »Maleficent«; 19.50 - 22.00 »Therme Romae«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-te contro lui - The other Woman«. Dvorana 5: 17.45 »Piccola patria«; 20.00 - 22.10 »Synecdoche, New York«.
~M Koncerti
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.15 -21.00 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 16.00 - 17.50 - 20.00 -22.00 »Big Wedding«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »Tutte con-tro lui - The other Woman«; 19.50 -21.45 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Big Wedding«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Jersey Boys«.
Dvorana 3: 18.00 »Maleficent«; 16.00 - 19.50 - 22.00 »Therme Romae«. Dvorana 4: 16.00 - 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tutte contro lui - The other Woman«.
18. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI: danes, 29. junija ob 21. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici Papandopulo kvartet; 30. junija ob 21. uri v hiši Štekar, Snežatno 26a There be Monsters; 1. julija ob 21. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica Jan Gri-čar (saksofon), Nejc Grm (harmonika), Tomaž Hostnik (klavir); obisk koncertov je brezplačen.
»ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 1. julija ob 21. uri v gradu Formentini v Šte-verjanu Ensembel Cortesia iz Slovenije (dvorna glasba in plesi); vstop prost.
KONCERT PRED KOSTNICO V REDI-PULJI, ki ga bo Riccardo Muti poklonil padlim prve svetovne vojne ob stoletnici njenega začetka, bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri. Po izvedbi Verdijevega Rekviema bodo nastopili mladi iz držav, ki so bile vpletene v vojni. Za 2.700 poslušalcev in poslušalk bodo
nova gorica - Soška fronta
Kjer so počili usodni streli
Potovali so tudi skozi kraje, ki so jih prizadele poplave
Na tridnevnem izletu po Bosni in Hercegovini se je pred nedavnim mudila večja skupina članov in prijateljev društva Soška fronta iz Nove Gorice. Med njimi je bilo tudi nekaj zvestih članov iz »zamejstva«. Društvo vsako leto pripravi izlet v kraje, ki so povezani z dogodki prve svetovne vojne. Pred leti so si ogledali vojne muzeje na Dunaju, v Budimpešti in Pragi, lani so bili v nekdanjem begunskem taborišču Bruck a.d. Leitha pri Dunaju in v Bratislavi.
Ker poteka letos stoletnica začetka vojne, so se pri društvu odločili za obisk Sarajeva, kjer so 28. junija 1914 počili usodni streli, ki so pomenili povod (ne pa vzroka) za izbruh nasilja tolikšnih razsežnosti. Postanek je seveda bil tudi na mestu, kjer je Gavrilo Princip, član prosrbskega društva Mlada Bosna, umoril avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Kolikor je čas dopuščal, so si ogledali tudi druge znamenitosti, ki jih v Sarajevu ne manjka. Ob mednarodni pomoči, ki se steka zlasti iz muslimanskih držav, mesto počasi odpravlja sledove vojne. V njem gradijo veliko novega, tudi razkošnega. Turist obenem ugotavlja, da se iz leta v leto povečuje islamski videz mesta in prebivalstva. Zelo veliko je tudi obiskovalcev iz islamskih dežel, ki s svojimi značilnimi oblačili prispevajo k podobi mesta.
Na poti v Sarajevo sta avtobusa z izletniki iz Goriške potovala skozi kraje, ki so jih prizadele katastrofalne poplave. Te so za sabo pustile strašno razdejanje, ki je bilo vidno
Izletniki na znamenitem mostu v Mostarju
foto vip
na vsakem koraku. Po ogledu Sarajeva se je skupina odpravila proti jugu in vzdolž Neretve dospela do Mostarja, glavnega mesta Hercegovine. Med potjo so si ogledali Jablanico s podrtim mostom, znanim po bitki na Neretvi marca 1943. Tudi Mostar počasi, a vztrajno odpravlja posledice bratomorne vojne iz zgodnjih devetdesetih let, pa čeprav je do prave pomiritve še zelo daleč. Neretva namreč ločuje katoliški in muslimanski del mesta, ki sta povsem ločena svetova. Izletniki so si ogledali še slikovito mestece Počitelj nad Neretvo, nakar so pot vrnitve ubrali po jadranski avtocesti. (vip)
proti plačilu na voljo sedišča, 4.500 ljudi pa bo lahko koncertu stoje poslušalo brezplačno; obvezne so rezervacije na spletni strani www.mittelfest.org.
H Šolske vesti
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za
kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it).
DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu.
0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
□ Obvestila
¿j Čestitke
Draga MATEJA, čas in trud ni bil zaman, zate prišel je poseben dan, stotico si dobila, zdaj se z njo boš veselila. Vsi domači se s tabo veselimo in obilo sreče še naprej ti zaželimo.
Teti MATEJI pošiljata Greta in Alen 100 poljubčkov.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.),
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo odprta od 30. junija do 29. avgusta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta.
38. REDNI OBČNI ZBOR SDGZ bo v razstavni dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2) v ponedeljek, 30. junija 2014, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od ponedeljka, 30. junija, do 12. septembra, po poletnem urniku (9.00 -13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom.
Prireditve
»POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: danes, 29. junija, ob 9. uri praznovanje Sv. Petra na Trgu Ivana Roba.; Več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si.
V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« 30. junija med 16.30 in 18. uro laboratorij poezije, ki ga bo vodil Valter Lauri.
»VINILVEČERI 2014« NA GRADU KROMBERK: Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice prireja ciklus glasbenih predavanj z ljubitelji glasbe in lastniki vinilov: 1. julija ob 21. uri Mitja Vrhovnik Smre-kar »Moja najljubša pevca, Elis Regina in Terry Callier«. V času predavanj bo potekal še sejem rabljenih in novih vinilov ter raritet.
»KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« bo potekala ob lepem vremenu v Ljudskem vrtu v Gorici od 2. do 5. julija med 10. in 20. uro. Spremljevalni dogodki: v sredo, 2. julija, ob 18. uri pravljična urica »Nočem poljubčkov!«, Lucrezia Bogaro in Stefania Beretta bosta pravljico pripovedovali v slovenščini in italijanščini; v četrtek, 3. julija, ob 18. uri pravljična urica »Pod medvedovim dežnikom«, Caterina Citter bo pravljico pripovedovala v slovenščini in italijanščini; v soboto, 5. julija, v popoldanskih urah glasbeni utrinki, na kitaro bo igrala Maja Pahor. Sodelujejo prostovoljci civilne službe ARCI Gorica.
KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN KC LOJZE BRATUŽ vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 3. julija, ob 20.30. Gostja večera bo Petra Svolšak, ki bo
spregovorila o 100. letnici začetka prve svetovne vojne. Pogovor bo vodil zgodovinar Renato Podbersič ml. Srečanje bo potekalo pod lipami za Kulturnim centrom Lojze Bratuž, v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih.
»PERCORSI DI-VERSI« (srečanja ob branju poezij, glasbi in gledaliških delavnicah) v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici: 7. julija ob 18. uri Antonella Sbuelz, predstavitev Francesca Tomade, glasba Lorenza Tomade; vstop prost.
Prispevki
V spomin na Angelo-Lino Peric darujejo Brunovi 100 evrov za vzdrževanje spomenika v Dolu in 50 evrov za sekcijo VZPI Dol-Jamlje.
Namesto cvetja na grob Line Peric darujejo Cvetka in vsi vnuki 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Jam-ljah in 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolu.
Namesto cvetja na grob Line Peric darujejo Cvetka in vsi vnuki 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Poljanah.
ZAHVALA
Benjamin Klemše
Ob izgubi našega dragega se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin.
Svoj'ci
30.6.1999
30.6.2014
Davorin
Nikdar te ne bomo pozabili in zmeraj' v naših srcih te nosili, vsi tvoji.
Sovodnje ob Soči
22
Nedelja, 29. junija 2014
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Soča, dežela voda, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Dok.: Road Book 7.05 Dok.: Overland 8.00 Dnevnik 8.20 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Road Italy 10.00 Dok.: Con i tuoi occhi 10.30 A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.20 Linea Verde 13.3017.00, 20.05 Dnevnik in vreme 14.00 Una voce per Padre Pio
18.00 Nogomet: SP 2014, Nizozemska - Mehika 20.40 Techetechete - Vive la gente 21.15 Film: Padre Pio - Tra cielo e terra 23.20 Notti Mondiali 2014
V^ Rai Due
^ Rai Tre
IRIS
Nedelja, 29. junija Iris, ob 01.05
La grande abbuffata
U Rete 4
7.25 Media Shopping 7.55 Serija: Zorro 8.25 Dok.: Mondo sommerso 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.30 Dnevnik 13.00 Le storie di Alive 13.55 Donnavventura 14.45 Film: L'urlo dei giganti 17.05 Film: Detective extralarge 2 18.50 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Film: L'ultimo boyscout - Mission so-pravvivere 23.45 Film: Bandits
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.15 Belli dentro 9.50 Film: Mela e tequila una storia pazza d'amore con sorpresa 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Nad.: Il peccato e la vergogna 15.40 Serija: Anna e i cinque 16.40 Film: La musica nel cuore - August Rush 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: L'amore e eterno finché dura 23.40 Show: X-Style
O Italia 1
7.00 Serija: Supercar 8.40 Serija: A-Team 10.25 Nad.: No Ordinary Family 12.25 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Film: Superman 16.40 Film: Scooby-Doo! La maledizione del mostro del lago 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Honey 2 21.30 Film: Burning Bright - Senza via di scam-po (triler) 23.05 Film: The Breed - La ra-gazza del male (horor)
La 7
7.00 Serija: Lassie 7.45 Serija: Zorro 8.10 Cronache Animali 9.10 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Delitti in paradiso 16.30 Serija: Squadra Speciale Lip-sia 17.15 Serija: Squadra Speciale Stoccar-da 18.05 Nad.: Reign 19.35 Serija: Il com-missario Rex 21.05 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Serija: Strike Back 23.40 Film: Patricia Cornwell - Al buio
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 11.00 Otto e mezzo 11.40 Film: Il cacciatore di taglie (ve-stern) 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Film: Jane Doe - Battuta di pesca 16.40 Film: La libreria del mistero 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Domenica nel paese delle meraviglie
7.20 Film: Rita la zanzara 9.05 Lo Schiac-cianoci 9.20 Film: Venga a fare il soldato da noi 11.00 Dnevnik 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tele-Camere 12.55 I visionari 14.00 Dnevnik 14.30 Film: Una botta di vita 16.10 Film: Country 17.55 Kilimangiaro Album 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 18.55 23.05 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Colpo di scena 21.05 Film: Female Agents 23.20 Film: L'uccello dalle piume di cristallo
21.10 Film: Ben Hur (dram.)
^ Tele 4
6.30 Le ricette di Giorgia 9.35 Italia Economia e Prometeo 9.45 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 Rotocalco Adn-
VREDNO OGLEDA
Režija: Marco Ferreri Igrajo: Marcello Mastroianni, Michel Piccoli, Philippe Leroy in Ugo Tognazzi in Andrea Ferreol Italija Francija 1973
Štiri prijatelje, Marcella, Michela, Philippeja in Uga, združuje velika ljubezen do dobre hrane, predvsem pa ljubezen do zabave in najrazličnejših užitkov. Četverica se tako odloči, da bo preživela nenavadni vikend v stari hiši v središču Pariza, kjer se bo požrešnost naposled izkazala za usodno. Ferrerijeva velika uspešnica je leta 1974 presenetila in šokirala tudi can-nesko občinstvo, saj so gledalci na koncu film izžvižgali. Ko so delo kasneje predvajali v kinodvoranah, pa se je kmalu izkazalo za neverjeten uspeh. Lani so prav v Cannesu Ferrerijevemu delu ob štiridesetletnici posvetili poseben poklon, ki sta se ga udeležila edina dva še živa protagonista, Michel Piccoli in Andrea Ferreol, ženska junakinja francosko - italijanskega kultnega dela.
kronos 10.45 23.15 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Dok. odd.: Od njive do mize 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Noč Modrijanov 2013, 1. del 14.45 Dok. serija: Village folk 15.05 Film: Stella 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Miranda 17.50 Nan.: Komisar Rex 18.40 Risanke 18.55 21.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Vonj dežja na Balkanu 20.55 Intervju 22.25 Poletna scena 22.50 Dok. odd.: Slovenci in 1. svetovna vojna 23.30 Slovenski magazin
(t Slovenija 2
7.30 Poletna scena 8.15 Globus 8.45 Slovenski magazin 9.30 Dok. odd.: Bernard Bo-vet - starec s kamero 11.20 Glasbena matineja 13.00 Film: Volk 14.50 Migaj raje z nami 15.25 Nogomet: SP, Kolumbija -Urugvaj, pon. 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP 2014, Nizozemska -Mehika, prenos 20.40 Žrebanje Lota 20.45 Film: Nogomet v novem svetu, 2. del 21.50 SP 2014, Kostarika - Grčija, prenos
(t Slovenija 3
6.00 19.55 Sporočamo 6.05 9.05 Kronika 7.10 Pregled volilnega dogajanja v preteklem tednu 7.35 21.30 Žarišče 8.05 Tedenski pregled 10.00 Utrip 10.15 Država, politika, civilna družba 11.15 20.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 14.50 Voli in izvoli 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Tedenski izbor 21.15 Tedenski napovednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Arhivski posnetki 16.00 Potopisi 16.30 Vrt sanj 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Pesem kamna 19.00 22.30 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.00 Alpe Adria 22.45 Soča - Zelena reka 23.35 Piran v glasbi 2005
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Dedek pripoveduje: Pastirica in dimnikar 18.00 Besede miru 18.30 Predstavljamo: Poletne dejavnosti za otroke 19.00 Pravljica 19.05 Predstava: Ozri se v gnevu 20.00 Na Postojnskem 20.30 Dediščina sončnih bogov 21.00 Lung 21.15 Od čebele do medu 21.50 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.05 Film: Problematičen mulc 3 11.50 Serija: Igra laži 13.00 Serija: Najboljši recept 13.55 Serija: Zmenki milijonarjev 14.50 Serija: Posel mojega življenja 15.50 Film: Harry Potter in Feniksov red (fant.) 18.20 Serija: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR -novice 20.00 Film: Zavetje (dram.)
A Kanal A
6.00 Risanke 6.5518.25 Serija: Pod eno streho 7.50 17.50 Serija: Svingerji 8.25 Serija: Šola za prvake 8.5016.20 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 10.10 11.15 Tv Prodaja 10.25 Serija: Chuck 11.20 Serija: Malo za šalo 11.30 Astro Tv 12.30 Film: Zemlja v nevarnosti 14.20 Film: Smrtonosno orožje 4 16.45 Nad.: Montevideo, bog te je videl 19.20 Film: Stroj - ali moja mama strelja 21.00 Film: Dan neodvisnosti (zf., i. W. Smith) 23.40 Nad.: Je bella cesta
22.15 Film: Tootsie (kom., i. D. Hoffman, J. Lange)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Za smeh in dobro voljo: Ponziana Jones, sledi Music box; 15.00 Z naših prireditev, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila; 17.15 Šport in glasba, sledi Music box; 18.00 Opereta skozi prostor in čas, sledi Music box; 19.25 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.00 Brinjevka; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio live!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00 Scaletta musicale; 12.301 fat-ti del giorno; 13.00 Next; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Pu-glia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 13.45 Na drugo žogo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50, 22.50 Nogomet, SP; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arso-
ve spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu se boste spopadali v komunikaciji s strankami. Na trenutke boste raztreseni. Prosti čas boste najraje preživljali v naravi, svež zrak bo odlično vplival na vaše počutje.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Če hočete opraviti normo še pred načrtovanim dopustom, bo v prihodnjem tednu potrebnega veliko truda in predanosti pri delu v službi. V prijateljstvu vam bo pomanjkalo časa.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu bo potrebna hitra odločitev, ki pa jo že nekaj časa pričakujete. Dobra intuicija vam bo odlično služila. Z dobrim prijateljem lahko pride do nesmiselnega prepira.
RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu boste pridobili samozavest, kar lahko pripomore k odličnim dosežkom v službi. Velik ego ne bo dobro vplival na odnose s sodelavci, ki vam lahko zamerijo.
LEV 23.7.-23.8.: Oseba, ki
(^^r vam je zelo blizu, bo do vas precej ostra, vi pa se ne boste znali postaviti zase. To vas lahko spravi v podrejeni položaj. Odmaknite se od te osebe in pozornost posvetite drugam.
DEVICA 24.8.-22.9.: Imeli bo-
^^ ste veliko dela v službi, odnosi v kolektivu pa ne bodo najboljši. Zaradi obveznosti bose vseeno morali sodelovati z drugimi. Čim prej rešite nesporazume, ali koga prosite za pomoč.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ve-
^ ^ zani boste v prihodnjem tednu veliko časa preživeli v družbi partnerja. Delo v službi vas bo dolgočasilo, stres pa utesnjeval. Premislite o možnosti zgodnjih počitnic.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Pred počitnicami, ki sledijo, nujno poskrbite za vse obveznosti, ki vam jih je naložil nadrejeni. V nasprotnem primeru lahko pride do težav. Odnos s partnerjem bo boljši.
STRELEC 23.11.-21.12.: Na
delovnem mestu ne boste čutili prave motiviranosti za delo, topli dnevi vas bodo vabili k uživanju in počitku. Imeli boste več prijateljskih stikov in možna so nova poznanstva.
KOZOROG 22.12.-20.1.: V
prihodnjem tednu boste le težko ohranjali potrebno koncentracijo na delovnem mestu. Moteči dejavniki bodo močno vplivali na vaš uspeh pri spopadanju z izzivi.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Brez-skrbnost prihodnjih dni vas bo napolnila z odlično energijo. Dobro počutje se bo poznalo v izboljšanju odnosov s prijatelji in družino. Na delovnem mestu ostanite zbrani.
RIBI 20.2.-20.3.: Pred vami je teden počitka. Obveznosti v službi in v domačem okolju bodo postopoma manj utrujajoče. Ne prepustite se lenobi pred televizorjem. Izkoristite čas za družino in prijatelje.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 29. junija 2014
23
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 10.00 Dnevnik in rubrike 9.05 Dok.: Tg1 Storia Estate 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.30 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 16.50 16.50 Dnevnik in vreme 17.10 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Diario mondiale 21.30 Nogomet: SP 2014, Nemčija - Alžirija 0.05 Notti Mondiali 2014
^ Rai Due
6.00 Nad.: La strada per la felicita 7.30 Serija: Buona fortuna Charlie! 7.50 Prote-stantesimo 8.20 Serija: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 17.00 Šport - Dribbling 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commis-sario Rex 20.30 0.35 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere
21.10 Film:Le mie grosse grasse va-canze greche (kom.) 22.55 Film: La fontana dell'amore (rom.)
^ Rai Tre
Canale 5	Jt Slovenija 3
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Belli dentro 9.05 Film: Un roditore per amico 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ri-belle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: La scelta del cuore 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint
I' I


. čp
>
21.10 Film: Carlotte Gray (dram., i. C.
Blanchett) 23.45 Film: Amelia (biogr.)
O Italia 1
6.35 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.30 Dok.: Deadly 60 10.45 Dok.: Natural born hunters 11.25 Dok.: Human prey 12.25 Dnevnik in šport 14.05 Risanka: Simpso-novi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Film: Cat-woman (fant., i. H. Berry) 23.15 Resn. show: La casa degli assi
La 7
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 Otto e mezzo 11.30 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 In Onda 21.10 Film: Anatomia di un omicidio (dram.)
^ Tele 4
6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Dnevnik - Buongiorno Italia 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Film: Sette contro la morte 11.55 12.25 Dnevnik in vreme 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Aktualno: Verba Volant 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Serija: Terra Nostra 16.00 Dnevnik 16.50 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 6 18.10 Dok.: Geo 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 23.45 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Sconosciuti Collection 23.55 Gli archivi del '900
u Rete 4
6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di Polizia 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.55 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: C'e post@ per te (rom., '98, i. M. Ryan, T. Hanks) 23.50 Film: Parla con lei
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Poi ti sposero
|lf- Slovenija 1
6.55 Poletna scena 7.25 Utrip 7.35 Zrcalo tedna 8.00 Otroško program: OP! 10.35 Obzorja duha 11.50 Dok. serija: Village Folk 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Polnočni klub (pon.) 15.05 Dober dan, Koroška 15.45 18.40 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Poletna scena 17.45 Dok. serija: Po travnikih... s Stanetom Suš-nikom 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 22.45 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.30 Volitve 2014 - Predstavitev liste 23.00 Poletna scena 23.25 Platforma 23.55 Knjiga mene briga
(t Slovenija 2
7.00 Otroški kanal 8.45 Zabavni kanal 12.20 Intervju 13.25 Dok. odd.: Čar poezije Omarja Hajama 14.25 Med valovi 15.00 Nogomet: SP, Kostarika - Grčija, pon. 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP, Francija - Nigerija, prenos 20.45 Film: Nogomet v novem svetu, 3. del 21.50 SP, Nemčija - Alžirija, prenos
6.00 9.30, 10.30, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Novo sporočamo 9.00 Ozadja 9.40 Tedenski izbor 10.25 Iz dnevnega reda DZ, DS, EP 13.00 Tedenski pregled 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Seje delovnih teles 19.00 Dnevnik 19.35 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Rebus 16.25 Soča - Zelena reka 17.25 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Ottavio Missoni 21.30 Sredozemlje 22.15 Glasba zdaj 23.45 Infokanal
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Dedek pripoveduje: Pasti-rica in dimnikar 18.00 Rad igram nogomet 18.30 Moja Afrika, 4. del 19.10 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Znanstveni večer 21.00 Dober večer, gospod predsednik: Zoran Jankovic 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otroške serije 8.40 13.00 Nad.: Beverly Hills 90210 9.2510.30, 11.40, 12.45 Tv Prodaja 9.4016.00 Nad.: Želim te ljubiti 10.45 16.55 Nad.: Sila 11.55 18.00 Nad.: Vrtinec življenja 13.50 Film: Zavetje (dram.) 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Očkov vrtec (kom.) 22.05 Nad.: Precej legalno 22.55 Nad.: Maščevanje 23.45 Nad.: Zaščitnik
Kanal A
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila;
10.10	Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Rod lepe Vide; 12.45 O jogo bonito - Bruno Križman; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 15. nad.; 18.00 Julius Kugy; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 18.55 Pesem tedna;
11.11	Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2014; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska na-
Ponedeljek, BD. junija Rete 4, ob 2B.4D
VREDNO OGLEDA
Parla con lei
Španija 2003
Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Javier Camara, Dario Gran-dinetti, Lenor Watling Rosario Flores in Geraldine Chaplin
Benigno je mladi medicinski asistent, ki v kliniki skrbi za plesalko Alicio, lepo dekle, ki je po nesreči padla v komo iz katere se ni več prebudila. Bolničar se s časom v onemoglo pacientko zaljubi in ji dan za dnem pripoveduje o življenju, dogodivščinah, občutkih in vsemu kar se mu dogaja. V kliniki El Bosque se je namreč čas ustavil in združil Benignovo usodo z usodo drugega moškega, Marca, čigar dekle Lydia, po poklicu bikoborka prav tako negibno leži v sosednji sobi. Življenja vseh štirih likov vodi v vse smeri, preteklosti, sedanjosti in nepričakovani prihodnosti.
Almodovarjev film si je leta 2003 zagotovil oscarjevo nagrado za najboljši scenarij.
6.50 Serija: Igrače za velike 7.25 Serija: Igrače in Stephen Fry 8.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 8.50 Risanke 9.45 17.05 Tv Dober dan 10.25 20.05 Serija: Top Gear ZDA 11.30 Astro TV 12.3014.00 Tv prodaja 13.00 Serija: Alarm za Kobro 1114.30 Film: Iskalec talentov 18.00 19.55 Svet 18.45 Volan 19.25 Serija: Frendi iz službe 21.00 Film: S.W.A.T. - specialci 23.05 Film: Proti soncu
poved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.25, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 13.00, 14.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 Social radio; 11.35 Cafe Brazil -Speciale mondiali di calcio; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando; 20.00 London Calling; 21.00 Sonoramente classici; 22.00 La via Francigena; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13:00; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Sopotnica v (post)delo-vno popoldne; 18.00 Izštekani po izšteka-nih; 18.25 Vse najboljše; 18.50 Nogomet, SP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24 Nedelja, 29. junija 2014	PRIREDITVE, KRIŽANKA
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej vojne za mir "D. De Henri-
quez" (Ul. Cumano 22)
Danes, 29. junija, ob 20.30 / Gilberto Forti: »A Sarajevo il 28 giugno« / Režija: Franco Pero. OPČINE
Prosvetni dom
V	četrtek, 3. julija ob 21.00 v sklopu letos 10. Poletja pod kostanjem bo nastopal glasbeno-kabaretni duo GodArt, Jure Godler in Tilen Artač bosta prepletala humor in iluzije s klasično glasbo in pop modernim slogom.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
SNG (Trg Edvarda Kardelja 5)
V	torek, 1. julija, ob 18.00 / Šugla gledališče: »Romeo in Julija«.
V	petek, 4. julija, ob 19.00 / Ana Be-zlova in sošolec: »Meja«.
Grad Kromberk
V	soboto, 5. julija, ob 21.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Rokovnjači«.
Center Nove Gorice
V	torek, 1. julija, ob 20.00 / Cia. La Tal: »Neverjetna skrinja«.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki Oder
V	četrtek, 3. julija, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Boris, Milena, Radko«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stadion Rocco
V soboto, 6. septembra, ob 21.30 / Na-
stopa emilijanski rocker Luciano Liga-bue. Vstopmice so v prodaji po internetu na spletni strani www.ticketone.it, in v vseh prodajalnah ticketone.
Ferdinandej
■	Kelstki festival Triskell
V	nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / Nastopajo tržačani To Loo Loose in škotski band Ho-Ro.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Kongresni trg
V	torek, 1. julija, ob 21.00 / Carl Orff: »Carmina Burana« / Dirigent: Uroš La-jovic / Solisti: Aida Corbadžic, Marko Cvetko in Giorgio Surian / Orkester in zbor SNG Opera in Balet Ljubljana, orkester Slovenske filharmonije.
Cankarjev dom
Gallusova dvorana
V	četrtek, 10. julija, ob 18.00 / Richard Wagner: »Lohengrin« / Dirigent: Nik-ša Bareza
Režiser: Kurt Josef Schildknecht / Scenograf: Rudolf Rischer / Solisti: Hugo Mallet, Adela Golac Rilovic, Dubravka Šeparovic Mušovic, Joachim Goltz, Luciano Batinic, Ozren Bilušic, Tanja Ruždjak, Rea Alaburic, Iva Krušic, Marta Musap, Marko Cvetko, Siniša Galovic, Alen Ruško, Robert Palic, Ilir Stetencu / Zbor in orkester Opere HNK v Zagrebu.
■	55. Ljubljana Jazz Festival 2014
Mladinsko Gledališče
V	sredo, 2. julija, ob 18.30 / Odprtje razstave / Nastopa: Nada Žgank.
Križanke
V	sredo, 2. julija, ob 20.00 / koncert / Nastopa: Jani Moder's Brain Blender (SLO / AU) / ob 21.30 / Nastopajo: Ja-ga Jazzist (NOR).
Klub CD (Cankarjev dom)
V	sredo, 2. julija ob 23.00 / Nastopajo: Limousine (Francija).
V	četrtek, 3. julija ob 22.30 / Nastopa-
jo: Tarek Yamani Trio (Libanon, Slovenija).
V	soboto, 5. julija, ob 12.00 / Nastopata: Gianluca Petrella & Giovanni Guidi Duo »Soupstar« (Italija) / ob 13.15 / Nastopajo: Hugo Carvalhais Quartet (Portugalska, Francija) / ob 16.00 / Nastopajo: Cortex (Norveška).
Linhartova dvorana (Cankarjev dom)
V	četrtek, 3. julija ob 19.30 / Nastopajo: In the Country (Norveška) / ob 21.00 / Nastopajo: Joachim Kühn / Ma-jid Bekkas / Ramon Lopez »Chalaba« (Nemčija, Maroko, Španija).
V	soboto, 5. julija ob 20.00 / Nastopata: Zlatko Kaučič & Agusti Fernandez (Slovenija, Španija) / ob 21.30 / Nastopajo: The Necks (Avstralija).
Štihova dvorana (Cankarjev dom)
V	petek, 4. julija ob 18.00 / koncert / Joachim Kühn solo (Nemčija).
Križanke
V	petek, 4. julija, ob 20.00 / Nastopa: Marko Črnčec 4 (Slovenija, ZDA) / ob 21.30 / Nastopa: Gregory Porter (ZDA).
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare,
1): Stalna razstava železniške postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. GORICA
Galeriji Kulturnega Doma (Ul. Brass, 20 - Italija): je na ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagione difficile - Strašni čas«. / Razstava sodi v okvir pobud ob 100-le-tnici izbruha prve svetovne vojne.
ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
-/
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
AJDOVŠČINA«
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
MANJŠA TOČILNICA (BREZ) ALKOHOLNIH PIJAČ
REKA V ETIOPIJI
KRAJ PRI KOČEVJU SL. OLIMPIO-NIK (MIRO)
ITALIJANSKI FILOZOF BODEI
KILOGRAM
GLAV. MESTO ESTONIJE
ZAČETNIKI naS. Športa
AZIJSKA DRŽAVA
DEL TENIŠKE IGRE
NEKDANJI NASLOV FRANCOSKIH KRALJEV
GARI KASPAROV
ALBERT EINSTEIN OTOK ČAROVNICE KIRKE
PTIČ PEVEC, ČRNE BARVE
žlebiČek
ROJSTNI KRAJ ERNESTA HE-MINGWAYA, ... PARK
NEKDANJI DOLINSKI ŽUPAN ŠVAB
SPODNJI DEL POSODE
BESEDOTVORNO OBRAZILO
EDEN V BERLINU IN NA DUNAJU
ITALIJANSKO
Športno
ZDRUŽENJE ZA VSE
TOMAŽ SIMČIČ
RADO ČASL
LEPA ŠPANSKA BALERINA
NEM. ATLETINJA KRABBE
GLAVNO MESTO MALIJA
NOVA ZELANDIJA
SODNI ZBOR
ALI SVET OZEK KONEC POLOTOKA
PRIMORSKI DNEVNIK,
TVOJ DNEVNIK
UDVORLJIV MOŠKI
ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA
BODEČ PLEVEL
ZELENICA V PUŠČAVI
VSTAVLJANJE BACILOV
KILOMETER (KRAJŠE) ZANEMARJEN-JE DOLŽNOSTI
BITI BREZ VOKALOV
AM. REŽISER PREMINGER
/
OPLETENA TREBUŠASTA STEKLENICA
NEMŠKA VOHUNKA HARI
OSVEŽUJOČA BREZALKOHOLNA PIJAČA
BLIŽNJI STANOVALEC
NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK
PREBIVALCI NAŠE VASI
TVOREC, PISEC
STOPNJA VI-SKOZN. OLJA
ALKOHOLNA
PIJAČA IZ HMELJA
PTICA UJEDA, SRŠENAR
IGOR GRUDEN
REKA V SLOVENIJI ŠPORTNA OBLEKA
HOLANDSKA JADRNICA SPODNJI DEL VRAT
PERSONAL COMPUTER
AMERIŠKI
PEVEC IN KITARIST HARPER
ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (UMBERTO)
MADRIDSKI ŠPORT. KLUB KEM. ZNAK ZA NIKELJ
MORSKE ŽIVALI
JAZ, ON
ITALIJANSKI
REŽISER VESTERN FILMOV (SERGIO)
PREBIVALEC VELIKE AZIJSKE DRŽAVE
LIBIJSKI KRALJ
ZAČIMBA ZA PIZZO
SLOVARČEK - AAK = holandska jadrnica z ravnim dnom • AJA = Kirkin otok • ASAMA = delujoči vulkan na japonskem otoku Honšu • IDRIS = libijski kralj od 1950 do 1969 • MTK = madžarski nogometni klub iz Budimpešte
GLASBA
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU
6 V AS 11
/
Nigerija, po bojkotu, znova trenira
BRASILIA - Potem ko nigerijski nogometaši na prizorišču svetovnega prvenstva v Braziliji v četrtek niso trenirali v znak protesta zaradi neizplačanih obljubljenih premij, se je včeraj situacija pomirila, nogometaši pa so se vrnili na igrišče. Tri dni pred dvobojem osmine finala proti Franciji so v Bra-silii opravili večerni trening. Dan pred tem je celotna reprezentanca bojkotirala trening v Campinasu v bližini Sao Paula.
¿rt-
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu
Nedelja, 29. junija 2014
Ni bil zvin gležnja, ampak zlom
BRASILIA - Belgija se bo v izločilnih bojih svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji morala znajti brez branilca Ant-honyja Vanden Borreja. Šestindvajsetletnik ima zlomljen gleženj, čeprav so po tekmi proti Južni Koreji domnevali, da gre le za zvin, je prek twitterja sporočil selektor Marc Wilmots. Vanden Borre je tekmo končal na nosilih, po pregledih v bolnišnici pa se je izkazalo, da gre za zlom. «Anthony ne bo več igral na tem SP, toda ostaja z ekipo,» je sporočil Wilmots.
osmina finala - Brazilci šele po 11-metrovkah ugnali borbeni Čile, Kolumbija zasluženo
Hodili po robu prepada
Brazilija - Čile 3:2 (1:1, 1:1)
Strelci: 1:0 David Luiz (18.), 1:1 Alexis Sanchez (32.); enajstmetrovke: Luiz, Marcelo in Neymar za Brazilijo, Aranguiz in Diaz za Čile.
Brazilija: Cesar, Alves, Thiago Silva, David Luiz, Marcelo, Fernandinho (od 73. Ramires), Luiz Gustavo, Oscar (od 105. Willian), Neymar, Hulk, Fred (od 64. Jo).
Čile: Bravo, Francisco Silva, Medel (od 108. Rojas), Jara, Isla, Aranguiz, Diaz, Mena, Vidal (od 87. Pinilla), Sanchez, Vargas (od 57. Gutierez).
BELO HORIZONTE - V osmini finala ni več prostora za popravljanje napak, v igri na izpadanje pa so se že prvi dan predstavili domačini in eni najres-nejših kandidatov za naslov Brazilci. Prireditelji prvenstva, od selecaa cela država malodane zahteva naslov svetovnih prvakov, so se pomerili s trdoživimi južnoameriškimi tekmeci iz Čila in na koncu po pravi drami po izvajanju enajstmetrovk odnesli celo kožo. V četrtfina-le so se uvrstili skozi šivankino uho.
Junaka sta domači zvezdnik Ney-mar, ki je zadel odločilni strel z bele točke, ter vratar Julio Cesar, ki je dva poskusa tekmecem ubranil. Tragična moža pa sta Čilenca Mauricio Pinilla s prečko v 120. minuti in Gonzalo Jara z vra-tnico v zadnji seriji enajstmetrovk.
Brazilija je na začetku sicer silovito pritisnila. Domači zvezdniki so bili nenehno nevarni za čilskega vratarja Claudia Brava in obrambo Čila, ki pa je dolgo časa vse poskuse uspešno odbijala. V 12. minuti je po posredovanju Mauricia Isle v kazenskem prostoru padel Hulk, a je sodnik Howard Webb le odmahnil z roko. Do pričakovanega vodstva so Brazilci prišli v 18. minuti. Po podaji s kota je žogo Silva podaljšal na drugo vratnico, tam pa jo je David Luiz s kolenom in ob delni pomoči branilca Čila Gonzala Jare spravil v mrežo.
Do takrat so si Čilenci pripravili le eno polpriložnost s podajo Alexisa Sancheza v sredino kazenskega prosto-
Brazilski navijači so najprej trepetali, nato pa noreli
ansa
ra. Sledil pa je šok za domače: po slabem izvajanju stranskega outa so Brazilci izgubili žogo, v le dveh potezah je prišla do Sancheza, ki je s strani odlično meril in premagal vratarja Julia Cesarja.
Nadaljevanje v drugem delu je ponudilo povsem drugačno zgodbo. Bolj ko se je tekma razvijala, bolj enakovredni so bili Čilenci. Uspešno so razbili pritisk tekmecev, čeprav so na začetku zapretili domači po poskusu Fer-nandinha od daleč. V 55. minuti se je zdelo, da se je Hulk odkupil za napako ob čilskem golu, ko se je med strelce vpisal še sam, vendar je Webb zadetek razveljavil, ker je ocenil, da si je pomagal z roko.
Čile je nato prevzel pobudo na sredini igrišča, prek Arranguiza pa si je pripravil izjemno priložnost za vodstvo, to-
uo> mcc
CQQ_
Evroskeptiki
»Če bi zbral ekipo po mojem okusu, bi izbral Mehiko. Njeni igralci so 'živali',« je v včerajšnjem Delu zapisal nogometni strokovnjak Darko Milanič. Trener, ki je z Mariborom zbral rekordno število lovorik, je navdušen nad svetovnim prvenstvom: »Bilo je kaj videti in se nad čem navduševati.« Edinole ob igri Italije in Španije je bil razočaran: »Počasnost ni več nagrajena.«
Nekdanji reprezentant Primož Gliha se očitno strinja. V komentarju za Dnevnik je bil neizprosen do predvidljivosti in počasnosti nekaterih evropskih reprezentanc. »Dandanes si lahko uspešen le z igro navdiha in nadi-gravanja. Če bo šlo tako naprej, bo Evropa postopoma zamrla, ne le v primerjavi z Južnoameričani, ampak tudi Afričani.«
Podobno razmišljanje smo prebrali tudi v tretjem slovenskem dnevniku. Vidni intelektualec Marcel Stefančič mlajši se je v pogovoru za Večer spravil nad evropski način nogometa. »Ko jih gledaš, ti ni jasno, kaj se dogaja: je to mogoče? Ne vedo, koliko je ura? Jih muči tako huda kognitivna disonanca? Imitirajo Jacka Nicholsona? Igrajo v paralelnem svetu? V drugem stoletju?« je naštel.
V treh dnevnikih kar tri kritike na račun Evrope. Res je, evro-skepticizem narašča tudi v Sloveniji. (PV)
da Cesar je njegov strel s kakšnih osmih metrov mojstrsko ubranil. Brazilci so se spet prebudili v zadnjih desetih minutah, najprej je bil nevaren Neymar z glavo, potem še enkrat Hulk.
Sledil je podaljšek, ki pa ni prinesel odločitve; Čile je uspešno zaprl igro in preprečil nevarnejše napade tekmecev. Brazilska nogometna pravljica bi se kaj lahko končala v 120. minuti tekme, ko so centimetri ločili Čile od zmagovitega gola, vendar je žoga po silovitem strelu Pinille zadela le prečko. Na drugi stani je nato v zadnjem napadu Ra-mires za las zgrešil cilj.
Pri strelih z bele točke so bili sprva bolj zbrani Brazilci. Cesar je ubranil prva dva poskusa Čila, potem pa so začeli grešiti tudi Brazilci, po zgrešenem strelu Hulka in golu Diaza pa je bil izid pred zadnjo serijo neodločen. Odgovornost je prevzel Neymar in zadel, na drugi strani pa je Jara žogo poslal v vra-tnico, svojo reprezentanco pa na trpko pot domov.
Kolumbija - Urugvaj 2:0 (1:0)
Strelec: Rodriguez v 28. in 50.
Kolumbija: Ospina, Zapata, Yepes, Sanchez, Zuniga, Armero, Aguilar, Cuadrado, Rodriguez (Ramos), Gutierrez Mejia), Martinez.
Urugvaj: Muslera, Caceres, Godin, M. Pereira, Gimenez, Gonzalez (Hernandez), A. Pereira (Ramirez), Rodriguez, Rios, Forlan (Stuani), Cavani.
Na nočni tekmi je Kolumbija zanesljivo premagala Urugvaj in se uvrstila v četrtfinale. Pri Urugvajcih je kaznovanega Luisa Suareza v začetni enajste-rici zamenjal Diego Forlan. Junak na si-nočnji tekmi je bil mladi James Rodriguez, ki je drugič v zgodovini kolumbijskega nogometa dosegel dva gola na eni tekmi na svetovnih prvenstvih. Prvi gol je bil res krasen: kolumbijski igralec je zaustavil žogo s prsi in streljal naravnost pod prečko. Rodriguez vodi na lestvici strelcev. Skupaj je dosegel že pet zadetkov.
Pari osmine finala_
DANES, 29. JUNIJA
18.00 Nizozemska - Mehika (Fortaleza) 22.00 Kostarika - Grčija (Recife) JUTRI, 30. JUNIJA 18.00 Francija - Nigerija (Brasilia) 22.00 Nemčija - Alžirija (Porto Allegre) TOREK, 1. JULIJA 18.00 Argentina - Švica (Sau Paulo) 22.00 Belgija - ZDA (Salvador)
Četrtfinalni pari
PETEK, 4. JULIJA
22.00 Brazilija - Kolumbija (Fortaleza)
3,2 milijarde ljudi si je po TV ogledalo SP v Južnoafriški republiki pred štirimi leti. Fifa pričakuje, da bodo to številko popravili v Braziliji. Po prvih ocenah si je skupinski del mundiala v Braziliji ogledalo več ljudi kot SP leta 2010. Najbolj gledana tekma letošnjega mundiala je bil nedeljski obračun med ZDA in Portugalsko.
Številka 60 in solze
Pravi argentinski junak svetovnega prvenstva v Italiji pred 24 leti ni bil Maradona, temveč vratar z baskovskim priimkom Goycochea ali po domače El Milonguero. Dobro se ga spominjajo od Ljubljane do Skopja. Na firenškem četrtfinalu je tistega 30. junija 1990 ubranil enajstmetrovki Brno-vicu in Hadžibegiču, proti Italiji v neapeljskem polfinalu, pa še Donadoniju in Sereni. Uspel pa mu ni čudež v verjetno najgršem finalu proti Nemcu Brehmeju.
Znan je tudi po večkrat izrečenem nogometnem izreku: razdalja žo-ga-vratnica + 60 cm = vedno uspešna enajstmetrovka. Mogoče je o tem kaj slišal tudi včerajšnji osmoljenec Čilenec Gonzalo Jara, ki je pretiraval s strelskim kotom. Enajstmetrovke pa niso matematična ali geometrijska veda, še manj pa loterija, saj edino izžrebano število je vedno 60.
Brazilci proti Čilu so zmagali v trinajstih, pridružila sta se jim okvir desnih vrat in verjetno še tisto nenapisano nogometno pravilo dajanja in odvzemanja, ki jih vodi v finale mimo dolgoletnega dolžnika Urugvaja (Ma-racanazo 1950).
Enajstmetrovke pa so brez dvoma najbolj kruto nogometno dejanje. Zmaga, kdor obvlada srčni utrip, živčevje, krče in prostor okrog sebe. Kakorkoli zmagajo solze. Tudi solze sreče. Julio Cesar se je z Interja preselil v tretje-obdobni nogometni Toronto. Marsikdo je očital Felipau njegov vpoklic. Vratar pa je na vprašanja novinarja, kako se počuti po vseh očitkih in srečnemu razpletu, kjer je ubranil kar dve enajstmetrovki, odgovoril predvsem s solzami osebne revanše. (mar)
v ospredju - Pismo urugvajskega napadalca
Suarez: »Nisem ugriznil, izgubil sem ravnotežje«
Sepp Blatter prižgal zeleno luč tehnologiji
RIO DE JANIERO - Predsednik Mednarodne nogometne zveze Sepp Blatter je prižgal zeleno luč tehnologiji. Za odbojko, tenisu, sabljanju, košarki in formuli ena so bodo s tehnološkimi pripomočki lahko pomagali in olajšali delo tudi nogometni sodniki. Že na SP v Braziliji si lahko sodniki pomagajo s posnetki videokamer - goal line technology (Glt) -, ki so postavljene v vratih. Golov »negolov« na letošnjem SP ne bo.
»Prijateljice noči« pogrešajo evropske navijače
RIO - »Prijateljice noči« obžalujejo, da so se s SP poslovile nekatere evropske ekipe. Bojijo se, da je to zelo slabo za njihov posel. Prostitutke so namreč računale, da bodo v času turnirja zaslužile veliko denarja od evropskih navijačev. »To SP nas bo povsem uničilo. Zdaj so nam ostali le Urugvajci, Čilenci, Kolumbijci, Argentin-ci. Ti ne plačajo nič, nikoli nimajo denarja, vedno želijo vse zastonj,« je žalostno ugotavljala Rita, ki je računala, da bo na noč zaslužila okrog 1000 realov (okrog 330 evrov), ampak se je uštela. 28-letna Amanda, ki se z najstarejšo obrtjo na svetu ukvarja sedem let, je kritizirala tudi mehiške in čilske navijače: »Pijejo in pijejo vso noč, ob zori so nemogoči, a nikoli se ne ločijo od svojega denarja.«
MONTEVIDEO - V javnost je pri-romalo pismo z zagovorom urugvaj-skega napadalca Luisa Suareza, ki so ga zaradi namernega ugriza italijanskega reprezentanta Giorgia Chiellinija v ramo izključili s SP v Braziliji. »Nisem ugriznil Chiellinija, izgubil sem ravnotežje in z zobmi padel na ramo igralca, zato čutim bolečine v zobu,« trdi Suarez v pismu. V zgodovino najbolj neumnih in za lase privlečenih izgovorov v slogu »pes je pojedel zvezek z mojo domačo nalogo«, se bo zapisal tudi poskus osramočenega urugvajskega napadalca oprati si svoje ime.
Suarezov ugriz italijanskega tekmeca Giorgia Chiellinija so posnele televizijske kamere, posnetek obgrizene rame z vidnimi odtisi zob pa preplavile naslovnice časopisov in novičarskih spletnih portalov, a vsi ti dokazi po mnenju Suareza niso dokazi, saj se ta nesrečni pripetljaj ni zgodil tako, kot je bilo predstavljeno.
Disciplinski organ krovne mednarodne nogometne organizacije je igralca Liverpoola, najboljšega strelca angleškega prvenstva premier league, strogo kaznoval. Suarez ne bo smel nastopiti na devetih reprezentančnih tekmah, Fifa mu je prav tako za štiri mesece prepovedala vsakršno nogometno aktivnost, kar pomeni, da za Suareza ni bil izgubljen le mundial, ampak tudi prvi del klubske sezone v Angliji z Liverpo-olom. «Kanibal» bo moral plačati tudi 80.000 evrov kazni, kar je približno toliko, kolikor sicer zasluži na teden.
26
Nedelja, 29. junija 2014
ŠPORT
/
zanimivost - Po končanem skupinskem delu
Najslabšo ekipo bi vodil
najbolje plačani selektor
SAO PAULO - Ameriška televizijska mreža ESPN je po koncu skupinskega dela svetovnega prvenstva v nogometu objavila najslabšo enajsterico po tekmah skupinskega dela. Vodil bi jo Italijan na klopi Rusije Fabio Ca-pello, najbolje plačani selektor letošnjega mundiala pa bi v njej med drugim računal na Xavija, Gerarda Piqueja, Ste-vena Gerrarda, Sergia Agüera.Capello letno prejema kar 8,2 milijona evrov in je bil najbolje plačani selektor prvenstva v Braziliji, a se je z Rusijo poslovil že po skupinskem delu prvenstva.
EPSN je na gol postavil Hrvata Stipeta Pletikoso. Obrambno vrsto sestavljajo Španec Gerard Pique, Švicar Philippe Senderos ter Angleža Leighton Baines in Glen Johnson. Na sredini igrišča bi bili Španec Xavi, Anglež Steven Gerrard in Ganec Kevin Prince Boateng, za doseganje golov pa bi skrbeli Brazilec Fred, Argentinec Sergio Agüero in Kamerunec Samuel Eto'o.
Ob obrazložitvi uvrstitve Pletikose v najslabšo enaj-sterico so zapisali, da je imel Hrvat po enajstmetrovki Neymarja na uvodni tekmi v rokah premalo moči, pri prvem golu Brazilca pa se je prehitro vrgel proti žogi. Sha-kirina manj pomembna polovica, kot so poimenovali Piqueja, je bila katastrofalna v že tako slabi španski ekipi, v paru s Sergiom Ramosom pa je slabo postavljal zanko za prepovedani položaj, počasi lovil branilce in puščal preveč prostora.
Gerrardovo uvrstitev v enajsterico so obrazložili, da se je na igrišču vedel kot kokoš brez glave, namesto da bi bil neustrašni vodja. Večino prvenstva je lovil lastno sen-
Hrvaški vratar Stipe Pletikosa bi igral v ekipi »najslabših«ansa
co ali pa so ga igralci prehitevali. «Vrhunec» je bila napaka, ko je «asistiral» pri urugvajskem zadetku. Žogo, ki jo je nespretno skušal izbiti Gerrard, je prestregel «kani-bal» Luis Suarez in zabil gol. Boatengu so «podelili» nagrado Samirja Nasrija za uničenje lastne ekipe, Fredovo najboljše dejanje doslej je bil gol, ki pa ga je dosegel iz prepovedanega položaja. (STA)
NASI O »MUNDIALU«
Messi ali »Mal-Messi«?
24-letni Alberto Antoni je zaposlen v podjetju skladiščenja in dostave pijač. Svoje nastope na amaterski ravni je zaključil zaradi poškodbe križnih vezi, zato se je odločil za rekreacijski nogomet, kjer je z ekipo Mal-Messi komaj slavil zmago v D-ligipokala Ve-nezia Giulia.
Kako se je začela zmagovita pot vaše ekipe?
Malo za šalo malo zares, smo pa prava »klapa«. V ekipo sem se vključil v lanskem prvenstvu, kjer smo že takoj napredovali v D-ligo, letos pa smo celo osvojili prvenstvo.
Mal-Messi je ime vaše ekipe, kar je nekoliko dvoumno ...
Fizično nismo ravno vsi pravi atleti, zato smo sprva iz tega norčevali. Nasprotniki pa so ostali presenečeni, ko smo jim pokazali, kaj zmoremo.
Kdo pa sestavlja ekipo?
Vsi smo zamejci in v glavnem nekdanji nogometaši ali odbojkarji.
Pokal Venezia Giulia ni ravno zelo enostaven, veliko je nekdanjih nogometašev in ekipe nastopajo tudi večkrat tedensko ...
Veliko je predvsem mladih, ki so se odločili za bolj sproščeno doživlja-
predvsem takih, ki se jim ne da preveč resno trenirati. Kar nekaj pa je izkušenih ali »starih« nogometašev.
Po izkušenosti na svetovnih prvenstvih pa prednjači Nemčija. Se ji bo tudi tokrat uspelo približati finalu?
Glede na to, da so večni in redko kdaj premagani nasprotniki Italijani izpadli, bodo lahko imeli več sreče.
Finalni par bo ...
Pričakujem finalno srečanje med Nemčijo in Nizozemsko.
Med ZDA, Nigerijo, Švico in Alžirijo kdo poskrbi za boljšo predstavo v drugem delu?
Nigerijci, ker so fizično v zelo dobri formi in mogoče Alžirija, ki je prava novost.
Kaj pa ekipa Mal-Messi?
Naš cilj je uvrstitev v A-ligo pokala Venezia Giulia, saj smo usklajena in zagnana ekipa. (mar)
Izpadla prva nosilka
WIMBLEDON - Rafael Nadal, Roger Federer in Marija Šarapova so se uvrstili v osmino finala tretjega turnirja za grand slam v sezoni v Wimbledonu. Po poti Venus Williams je s turnirja izpadla še njena mlajša sestra Serena Williams (na sliki ANSA). Prva nosilka je morala priznati premoč Francozinji Alize Cornet. V dvoboju tretjega kroga je Nadal, ki je drugi nosilec turnirja, premagal Kazahstanca Mihaila Kukuškina s 6:7 (4), 6:1, 6:1, 6:1.
Dokovic daroval 110 milijonov evrov
BEOGRAD - Fundacija Novak Dokovic, ki jo je ustanovil srbski teniški igralec, je Unicefu darovala 110 milijonov evrov, ki jih bodo namenili prizadetim območjem po hudem neurju na območju Balkanskega polotoka, v Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
nogomet - Proseško Primorje sprejelo sklep o prekinitvi sodelovanja
»Nič več z NK Kras«
Predsednik Krasa Goran Kocman: »Upam, da sodelovanje ne bo popolnoma zamrlo« - Mladinska ekipa Primorja odslej z Vesno
Po koncu letošnje sezone je slovenski mladinski nogomet na Tržaškem ubral povsem drugo pot. O novem sodelovanju med kriško Vesno in Sistiano smo pisali v včerajšnji tiskani izdaji našega dnevnika. Na četrtkovem občnem zboru so se tudi člani FC Primorje s Proseka odločili, da ne bodo več sodelovali z NK Kras iz Repna. »Za to potezo smo se odločili, ker se s Krasom nismo počutili kot enakovreden partner. Ko kluba sodelujeta, morata imeti oba od tega nekaj koristi. Tako pa ni bilo,« je
poudaril predsednik Primorja Roberto Zuppin in napovedal, da bo proseški klub ubral samostojno pot. »V prihodnji sezoni bomo z našimi ekipami igrali v prvenstvih cicibanov (U10) in malih prijateljev (U8). V starostni kategoriji začetnikov (U12) nimamo dovolj naših igralcev, s katerimi bi nastopali samostojno, zato smo se odločili, da bomo sodelovali s kriško Vesno, ki bo v višjih starostnih kategorijah delovala skupaj s Sistiano. V prihodnje bi lahko še bolj aktivno utrdili sodelovanje z Vesno in društvom iz Občine Devin Nabre-žina.«
V letošnji pravkar končani sezoni je članska ekipa Krasa skoraj vsak dan v popoldanskih urah trenirala na umetni travi proseške Roune. Podobno tudi druge mladinske ekipe Krasa, od najmlajših do mladincev. Kako bo v prihodnji sezoni? »O tem se bomo še pogovorili z vodstvom Krasa. Repenskemu klubu prav gotovo ne zapiramo vrat. Še naprej bodo lahko gostje na našem igrišču. Odvisno bo tudi od razpoložljivih terminov in urnikov. Ekipe Primorja (članska in mladinske) bodo vsekakor imele prednost,« je jasno povedal Zup-pin.
Kako pa so reagirali v Repnu? Predsednik Goran Kocman je bil zelo razočaran: »Mi smo upali, da bo Primorje še naprej sodelovalo z nami, saj smo jim v
Roberto Zuppin Goran Kocman
zadnjih dveh sezonah pomagali, da so znova začeli z mladinskim delovanjem, ki je na Proseku zamrlo. Jabolko spora je bilo nogometno igrišče na Rouni, ki smo ga uporabljali tako s člansko kot z mladinskimi ekipami. Za novo sezono pa so nam postavili nesprejemljive pogoje. Žal smo med Slovenci med seboj zelo nevoščljivi.« Predsednik Krasa vseeno upa, da se bo vsaj minimalno sodelovanje med proseškim in re-penskim še naprej nadaljevalo: »Igrišče z umetno travo namreč mi še kako potrebujemo.« (jng)
Giordano nič več v Repnu
NK Kras in zvezni igralec Fabio Giordano, ki je bil v zadnjih sezonah vedno med boljšimi, sta sporazumno prekinila sodelovanje. Giordano namreč stanuje v Jesolu. Poleg razdalje ima Giordano tudi druge družinske obveznosti.
Primorje najelo dva igralca
Predsednik Primorja Zuppin je obenem povedal, da je članska ekipa, ki bo v prihodnji sezoni igrala v 2. amaterski ligi, najela dva nogometaša. Pod taktirko trenerja Davideja Ravalica bosta trenirala zvezni igralec Alessandro Noto (Ponziana) in branilec Walter Santoro (San Luigi). »Skušali bomo okrepiti obrambo, ki je bila letos večkrat pod udarom,«je dodal Zuppin.
DZP doo-PRAE srl 2013 ©Vse pravice pridržane
Nogomet: trenerji mladinskih ekip NK Kras
Pri nogometnem klubu Kras Repen so določili trenerje, ki bodo v prihodnji sezoni vodili mladinske ekipe. Mladince, ki bodo igrali v državnem prvenstvu, bo treniral Andrej Pahor (letos je sedel na klopi deželnih naraščajnikov), ki bo še naprej tudi koordinator mladinskih ekip. Naraščajnike, ki bodo v prihodnji sezoni znova igrali na pokrajinski ravni, bo vodil novi trener Italo Cavagneri (po rodu iz Peruja). Ekipa najmlajših še nima trenerja. Pri začetnikih bosta trenerja Danjel Malnar in Siniša Prodanovic, medtem ko bosta cicibane trenirala Luka Spetič in Vladimir Norčič. Pri malih prijateljih ostaja Edoardo Moroso.
Košarka: Martin Oblak z deželni vrsto FJK 2. v Bormiu
Mladi Borov košarkar Martin Oblak, letnik 2001, je bil član deželne reprezentance trinajstletnikov Furlanije Julijske krajine, ki se je na turnirju dežel za trofejo Bulgheroni v Bormiu prebila do končnega drugega mesta. Izkušnja se je za izbrano vrsto trenerjev Chiesurina, Padernija in Perne začela dokaj šokantno, saj so ob prihodu na turnir takoj po sestopu z avtobusa morali na igrišče, tu pa so izgubili proti Lombardiji kar za 40 točk. Odtlej pa so zmagali vse ostale kvalifikacijske tekme (bile so štiri skupine po štiri selekcije) in v finalu prav proti Lombardiji izgubili tesno in nadvse častno, 64:62. Obračun je za reprezentanco FJK torej pozitiven, vpoklic in igranje v najboljši dvanajsterici pa sta bila za Martina, ki je sicer dijak nižje srednje šole na Katinari, veliko priznanje. V minulem prvenstvu Under 13 je bil v združeni ekipi Bora in Brega njegov trener Igor Meden, v prihodnji sezoni pa ga čaka igranje v kategoriji U14.
Odbojka: štirje igralci Olympie na 31. Trofeji dežel
Štirje odbojkarji goriške Olympie so sinoči odpotovali v Bazilikato, kjer bodo jutri začeli z nastopi na 31. Trofeji dežel (Kinderiadi 2014). Deželna selekcija FJK U15, katere dres bodo oblekli Manuel Lupoli (letnik 1998, na Trofeji dežel je igral že lani), Daniele Franzot (1998), Andrea Waschl (1998) in Mitja Pahor (2001), bo ob 16.30 igrala proti poražencu dvoboja Piemont - Molise. Ob 18.00 pa bodo igrali še proti zmagovalcu prve tekme. Finale bo v petek, 4. julija.
Jutri v Križu neporečene proti poročenim
Jutri bodo v Križu ponovili tekmo med poročenimi in neporočenimi Kržan-kami, ki so se prvič med seboj pomerile pred štiridesetimi leti, ravno ob praznovanju vaških zavetnikov Svetega Petra in Pavla. Ženska tekma bo ob 19.30. Pred tem se bodo na nogometnem igrišču v Križu predstavile članice Cheerdance Millenium.
motociklizem
Monolog
Marca
Marqueza
ASSEN - V svetovnem prvenstvu v motociklizmu nič novega. Tudi po osmi dirki sezone je zmagovalec v elitnem razredu motoGP en sam, saj je nepremagljivi Marc Marquez dobil še osmo dirko zapored in tako izenačil rekord slavnega Giacoma Agostinja iz leta 1971. Drugi je bil Dovizioso, tretji Pedrosa, četrti Espargaro, peti pa Rossi.
Avstralec Anthony West je osvojil prvo mesto v razredu moto2, Španec Maverick Vinales je bil drugi, tretji pa Finec Mika Kallio. V najšibkejšem razredu moto3 je slavil mlajši brat junaka elitne kategorije, Alex Marquez. Dosegel je še drugo zaporedno zmago v SP, premagal je rojaka Alexa Rinsa, tretji je bil Portugalec Miguel Oliveira.
ODBOJKA
Moški OK, ženske KO
MARIBOR - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca v evropski ligi nadaljuje z zmagami. V Mariboru je še drugič premagala Turčijo, tudi tokrat s 3:0 (18, 24, 20), tako da po šestih tekmah še naprej ostaja brez izgubljenega niza. Izbranci Luke Slabeta, ki z izjemo drugega niza niso imeli večjih težav, so si že zagotovili nastop v polfinalu evropske lige, ali bodo v skupini B prvi ali drugi, pa bosta odločali tekmi z Makedonijo, ki bosta konec naslednjega tedna prav tako v Mariboru. Slovenska ženska reprezentanca pa je v sedmi tekmi evropske lige tretjič izgubila. V Sofiji jo je bolgarska reprezentanca premagala s 3:1 (21, -19, 21, 18).
ŽENSKO SP V TRSTU
Vstopnice tudi za drugi del, ki bo prav tako v Trstu
TRST - Manj kot sto dni pred začetkom svetovnega prvenstva v ženski odbojki so na voljo tudi vstopnice za drugi del, ki bo od 1. do 5. oktobra letos. Trst bo gostil tudi tekme druge faze. Tekmi bosta na sporedu od 17.00 dalje. Vstopnice so na voljo v Ticket Pointu na kor-zu Italia 6/c v Trstu. Informacije pa dobite na www.nsavolleyticketing.com.
/
ITALIJA, SVET
Nedelja, 29. junija 2014
27
zgodovina - Na dan atentata na Franca Ferdinanda
Bosna se je ločeno spomnila začetka prve svetovne vojne
V Sarajevu nastopili Dunajski fi ¡harmoniki, bosanski Srbi so se zbrali v novem Andricgradu
SARAJEVO - V Bosni in Hercegovini so včeraj na številnih slovesnosti obeležili 100. obletnico atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne. Predsednik predsedstva BiH Bakir Izetbegovič je ob tem poudaril, naj slovesnosti oznanjajo sporočilo miru. »Obletnice atentata bi se morali v Sarajevu udeležiti vsi, pri tem pa ne smemo ponavljati prepirov, kdo je kriv za kaj. Gavrilo Princip je, kar ljudje menijo, da je. Za nekatere je heroj, za nekatere atentator, zgodovinarji spet govorijo svoje,« je povedal Izetbegovič.
Ob tem je dodal, da ne želi razpravljati o statusu Principa, ki je pred 100 leti kot gimnazijec v Sarajevu z dvema streloma ubil Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo. Štiri tedne kasneje je Avstro-Ogr-ska monarhija Srbiji napovedala vojno, ki je prerasla v prvo svetovno vojno. Princip je sicer za Srbe narodni junak, ki se je boril proti avstrijski nadvladi v BiH, za druge terorist in kriminalec.
Predsedujoči predsedstvu BiH je zatrdil, da želi ob obletnici ljudi spomniti na grozote vojne, ki so v zadnjih 100 letih zahtevale več deset milijonov žrtev ter prinesle uničenje ter opustošenje. »Danes je dan, da potegnemo črto in rečemo, dovolj je ter ustvarimo prihodnost za naše otroke in vnuke,« je še povedal Izetbegovič.
V	BiH v Republiki Srbski in v Federaciji BiH ločeno obeležujejo obletnico atentata. V Andričgradu v Višegradu v Republiki Srbski v spomin na začetek prve svetovne vojne potekajo številne slovesnosti, ki se jih udeležujejo pretežno politiki Srbije. Andričgrad, kamnito mesto, posvečeno Nobelovemu nagrajencu za književnost Ivo Andriču,so slovesno odprli včeraj. Ob tej priložnosti je tam zjutraj potekalo bogoslužje, ki so se ga udeležili princ Aleksandar Karadordevič, minister za delo Republike Srbske Petar Dokič in režiser Emir Kusturica, idejni oče Andričgrada.
V	Sarajevu so Dunajski filharmoni-ki nastopili v obnovljeni zgodovinski sarajevski mestni hiši. Nastopa so se udeležili avstrijski predsednik Heinz Fischer ter predsedniki Hrvaške, Makedonije in Črne gore, Ivo Josipovič, Gjorge Ivanov in Filip Vujanovič. Poleg koncerta so v Sarajevu med drugim pripravili multimedijski spektakel z naslovom Stoletje miru po stoletju vojne, s katero želijo svetu sporočiti, da sta mir in zaupanje najpomembnejši vrednoti. V spektaklu je sodelovalo 280 udeležencev iz devetih držav. (STA)
Dunajski filharmoniki med včerajšnjim nastopom v obnovljeni zgodovinski mestni hiši v Sarajevu
ansa
rim - Po podatkih Confindustrie
Slabotno italijansko gospodarstvo zelo počasi premošča hudo krizo
RIM - Italijansko gospodarstvo, ki je tretje največje v območju z evrom, bo letos raslo po precej nižji stopnji, kot to ocenjuje le-vosredinska vlada, so prepričani v združenju industrije Confindustria. Ti namreč napovedujejo, da se bo gospodarstvo letos okrepilo le za 0,2 odstotka, medtem ko vlada Mattea Renzija pričakuje 0,8-od-stotno rast.V Confindustrii so, potem ko je bila gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani in prvem letošnjem nižja od pričakovane, prepričani, da država potrebuje krepke politične in gospodarske ukrepe, ki bi Italijo vrnili na pot višje rasti.
Največje italijansko združenje industrijcev sicer pričakuje, da bo Italija nekoliko višjo rast zabeležila prihodnje leto, in sicer enoodstotno. »Zdravje italijanskega gospodarstva ostaja krhko,« so ocenili v Confin-dustrii in dodali, da bolezni šibke ra-
Italijanski premier Matteo Renzi
sti še niso zatrli, pacient je slaboten in s težavo okreva.«
Ne ravno spodbudne novice za italijansko gospodarstvo prihajajo tudi iz upokojenskih vrst. Po raziskavi združenja Confesercenti so upokojenci v zadnjih šestih letih izgubili v povprečju 118 evrov na mesec in to zaradi vse višjih davkov, ki
bremenijo pokojnine ter istočasno tudi odvisne delavce. »Italija je edina država v Evropski uniji, v kateri upokojenci plačujejo več davkov od obdobja, ko so bili v službi, je dejal predsednik Confesercenti. V povprečju je davčni pritisk večji za nižje ter najnižje penzije, kar je res pravi absurd.
Venturi zaradi vseh teh podatkov poziva vlado Mattea Renzija, naj takoj ukrepa in naj reformira sedanji davčni sistem, ki oškoduje upokojence. Ne gre samo za finančni, temveč tudi za pereč družbeni problem, ki priča, da italijanska družba še vedno smatra upokojence in starejše ljudi ne kot bogastvo za družbo, temveč kot neke vrste breme. Ob tem se pozablja, poudarja še Venturi, da so prav pokojnine steber družinskih dohodkov ter da starejši vse več pomagajo otrokom in vnukom v vsakdanjem življenju.
Eksplozija v bordelu: deset mrtvih
KANO - V eksploziji v rdeči četrti v mestu Bauchi na severu Nigerije je v petek zvečer umrlo deset ljudi, 14 je bilo ranjenih, je danes sporočila tamkajšnja policija. Vzrok eksplozije še ni znan, so pa to mesto v zadnjih letih že večkrat napadli pripadniki skrajne islamistične skupine Boko Haram. Po navedbah predstavnika lokalne policije je eksplozija odjeknila v zgradbi na obrobju mesta, za katero se ve, da je v njej bordel. Pri tem je umrlo deset ljudi, 14 je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Boko Haram pogosto napada tarče, kjer se po njihovem mnenju greši - bare, cerkve in šole, v katerih poučujejo po zahodnjaškem učnem načrtu.
V napadih te skrajne isla-mistične skupine je bilo od leta 2009 ubitih že več kot 10.000 ljudi. Nasilje se v zadnjih mesecih stopnjuje, od začetka leta je bilo ubitih že več kot 2000 ljudi.
Podpredsednik Argentine obtožen korupcije
BUENOSA AIRES - Proti argentinskemu podpredsedniku Amadu Boudouju je bila vložena obtožnica zaradi korupcije. Obtožen je, da je kot minister za gospodarstvo sklenil pogodbo o tiskanju nacionalne valute s podjetjem, v katerem naj bi imel lastniški delež. V primeru je obtoženih še pet oseb.Tožilstvo trdi, da je bil Boudou tihi partner pri nakupu bankrotiranega podjetja Ciccone Calcografica, ki je dobilo pogodbo za tiskanje denarja. Podjetje je tiskalo tudi gradivo za predvolilno kampanjo predsednice Cristine Fernandez de Kirchner leta 2011. Družba naj bi poleg tega dobila davčne za poplačilo dolgov. 51-letni Bou-dou je prvi argentinski podpredsednik, ki je bil obtožen korupcije med opravljanjem funkcije.
Boudou je bil 10. junija že zaslišan. Takrat je zavrnil vse obtožbe in zatrdil, da je žrtev medijske zarote. Vlada predsednice Kirchnerjeve mu za zdaj stoji ob strani, sam pa zavrača pozive k odstopu.
Zvezni sodnik Ariela Lijo bo Boudouja znova zaslišal 16. julija.
ukrajina - Odločitev ukrajinskega predsednika Petra Porošenka
Podaljšana prekinitev ognja
Podaljšana prekinitev ognja velja do 30. junija zvečer
ansa
KIJEV - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v noči s petka na soboto podaljšal veljavnost prekinitve ognja s proruskimi separatisti na vzhodu države za 72 ur. Porošenko je to sporočil na svoji spletni strani, ko se je vrnil iz Bruslja, kjer je podpisal zgodovinski sporazum o krepitvi političnih in gospodarskih vezi z EU.Porošenkova spletna stran sporoča, da je premirje podaljšano v skladu z rokom, ki ga je EU postavila upornikom, da sprejmejo mehanizem za nadzor premirja, vrnitev mejnih kontrolnih točk pod nadzor Kijeva in osvoboditev talcev, med njimi štirih članov opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Podaljšano premirje sedaj velja do 22. ure po krajevnem času 30. junija.
Tudi proruski separatisti so pristali na podaljšanje prekinitve ognja. »Po-rošenko je prekinitev ognja podaljšal do 30. junija. V tem obdobju bomo tudi mi prekinili ogenj, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal vodja samooklicane republike Doneck na vzhodu Ukrajine Aleksander Boro-daj.
Borodaj je še zatrdil, da so separatisti pripravljeni izmenjati ujetnike z ukrajinsko vlado, prav tako pa da bodo opazovalcem Ovseja omogočili dostop do območij blizu meje z Rusijo, ki so pod njihovim nadzorom. Vodja separatistov v Donecku je sicer opozoril, da uporniki ne bodo spustili iz rok ključnih mejnih prehodov na tej meji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA)
28
Nedelja, 29. junija 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Ponoči bo deželo prešla hladna atlantska fronta, pred tem pa bo nad naše kraje z jugozahoda začel dotekati vlažen in nestabilen zrak. Na severnem Jadranu se bo ustvarilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se bo nato hitro pomaknilo proti jugovzhodu.
ry gorah bo zjutraj spremenljivo, popoldan bo močno deževalo, možne bodo tudi nevihte. Po nižinah bo spremenljivo, popoldan bodo možne nevihte z obilnim dežjem. Ob morju bo spremenljivo. Pihal bo močan jugovzhodni veter. Zvečer in ponoči bodo po nižinah in ob morju posamezne nevihte, ki bodo lahko tudi močnejše z obilico dežja. Pihala bo močna burja.
V hribovitem svetu zahodne^ Slovenije spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Drugod bo povečini sončno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Zvečer se bodo padavine, deloma nevihte, začele širiti proti vzhodu in bodo ponoči zajele vso Slovenijo.

TOLMEC
015/27

CELOVEC
014/26
TRBIŽ O
14/23
KRANJSKA G.
012/22
O TRŽIČ
14/27
VIDEMO
16/28
ČEDADo
17/27

GRADEC O 14/26
KRANJ O

CELJE 14/29 O
LJUBLJANA
O 16/28
GORICA 19/28 O
N. GORICA
° 17/29

N. MESTO
15/28 O
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 □ Dolžina dneva 15.40
Luna vzide ob 7.27 in zatone ob 22.00

1935 - V večjem delu Slo-■inS venije je bilo popoldne najtoplejše v ob-z dobju 1895-1949, marsikje se je živo o srebro povzpelo nad 35 °C. V Murski Soboti < so izmerili kar 39,0 °C, v Gornjem Lenartu pri Brežicah je bilo 38,2 °C in v Ljubljani 38,0 °C .
f Jutri bodo možne nevihte z veliko dežja. Po nižinah in ob morju bo pihala burja. Dopoldan bodo v gorah padavine ponehale in popoldan bodo še naprej možne plohe. Po nižinah in ob morju se bo popoldan vreme izboljšalo. Burja bo ponehala.
Jutri bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne slabele in proti večeru ponehale. Hladneje bo.
M
TOLMEČ
014/23
TRBIŽ O
10/18
CELOVEC
011/23
KRANJSKA G.
O 10/20
O TRŽIČ
13/21
S. GRADEC
012/20
VIDEMO
15/24
ČEDADo
16/23
KRANJO
<54
CELJE
13/21 O
LJUBLJANA
014/22
GORICA
18/24 O
N. GORICA
5 17/23

POSTOJNA
O 14/20
N. MESTO
13/18 O
KOČEVJE .V O
ČRNOMELJ
Danes: ob 4.36 najnižje -61 cm, ob 11.09 najvišje 36 cm, ob 16.35 najnižje -13 cm,
0	ob 22.12 najvišje 39 cm.
1	Jutri: ob 5.04 najnižje -59 cm, ob 11.40 najvišje 35 cm, ob 17.07 najnižje -11 cm, ob 22.36 najvišje 36 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 22,1 stopinje C.
-JO
500 m ..........23
1000 m ..........19
1500 m ..........15
2000 m ..........12
2500 m ...........8
2864 m ...........6
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9.
IZVRSTNI OKUSI
TRST SE PREDSTAVI
Srečanje okusov
Hrane in vina iz pokrajne Trst
A
edia
PRECNIK 1 /B - DEVIN-NABREZINA - TRST - ITALY TEL. 040 2DGB71 - FAX 04D 2D1 267 - I N FD@S AR D D C. E U - WWW.SARDOC.EU
lJublJana - Priljubljena destinacija
Slovenci tudi letos najraje dopustujejo na Hrvaškem
LJUBLJANA - Že tradicionalno Slovenci najraje dopustujejo na Hrvaškem, zelo priljubljene so letos tudi počitnice v drugih sredozemskih državah, med katerimi prednjačita Grčija in Turčija, kažejo podatki turističnih agencij. V zadnjih letih se sicer dolžina počit-nikovanja nekoliko spreminja, saj turisti povprašujejo tudi po krajših, nekajdnevnih dopustih.Pri turistični agenciji Kompas so za STA pojasnili, da je veliko potnikov izkoristilo rezervacije v prvem hipu - first minute. So pa v juniju zaznali bistveno rast rezervacij za poletne počitnice in pojasnjujejo, da prodaja poteka v skladu s pričakovanji.
Poleg klasičnih hrvaških poletnih turističnih ciljev Slovenci radi dopu-stujejo tudi v Grčiji in Turčiji, v Kom-
pasu pa so zaznali, da se bo precej potnikov podalo še na Bali in na obale egiptovskega Rdečega morja. Precej zanimanja je tudi za skandinavsko turo, v sklopu katere potniki obiščejo nekatere najlepše kotičke Skandinavije.
V	zadnjih letih opažajo, da si veliko ljudi poleti privošči ene daljše počitnice v tujini, podaljšane konce tedna pa izkoristijo za oddih v Sloveniji.
Dolžina dopusta se giblje med petimi in desetimi dnevi. Ljudje se še vedno najpogosteje odločajo za sedemdnevne počitnice, v Kompasu pa opažajo, da je vedno več povpraševanja po krajših terminih.
V	turistični agenciji Mholidays prav tako opažajo, da se slovenski turisti za poletne počitnice letos še ved-
no največkrat odločajo za počitnice na obali Jadrana in Sredozemlja. Predvidevajo, da bo delež Slovencev, ki bodo dopustovali doma, približno enak kot v preteklem letu.
V času poletnih počitnic pri Mholidays potniki največkrat potujejo na t.i. čarter destinacije v Sredozemlju, kot so Turčija, Grčija in Španija. Tudi pri njih opažajo, da je povprečna dolžina dopusta v poletnem času teden dni, da pa se je v zadnjih letih dolžina dopusta spremenila -vedno več je krajših, nekajdnevnih dopustov. Po oceni Mholidays slovenski turisti v povprečju za zasebno potovanje porabijo 44 evrov na dan, kar je nekako na enaki ravni kot v zadnjih preteklih letih.
san francisco - Odločitev upraviteljev
Golden Gate bo imel mreže proti samomorom
SAN FRANCISCO - Upravitelji slovitega mosta Golden Gate v ameriškem San Franciscu so se odločili, da bodo pod mostom namestili mreže, s čimer bi samomorilcem poskušali preprečiti, da bi skočili s te infrastruk-turne znamenitosti. Vrednost projekta znaša 76 milijonov dolarjev. Izgradnja sistema za preprečevanja samomorov, pri katerem bo na vsaki strani mostu visela šest metrov široka mreža, naj bi se zaključila do leta 2018, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal generalni direktor Avtocestnega in prometnega okrožja mosta Golden Gate Denis Mulligan.
Direktor je razkril, da bodo mreže visele šest metrov pod pločniki mosta, ki je dolg približno 2,7 kilometra. Tako bo skupna dolžina mrež znašala več kot 5,4 kilometra. Del stroškov izgradnje sistema za preprečevanje samomorov bo kril upravitelj, del pa zvezna država Kalifornija in zvezna vlada.
Odkar so leta 1937 odprli Golden Gate, se je z njega v smrt pognalo več kot 1400 ljudi, od tega rekordnih 46 leta 2013. Po besedah Mulligana so mreže med vsemi alternativami za preprečevanje samomorov vizualno najmanj moteče. Upravitelji mostu so rešitve za problematiko samomorov na tem slavnem mostu iskali približno desetletje.