8^5^ * 60100200 OSREDNJA KRIŽNICA PRimuriSKI DNEVNIK SrSaffiir* Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 234 (10.146) TRST, sreda, 4. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskarnt «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanska DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK VODSTVA KPI Enrico Berlinguer obišče Pariz, Moskvo in Beograd V kratkem tudi potovanje na Kitajsko? - Okrepitev mednarodne vloge partije, obramba sedanje vladne koalicije, spodbujanje vlade k večji učinkovitosti glavne smernice komunistične politike prihodnjih mesecev RIM — Generalni sekretar Italijanske komunistične partije Enrico Berlinguer bo danes prispel v Pariz na obisk k sekretarju KPF Mar-chaisu nato pa bo kot gost KP SZ in ZKJ obiskal še Moskvo in Beograd. Nepričakovano Berlinguerjevo potovanje je dokaz, da KPI začenja odločno protiofenzivo tudi na področju zunanje politike, ki naj bi jo po oceni nekaterih kritikov edina med tremi italijanskimi velikimi strankami zanemarjala, odkar je njen odnos s SZ v krizi. Krščanska demokracija lahko vselej račun3 na podporo držav NATO, socialisti pa so pred nedavnim postavili lastno kandidaturo za edinega sogovornika z evropskimi ter z a-nieriškimi liberalnimi in socialdemokratskimi strankami (ravno v teh dneh se podtajnik PSI Signorile mudi v ZDA). Na tej osnovi, po kateri KPI lahko izbira le med neugodnim zavezništvom z Vzhodom in o-življanjem evrokomunizma, je marsikdo predvideval viden uspeh PSI na volitvah v evropski parlament. Komunisti pa so, kot je pred nekaj tedni napovedal Napolitano, pripravili širokopotezno ofenzivo: v Parizu se bo Berlinguer razgovarjal z Marchaisom o razkolu v francoski levici in bo najbrž skušal vsaj delno omiliti nasprotja, obenem pa doseči enotno stališče komunističnih strank do evropskega vprašanja; v Moskvi bo sekretar KPI znova poudaril tezo, da je možna enotnost mednarodnega delavskega gibanja le če si nihče ne lasti pravice do vodilne vloge in če vsaka partija ohrani lastno avtonomijo; v Beogradu bo končno srečanje s Titom potrdilo prijateljstvo med partijama in enakost ali sorodnost stališč ter nastopov na mednarodni šahovnici. Berlinguer, ki v Evropi ni tako osamljen, kot so nekateri menili, je tako prehitel Craxija. ki je hotel podkrepiti s srečanjem s Titom verodostojnost socialističnega gesla o samoupravljanju. Marsikdo pa pripisuje Berlinguer-ju še bolj ambiciozen načrt in trdi, da naj bi potovanje imelo kot četrto etapo Peking. Če se bodo domneve uresničile (in v tem okviru ne smemo pozabiti nedavne Pajettove izjave o LR Kitajski) bi vloga KPI zadobila svetovni obseg. Berlinguerjevo potovanje so napovedali ob zaključku seje vodstva KPI, ki je začrtalo strategijo partije za prihodnje mesece: okrepitev mednarodne vloge, obramba sedanje vladne koalicije, obveza, da bodo komunisti skušali doseči od An-dreottijeve vlade kar največjo delavnost in učinkovitost predvsem na gospodarskem in notranjepolitičnem področju. Na osnovi smernic, ki jih je Berlinguer nakazali v svojem govoru v Genovi, bo KPI odslej po- ŠE VEDNO PREKINJENE ZVEZE S SARDINIJO Za 24 ur podaljšana stavka na trajektih Rimski prefekt je včeraj izdal poziv za takojšnjo vrnitev na delo - Prihodnji teden stavka avtonomnih železničarjev, pilotov in letališkega osebja RIM — Za množico avtomobilistov in njihovih družinskih članov, za stotine potnikov na vlakih, za šoferje tovornjakov, ki že skoraj teden dni čakajo da preneha stavka osebja na trajektih, ki povezujejo polotok s Sardinijo, se težave še niso končale. Potem ko je včeraj popoldne že kazalo, da bo petdnevne blokade konec in da bodo prvi trajekti odpluli iz Civitavecchie (kjer je največ avtomobilistov, ki čaka na prevoz) že v večernih urah, se je položaj kasneje ponovno poslabšal. Vodstvo sindikata Federmar - Cisal je namreč odločilo še za 24 ur podaljšati stavko ter povsem ignorirati poimenske pozive, ki jih je včeraj zjutraj izdal rimski prefekt stavkajočim delavcem na trajektih. Tako iz Civitavecchie, Palerma, Neaplja in Genove ni izplula nobena ladja. Pravzaprav je rimska prefektura izdala dva poziva, enega za uslužbence na ladjah državnih železnic (v Civitavecchii čakajo štiri ladje) ter enega za osebje na ladjah Poldržavne družbe Tirrenia, ki stavka iz solidarnosti. Poleg odločitve o nadaljevanju stavke (redne ladijske povezave naj bi se potemtakem obnovile šele jutri), pa je vodstvo avtonomnega sindikata ostro obsodilo ukrep vlade oziroma rimske prefekture. Šlo naj bi za kratenje pravic do stavke, zajamčenih v republiški ustavi. Vlada ^ je zopet poslužila fašističnega zakona, ki je bil sprejet leta 1931, pravijo v vodstvu avtonomnega sindikata. Pri tem velja omeniti, da se vlada ni odločila za tako drastičen ukrep brez posvetovanja. Že v Ponedeljek je predsednik sardinskega deželnega odbora Soddu predlagal, naj bi vlada energično posegla *a rešitev nevzdržnega položaja. Podobnega mnenja je bil tudi župan Civitavecchie. Medtem pa v določenih krogih u-JPbajo, kakšne sankcije lahko doletijo uslužbence, ki poziva za takojšnjo vrnitev na delo ne bodo upošte-va'i. Pri doslednem tolmačenju kazenskega zakonika, bi jih lahko kaznovali z arestom do treh mesecev, ®‘i denarno kaznijo do 80 tisoč lir. "endar se kaj takega najbrž ne bo zgodilo, saj bi imeli obtoženci možnost sprožiti postopek o ustavnosti. Naj ob koncu omenimo, da ni pr-jnč, da so predstavniki vlade (prefekti) posegli po tako ekstremnem Ukrepu. Zadnji primer smo zabeleži-11 19. julija letos, ko so prav tako stavkali člani avtonomnega sindikata Federmar. Pravijo, da nesreča ne pride nikoli sama. Tako se nam v prihodnjem tednu obet: jo tudi stavke avtonomnih železničarjev (stavkali bodo 10, oktobra),'pilotov in letališke-8ft osebja. ŽENEVA — Švicarska policija je igotovila istovetnost dekleta, ki ■ se le v ponedeljek zvečer sežgalo pred evropskim sedežem Združenih narodov. Gre za 24-letno Avstralko Ly-nette Philips, hčerko nekega bogataša. NEW YORK — ZDA so v preteklem finančnem obdobju prodale v tujino ogromne količine orožja v vrednosti skoraj 14 milijard dolarjev. Še zmeraj so na prvem mestu med kupci države Bližnjega vzhoda. Na to območje so ZDA izvozile za okrog 7 milijard dolarjev naj različnejšega orožja in opreme. Hilkrjevo pismo predmet natečaja BOČEN — Kandidati bocenske pokrajine, ki so se predstavili na natečaju za potrditev njihove dvojezičnosti, so se morali spoprijeti s čudnim tekstom. Morali so namreč prevesti pismo, ki ga je Hitler poslal Rommlu z vljudno prošnjo, naj se zastrupi. Fuehrer se je za poziv o-dločil, ker je menil, da je bil odgovoren za atentat, ki ga je sam doživel, prav Rommel. Južnotirolske sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so odločile, da je bil predloženi tekst neprimeren in brez kakršnekoli literarne vrednosti. Pismo so morali prevesti kandidati za javne službe v bocenski pokrajini. svetila več pozornosti tistim družbenim skupinam in silam (mladina, ženske, brezposelni), ki jih kriza najbolj bremeni. Po eni strani gre za poskus pridobivanja soglasja, po drugi pa za napor, da bi obogatili politiko nacionalne enotnosti in u-trdili zaupanje v tistih, ki na lastni koži občutijo posledice počasnosti in neokretnosti vladne koalicije in vlade. V tem okviru bo KPI — kot je poudaril odgovorni urednik Ri-nascite Minucci — »postavila pest na mizo stvarnih problemov*, Luca Pavolini pa je priznal, da je v trditvi tudi polemična ost do «iz trte izvitih polemik, ki so jih načeli tudi tovariši socialisti*. Kar zadeva delo vlade pa je Pavolini poudaril, «da imajo vse' stranke vlade koalicije dolžnost, da skrbijo za uresničevanje dogovorjenega programa*, Minucci pa je s svoje strani dodal, «da čas hiti in ukrepi, ki naj preprečijo brodolom italijanskega gospodarstva, so vse bolj nujni, sicer bo prepozno*. Komunistično vodstvo je nadalje sklenilo, da za konec novembra in začetek decembra skliče sestanek CK, ki bo preučil delo komisij, ki pripravljajo kongres. MINO FUCCILLO n JA VE GUIDA BODRA TA Zaradi sporov v stranki Zaceagnini utegne odstopiti Ce ne bo enotnosti o njegovih smernicah, bo tajnik KD na prihodnjem kongresu odstopil Sindikati proti poviškom telefonskih tarif RIM — Predstavniki tajništva sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL so na neformalnem srečanju s predsedstvom parlamentarne komisije za prevoze odklonili predlog, da bi se zvišale telefonske tarife. Sindikati so zavzeli stališče, da bi povišanje cen ne smelo prizadeti i «majhnih» naročnikov telefonskih u- i slug. Višje tarife bi morali izplačati le «veliki» naročniki. Več časa za učenje nemščine BOČEN — V prihodnjem šolskem letu bodo v vseh šolah z italijanskim učnim jezikom na Južnem Tirolskem posvetili veliko več časa u-čenju nemščine. Za ta predmet naj bi namenili celo do 6 ur tedensko. Pokrajinski odbor v Bocnu (ta pokrajina lahko tudi sprejema zakone) je že odobril tozadevni zakonski osnutek. andreottijevci ter pripadniki skupin base in forze nuove, spet morali priznati nadmoč dorotejcev. Zaccagnini je že pred časom (domnevajo, da gre za obdobje, ki je sovpadalo z Morovo smrtjo) imel velike dvome, če bi ostal tajnik stranke. Nikakor pa ne bo lahko zbrati okoli Zaccagninija gotovo večino. De Mita. pravi Bodrato. misli samo na interese svoje struje, za katero zahteva ministre, podtajnike in načelnike skupin; Donat Cattin, ki se sicer ni nikoli oddaljil od Zac-cagninijeve linije, ni zanesljiv, saj bo na prihodnjem vsedržavnem svetu postavil vprašanje protizakonitosti delegacije, ki je od zadnje krize v bistvu novo vodstvo krščanske demokracije. Z izvolitvijo Gal-lonija za predsednika demokristjan-ske skupine v poslanski zbornici je Zaccagnini preprečil izvolitev For-lanija, sedaj hoče zaigrati še zadnjo karto, samega sebe, da bi ohranil enotnost stranke, (mf) NEW YORK - Zunanji ministri neuvrščenih držav, ki se udeležujejo zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, so se v ponedeljek sestali na izredni seji, na kateri so govorili predvsem o uresničevanju sklepov beograjske konference. Kakor poročajo tiskovne agencije, so koordinacijskemu uradu priporočili, naj začne vrsto posvetovanj, predvsem z Organizacijo za osvoboditev Palestine, glede možnosti sklicanja posebnega zasedanja skupščine Združenih narodov. PO ARETACIJI DEVETIH DOMNEVNIH TERORISTOV Morova pisma in slike v milanskih skrivališčih rdečih hrigadistov? Preiskovalci doslej niso ne potrdili ne demantirali teh govoric, priznali pa so, da so zaplenili kopico pomembnega gradiva o pokolu v Ul. Fani Skrivališče brigadistov v Ul. Olivari v Milanu (Telefoto ANSA) Umorili podpoveljnika mornariškega oporišča v Bilbau BILBAO — Četverica zakrinkanih in oboroženih mož je sinoči umorila podpoveljnika oporišča španske vojne mornarice v Bilbau, kapitana vojne ladje Francisca De Asisa -Zamorate. Kakor je sporočilo poveljstvo policije, so nameravali častnika ugrabiti, pri tem pa je prišlo do streljanja. Pogreb Iva Zinija RIM — Včeraj dopoldne so v zasebni obliki pokopali Iva Zinija, mladega levičarja, ki so ga fašisti ubili v petek pred sekcijo KPI v Ulici Appia. Na izrecno željo staršev so Zinija na zadnji p>oti pospremili le ožji sorodniki. RIM — Krščanska demokracija bi utegnila zgubiti svojega karisma-tičnega voditelja. Zaccagnini, opozarja njegov najtesnejši sodelavec Bodrato, bi morda še pred prihodnjim kongresom stranke utegnil odstopiti zaradi hudih notranjih spo-padov v vrstah KD. če stranka ne bo potrdila njegovih smernic, in bo imel svojo prisotnost za nepotrebno, se bo Zaccagnini umaknil, trdi Guido Bodrato, Id bi s svojimi izjavami hotel doseči dvojni rezultat: hotel bi prisiliti notranje nasprotnike, da sprejmejo boj na področju, ki jim je nenaklonjeno ter pozvati struje, iz katerih je izšla večina na zadnjem demokrščanskem kongresu, naj opustijo sedanje zadržanje. Niti Fanfani, niti Bisaglia, niti Forlani, se niso doslej dotaknili Zaccagninijeve podobe, kljub ostrim napadom na strategijo sporazumevanja. Zaccagnini je namreč simbol krščanske demokracije, ki je premostila poraze iz leta 1975 ter se nato začela krepiti, potem ko si je v javnosti spet zagotovila ugled. Za demokristjane je «pošten Zacagnini-jev obraz* postal zastava, ki jo je treba s ponosom dvigniti, obenem pa je jamstvo zoper nadmoč struj. Napovedati vojno tajniku - simbolu, bi utegnilo izpodkopati predkongresno strategijo opozicijske fronte. Zato bi hotel Bodrato prisiliti doro-tejce in fanfanijevce naj izberejo med nepriljubljenostjo v javnosti ter med podporo Zaccagniniju. Bodrato tudi opominja skupine, ki so izvolile Zaccagninija za tajnika, da bi po njegovem odstopu morotejci, .........................................................iniiiimiiiiHiiiimMnmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiHMiiiHmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiuiiiiii Ob obletnici zasedanja prvega slovenskega svobodnega parlamenta LJUBLJANA — S slovesno sejo vseh zborov kočevske občinske skupščine so včeraj obeležili 35-letnico zgodovinskega zasedanja slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, prvega svobodnega parlamenta slovenskega naroda. Na slovesnosti so bili poleg številnih tedanjih poslancev kočevskega zbora, slovenskih delegatov drugega zasedanja AVNOJ, predstavnikov enot NOB in narodnih herojev tudi najvidnejši predstavniki sedanjega družbenopolitičnega življenja Slovenije, med njimi France Popit, Mitja Ribičič, Milan Kučan, Janez Vipotnik in drugi. Seje so se udeležili tudi predstavniki pobratene občine Dolina pri Trstu, kot tudi številni gostje iz Prokuplja v Srbiji in iz šosedn.jih dolenjskih občin. Na proslavi je govoril podpredsednik zvezne skupščine Zoran Polič ,ki je oživel spomine na tri nepozabne noči, v katerih je prve oktobrske dni 1943. leta zasedal zbor poslancev slovenskega naroda pod Cankarjevim geslom: «Narod si bo pisal sodbo sam*. Nikoli ne bomo pozabili, je poudaril Zoran Polič, da se je slovenski narod rešil samo z oboroženim bojem z napori in žrtvami. V tem boju je dosegel pogoje za mirno graditev samoupravne socialistične družbe. Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je poslal udeležencem pozdravno brzojavko, ki jo je prebral predsednik občine Kočevje Savo Volk. Na koncu proslave so poslali pozdravna pisma predsedniku Titu in Edvardu Kardelju. (j. P-) OROŽJE V LIBANONU UTIHNILO LE NEKAJ UR V Bejrutu in okolici so se včeraj popoldne obnoviti siloviti spopadi Izredna diplomatska dejavnost ZDA za zaustavitev ognja - Carter se boji, da položaj v Libanonu ogroža podpis mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom BEJRUT - Zatišje, ki je v libanonskem glavnem mestu zavladalo v noči od ponedeljka na torek, ni trajalo več kot nekaj ur. Včeraj popoldne so sirske čete, ki sestavljajo glavnino arabskih mirovnih sil v državi, sprožile silovit topovski ogenj proti kristjanski četrti v vzhodnem delu mesta. V bližini te četrti sta tudi mostova, k; predstavljata edino zvezo s severom in ki ju Sirci trdno držijo v svojih rokah. Fa-langisti so sprožili silovit protinapad, da bi ju osvojili: vneli so se požari, ki so zajeli tudi skladišče nafte. Ves Bejrut je brez električne energije, pretrgane so telefonske zveze, poškodovane pa so bile tudi glavne vodovodne cevi. Bolnišnice v vzhodnem delu mesta so hudo poškodovane, tako da ne morejo več nuditi nobene pomoči ranjencem, katerih število stalno narašča. Položaj je dramatičen tur' v številnih mestecih in vaseh v notranjosti ter ob severni obali libanonskega glavnega mesta, kjer so se tudi vneli spopadi. Falangistični radio pa je včeraj sporočil, da so stopili v boj proti Sircem tudi nekateri oddelki libanonske redne vojske. Vendar do sedaj ni bilo mogoče preveriti, če vest drži, niti kakšna naj bi bila številčnost teh čet. Medtem so skoraj vse politične sile zavrnile Sarkisovo odločitev o sestavi nove vlade in njegov »varnostni načrt*. Po mnenju libanonske levice bi umik sirskih čet pripeljal do internacionalizacije sedanje krize, čemur bi sledila razdelitev države. Po mnenju predsednika konservativne «liberalno nacionalne stranke* Camilla Chamouna je Sarkisovo stališče smešno in ga je povabil, da odstopi. Nasprotno siališče je zavzela tudi libanonska stranka «Baath» (filosirska). Edini libanonski voditelj, ki je z zadovoljstvom sprejel Sarkisov načrt, je bil falangistični voditelj Gemajel. Položaj v Libanonu zelo zaskrblja tudj ameriškega predsednika. Carter se namreč boji, da bi se znal, če ne izjaloviti, pa vsaj zaustaviti mirovni proces, ki ga je s tako težavo spravil v tek med Izraelom in Egiptom. Predvčerajšnjim zvečer sta tako ZDA kot Francija naslovili poziv Siriji, naj »ublaži* svoje napade in dali pobudo za vrsto posvetov pri Združenih narodih. Kot poročajo iz Pariza, naj bi prav Francija, ki ji je ta mesec poverjeno predsedstvo varnostnega sveta OZN, $pro-žiia pobudo za zaustavitev spopadov v Libanonu. Vendar naj bi to naredila v okviru varnostnega sveta, da se izogne morebitnemu vetu s iiiiii iiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii iniiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiti»iHiHiiiiiiiiiiiiiniiiM mi imiiiimiiiMimiimiiiiiiiiiiimiiHiiniiuiimiiiiiiiumiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiii PODOBA ZR NEMČIJE KOT TOTALNO NADZOROVANE DRŽAVE SE DOPOLNJUJE Agenti bdijo nad zahodnonemškimi poslanci (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Vsakdo vsakomur prisluškuje, ga nadzoruje, zalezuje in kontrolira. Do tega zaključka mora priti poprečni zahodni Nemec, ko te dni iztiska, po kapljicah črpa spoznanja o tem, kako funkcionira totalni obveščevalni aparat, ki bedi nad državno varnostjo in ideološko snago cnajbolj demokratične države v nemški zgodovini». Notranje ministrstvo je včeraj moralo potrditi navedbe magazina športniki ZSš Dl in Bora, v popoldanskih urah taborniki, do 24. ure pa predstavni- ki SPDT. Kot rečeno, je jutrišnje dolinski dežurstvo v celoti prevzel antifašistični odbor. V petek bodo do 6. ure stražili predstavniki TPPZ in VZPI - ANPI, oJ 6. do 12. tržaški skavti in predstavniki Stalnega slovenskega gledališča, do 18. ure člani Slovenskega kluba in «A-drie* iz Lonjerja in do 24. ure sekcija KPI z Opčin in Mladinski krožek iz Gorice. Pristop vseh organizacij dolinske občine Pobudnik je dolinski občinski protifašistični odbor, ki bo tudi postavil spominsko ploščo ob obletnici požiga Mačkolj in Prebenega V ponedeljek, 2. oktobra t.l., se je sestal na sedežu dolinske občine občinski protifašistični odbor, ki si je ob ustanovitvi zastavil smoter, da ohranjuje in razvija duh antifašističnega osvobodilnega boja, da uveljavlja izkušnje protifašistične borbe prot; prevratniškemu delovanju in vsakdanjemu delu, da razvija in širi duh republiške ustave in da razvija in utrjuje sodelovanje, spoznavanje, enakopravnost in omikano sožitje med občani slovenske in italijanske narodnosti. Seje so se udeležili predstavniki občinskih svetovalskih skupin KPI, PSI, SSk in KD, obeh didaktičnih ravnateljstev, obeh zavodnih svetov srednjih šol, krajevne sekcije VZPI, športnih in kulturno-prosvet-nih društev in krožkov ter sindikatov. Odbor je razpravljal o trenutnem napetem ozračju, ki so ga ustvarili ponavljajoči se atentati na spomenike padlim za svobodo v naši okolici in ugotovil, da ta vandalska početja spadajo v širši okvir načrtovanih provokacij in ustvarjanja napetosti s strani prevratniških sil na vsedržavni ravni in posebej še na ožji krajevni ravni. Protifašistični odbor je naglasil, da je potrebno odgovoriti z najširšo mobilizacijo in budnostjo vseh demokratov in ustanov. Odbor je soglasno sprejel sklep, da se udeleži častne straže ored oskrunjenim spomenikom v Bazovici jutri v četrtek, 5. t.m., od ure 0 do 24 ure s sledečim vrstnim redom: Od 0. do 9. ure: politične stranke Od 9. do 13. ure: šole Od 13. do 19. ure:športna in kultur no - prosvetna društva in krožki niiMiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiMimiiiniiiiMiiiimiiiHniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiuiiMMiiiiiiiiiMiiiiiiiitiMiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiia Brzojavka obalne komisije za narodnosti Komisija za narodnosti in stike z zamejstvom pri obalni konferenci Socialistične zveze v Kopru je na rednem sestanku razpravljala tudi o skrunitvi spomenikov protifašističnim bor cem in o drugih oblikah fašističnega vandalizma v zamejstvu. V brzojavki, naslovljeni Slovenski kulturno - gospodarski zvezi v Trstu, so izrazili polno solidarnost s prizadttimi zamejskimi rojaki. »Odločno protestiramo proti fašističnim akcijam — je rečeno med drugim v brzojavki — ki so naperjene tako proti Slovencem v Italiji, kakor tudi proti miru na meji in proti sodelovanju med dvema sosednjima republikama * HOV NERODEN SPODRSLJAJ DEMOKRATIČNIH STRANK Predsednica LPT v rajonu Stara mitnica Izvoljena je bila z odločilno podporo MSI Na račun neenotnosti strank u-stavnega loka je sinoči Lista za Trst dobila prvega predsednika rajonskega sveta. Sporazum, ki so ga demokratične stranke dosegle (bržkone ne brez težav, določenih manjših odpovedi in kompromisov) pri izvolitvi predsednikov prvih osmih rajonskih svetov, pri čemer so popolnoma osamile zastopnike meščanske liste in njihove fašistične podpornike, je že kazal znake krhanja pri zadnjih štirih. Tako je bil na primer nenadejano izvoljen liberalec Trauner (toda tudi z glasovi LPT in MSI) v okrožju Novo mesto - Nova mitnica, potem ko je zastopnik PSI odklonil kandidaturo. Znamenje določene neenotnosti in zadrege je bila tudi odložitev glasovanja o predsednikih v rajonih Stara mitnica, Kjadin -Rocol in Barkovlje - Greta Rojan. Demokratične stranke niso znale vzpostaviti soglasja niti pri sinočnjem nadaljevanju umestitvene seje rajonskega sveta za Staro mitnico, navzlic tudi zadnjim poskusom ob dveh prekinitvah med glasovanji. Tako so zapravile solidno večino in omogočile izvolitev zastopnice LPT Milossovicheve, ki je v balotaži prejela 8 glasov od 20 (6 LPT in 2 MSI), medtem ko je predstavnica' KPI Zacchigna preje la 6 glasov (4 KPI. 1 PSI. 1 PRI), 6 zastopnikov KD pa je oddalo bele glasovnice. Balotaža je sledila dvema neuspelima glasovanjema: pri prvem je KD glasovala za svojega kandidata Tripanija (6 glasov), KPI za De Roso (4), republikanec je glasoval za socialista Giancristofo-ra, ki je oddal belo glasovnico: pri drugem je nova kandidatka KPI Zacchigna prejela tudi glasova PSI in PRI, tako da je šla v balotažo (zaradi večje anagrafske starosti od kandidata KD), skupaj z zastopnico LPT, ki je pri vseh glasovanjih imelo enako število glasov. Zopet neroden spodrsljaj demokratičnih strank torej, podoben tistemu ob izvolitvi Cecovinija za župana, k* bi znal imeti posledice tudi pri izvolitvi še preostalih dveh predsednikov konzult in vplivati na zadržanje strank v samem občinskem svetu. V PONEDELJEK Seji pokrajinskega in občinskega sveta V ponedeljek bo o' 18.30 seja pokrajinskega sveta na Trgu Vittorio Veneto 4. Istega dne bo tudi seja občinskega sveta, ki se bo sestal tudi naslednji dan, vedno s pričet kom ob 18.30. Tiskovna konferenca o položaju Stalnega gledališča F-JK Novi predsednik Stalnega gledališča za F—JK prof. Hansi Cominot-tijeva je na včerajšnji tiskovni konferenci seznanila predstavnike tiska s težavnim položajem, v katerem se nahaja gledališče. Primanjkljaj je znašal v sezoni 1976-77 kar 255 milijonov lir. Gledališče pa se je tudi zadolžilo za milijardo in 200 milijonov lir, ki jih bo poravnalo čez dvajset let, ko bo dejansko plačalo skoraj trikrat tolikšni znesek, saj plačuje letno 175 milijonov lir. Glede zmanjšanja primanjkljaja je Co-minottijeva poudarila potrebo, da si gledališče priskrbi cenejše igralce in ne dosedanjih zvezdnikov, večjo skrb pa naj položi na režijo in izbi ro repertoarja. Treba bo tudi uskladiti potrebe in želje vseh mest v F—JK, saj je gledališče deželno in ne tržaško. Cominottijeva je med drugim z zadovoljstvom omenila gostovanje zagrebškega gledališča v Trstu, saj je vsem znana kulturna in strokovna raven tega hrvatskega gledališča. ob prisotnost; Zve-z demokratičnih žena Italije Od 19. do 24. ure: krajevna sekcija VZPI - ANPI. Šolski predstavniki so se zmenili, da bodo sodelovale na častni straži vse osnovne in srednje šole v občini, ki se bodo pripeljale do obeležja bazoviškega spomenika z občinskima šolskima avtobusoma vsako uro. Šport a in kulturno-prosvetna dru štva in krožki pa bodo zagotovili vsaj po enega svojega predstavnika do domenjene ure. Protifašistični odbor vabi vse občane, da Se številno .pridružijo or ganizacijam, ki bodo zagotovile častno stražo in tako počastijo s svojo prisotnostjo spomin bazoviških mučenikov. V sklepnem delu seje se je odbor spomnil 35-letnice požiga Mačkolj in Prebenega s strani nacističnih čet in se obvezal, da postavi na občinsko hišo v Mačkoljah, ko bo ta obnovljena, spominsko ploščo. nosti in instrumentalne redukcije še večjo natančnost in ubranost. V praizvedbi smo nato poslušali skladbo «Agora* — tri odlomke za orkester tržaškega skladatelja Clau-dia Bilucaglie, ki ima za seboj že znatno in izven Italije precej izvajano produkcijo. «Agora» je — kot je avtor sam označil — nekaka nanizanka izrabljenih in zavrženih zvokov, skupin not v hitrem zaporedju, kratkih in daljših, razsekanih in akcentiranih. Vsak inštrument govori v bistvu zase v fragmentih barv in glasbenih celic. Gre bol' za neko eksperimentiranje kot za glasbo, ki bi razen nekaterih barvnih prebliskov, lahko nudile nekaj užitka. K temu tudi orkester ni ničesar dodal, kvečjemu odvzel zaradi izrazite netočnosti zlasti pihal in trobil. Kantata «Aleksander Nevski* za orkester, zbor in mezzosopran solo je preveč znana, da bi bilo treba o njej še kaj povedati: maestozna zvočna gmota, napisana za film in zato v funkciji nekakšne scenske glasbe na ten^p ljudske epske, motivike. Nevttrnost pri njeni izvedbi je, da se zapade v zvočno pretiravanje v fdrtlšsirhih; kar je bila tv: di hiba sinočnje izvedbe. Tako je dejanski biser ostal le predzadnji stavek cPoljana smrti» s solistko Noro Jankovičevo zaradi njene čustvene interpretacije in barvitosti njenega glasu, pa še nekaj zborovskih partov. Dirigiral je Gianfrahco Mašini, zbor je uvežbal Andrea Giorgi. (jk) Včeraj zjutraj je bila v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu premiera mladinske igre «Plešoči osliček*. To je bila prva premiera v letošnji sezoni Stalnega slovenskega gledališča. Predstavo so si včeraj ogledali otroci slovenskih osnovnih šol dolinske občine, ki so dvorano napolnili z veseljem in smehom, (am) Tečaji slovenščine Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je v teku vpisovanje v štirimesečne tečaje slovenskega jezika za odrasle in otroke vsak dan razen ob sobotah na sedežu ustanove v Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459. PD »France Prešeren* iz Boljunca izreka glebeko sožalje Rinotu in Gorazdu Kuretu ob izgubi drage mame. Sekcija PC1-KP1 občine Dolina izreka iskreno sožalje Rinotu in Gorazdu Kuretu ob bridki izgubi mame Emilije. Ob nenadni smrti Pepija Žerjala Izreka PD «F. Prešeren* iz Boljunca, vsem svojcem iskreno sožalje. Pogreb dragega pokojnika tol 16 'neJ Pepija Žerjala bo danes, 4. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boljunec. SVOJCI Trst, 4. oktobra 1978 9 Sekcija Slovenske skupnosti občine Dolina vabi vse člane ter somišljenike na častno stražo pred spomenikom bazoviških junakov danes od polnoči do 3. ure v četrtek. Javno zborovanje KPI v Miljah Sekcija KPI iz Milj prireja jutri s pričetkom ob 18.30 v Ljudskem domu v Miljah javno zborovanje, na katerem bo posl. Antonino Cuffaro, deželni tajnik KPI, govoril o gospodarskem propadanju tržaške pokra jine ter o izvajanju osimskih sporazumov, gospodarskem razvoju in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Tamburaški tečaj v Boljuncu Kot je že bilo napovedano prejšnji teden, je boljunsko PD «F. Prešeren* pričelo s tamburaškim tečajem, kj ga vodi Drago Žerjal. Udeležijo se ga lahko vsi ljubitelji tovrstnih inštrumentov iz dolinske občine. Primeren je za vse starostne dobe. Ker e prvo srečanje zaradi izredno sla->ih vremenskih razmer odpadlo, vabimo vse interesente, da se zglasijo v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu, drevi od 20. ure dalje za vsa pojasnila, lahkj pa tudi telefonirajo na št. 228490. V primeru velikega zanimanja med otroki je mo žna ustanovitev otroškega tambura škega ansambla. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil od- vetnik dr. BRANKO MIKULETIČ Globoko užaloščeni: žena Breda, sestra Sonja z mo- žem Sergijem, nečak Franko z ženo Klaro in zvesta Julčka Milan, Ika, Trst, 4. oktobra 1978 V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona in prababica MARIJA PAVLETIČ vd. VIVODA Pospremili jo bomo k večnemu počitku danes, 4. oktobra, ob 12.30 izpred mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. VSI NJENI Buzet, Trst, Rovinj, Melbourne, 4. oktobra 1978 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega JOŽETA ŠTREKLJA Žena, hči z družino in drugi sorodniki Trst, 4. oktobra 1978 GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1978-79 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, do jutri, 5. oktobra, od 11. do 14. ure. ' Nova številka tržaškega uredništva Primorskega dnevnika je 79 46 72 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Sezona 1978 - 79 ERIKA VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra Prevod Lelja Reharjeva Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Glasba Aleksander Vodopivec Koreografija Janez Mejač REŽIJA MARIO URŠIČ ■--•--- V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN* V BOUUNCU Danes, 4. oktobra, ob 11. uri PONOVITEV OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROJANU, ROCOLU IN V SREDIŠČU MESTA. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA AU PO TELEFONU NA ŠTEV 794672 Koncerti Včeraj-danes Danes, SREDA, 4. oktobra FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.41 — Dolžina dneva 11.34 — Luna vzide ob 8.14 in zatone ob 19.03 Jutri, ČETRTEK, 5. oktobra DUNJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,9 stopinje, najnižja 12,3, ob 13. uri 19,5 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb pada, vlaga 62-odstotna, nebo 9 desetink pooblačeno, dežja je padlo 8,8 mm, veter 17 km na uro severozahodnih morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. oktobra 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 18 oseb. RODILI SO SE: Flora Erti, Anna-lisa Metus, Peter Nadlisek, Davide Fontanot, Jacopo Rettura in Lu-cia Orel. UMRLI SO: 83-letna Margherita Gregorich vd. Kobau, 74-letni Mario Tommasini, 69-letni Giordano Zolli, 72-letni Vincenzo Marconic-chio, 88-letna Maria Manderi, 91-let-na Lina Obry vd. OavaMella, 80-letna Ada Fulignot vd.» Orana, 69-letni Giordano Sancin, 66-letna Maria Daniza Simčič por. Marusig, 66-letna Maria Škerl por. Nixarloglou, 66-letna Elena Fischl vd. Ravalico, 66-letni Raffaello Materozzoli, 72-letna Emilia Zobec vd. Goretti, 70-letni Francesco Delise, 90-letna Carla Košane vd. Grizon, 62-letni Bruno Bernardini, 68-letni Giuseppe Zeriali in 70-letna Celestina Monta-bari por. Possega. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-Čomo 1, U. Soncini 179, Ul. Revol-tella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM ln ENPAS od 22. do 7. ure: telef. it 732-627. V petek, 6. oktobra, ob 20. uri bo v dvorani v Ul. San Carlo 2 trio iz Salzburga (Števen Zehr, Annegret Diedrichsen in Max Engel) izvajal dela J. Wolfela, L. v. Beethovna in W. A. Mozarta. V soboto bo ob 18. uri v gledališču Verdi zadnji simfonični koncert letošnje jesenske sezone pod taktirko Lo-renzija Riccija Mutija. Na sporedu bosta Mozartova Simfonija KV 425 in Beethovnova 8 simfonija. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948), kjer se obenem nadaljuje prodaja gledaliških abonmajev. Gledališča 1EATRO STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (potrditev reda «stalni» do 5. oktobra). GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so v prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79 (potrditev lanskih abonmajev do 9. oktobra). Za letošnjo sezono je na razpolago tudi nov abonma red G, ki vključuje šest od devetih napovedanih predstav in sicer Fidelia, Tosco, Trittica, balete, Aido in Maze-po. Za podrobnejše informacije posluje blagajna (tel. 31-948). Ritz 16.30 »Zio Adolfo in arte Ftt-hrer*. A. Celentano. Eden 16.00 «L’albero degli zoccoli* Barvni film. Režija Ermanno Olmi Eenice 16.30 »Formula 1 febbre del la veločita*. Sydne Rome,. Niki Lau da. Mario Andretti, James Hunt, Ronnie Peterson., in., drugi. Mignon 16.00 »Heidi*. Nazionale 15.30 «Mazinga contro gli UFO Robot*. Risanke. Grattacielo 17.00 «La via della pro-stituzione* Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «11 magnate greco». A. Quinn, J. Bisset. Cristallo 16.00 «Cosl come sei». M. Mastroianni, N. Kinski. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «Excitation star*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 «Easy Rider*. P. Fonda. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Lady Chatterley ju-nicr*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Goodbye amore mio*. Vittorio Veneto 17.00 «11 mostro*. J. Dorelli. Ideale 16.00 «Un colpo da un mi-liardo di dollari*. R. Shaw. Volta 16.00 »La grande avventura*. F. D. Logan. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978 - 79 MIROSLAV KRLEŽA LEDA ob 85-letnici avtorjevega rojstva Prevod Fran Albreht Scena ing. arh. Niko Matu] Kostumi Ružiča Nenadovič -Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Lektor Ana Mlakar REŽIJA VLADO ŠTEFANČIČ V petek, 6. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski; v soboto. 7 oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri: v nedeljo 8. oktobra 1978, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri; v sredo, 11. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo; v četrtek. 12. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. Razstave V galeriji Rena vecia, Ul. Donota 20, razstavlja svoja dela znani tržaški likovni mojster Deziderij Švara. Razstava bo odprta do 12. oktobra. Tržaški slovenski slikar Stano Žerjal razstavlja v galeriji »Tavolozza d’oro» na Sacherjevem trgu. Razstava bo trSjalt do 10. oktobra. Razna obvestila SPD Tabor - Opčine sporoča, da se bodo začele vaje otroške folklore. Vpisovanje do 8. oktobra pri odbornici Luciji Hrovatin vsak dan, tel. 211161 od 12, do 16. ure. Vabljeni so otroci in mladina do 14. leta starosti. Potovalni urad AURORA obvešča, da je na razpolago še nekaj prostorov za potovanje na Poljsko od 15. do 20. oktobra in v Moskvo in Leningrad od 2. do 9. novembra 1978. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA- KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FIL2MO. * 61-448 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 3. 10. 1978 Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Dinar 821.— 1615.— 505.— 186,— 25,-416.— 57.50 670.-383,— 145.-182.— 153,-18,-38,- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi TlUlNPOLTONSKI zunanji hranilnik za nafto oddam zelo ugodno. Telefon 211221 od 19. do 20. ure vsak dan. PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. ŠVAB KORADO - Assicuraziom Ge nerali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in Se hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, UL Genova 14 Tel. 61034-5. NAVIGAZI0NE ALT0 ADRIATICO S. p. A. TRST — Ul. Felice Venezian 2 — Tel. 750616 - 60272 L •'»'V vi - ,vr- - u' • Urnik v veljavi od 1. oktobra 1978 Proge za ISTRO M/n O O z m > v ODHOD : Torek Sreda Petek Pondeljek Sobota Nedelja Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.40 8.40 8.40 8.40 Izola pr. 9.25 . . 9.25 Piran pr. 9.55 9.45 9.45 9.55 Umag pr. 10.45 10.35 10.45 Novigrad pr. — 11.25 — Pulj pr. 13.50 . 13.30 —. POVRATEK : Pulj od. 14.20 • 14.40 Novigrad od. —.— 14.10 Umag od. 17.25 15.00 . 15.00 Piran od. 18.15 15.50 18.25 15.50 Izola od. 18.45 — 16.20 Koper od. 19.20 16.55 19.20 16.55 Trst pr. 20.00 17.35 20.00 17.35 Proga TRST - MILJE M/n «REGINA ISABELLA SECONDA« Odhodi iz Trsta v Milje 9.30 12.15 Odhodi iz Milj v Trst 10.00 15.25 PO DOLCI IN ŽIVAHNI DEBATI V OBČINSKEM SVETU Samo z relativno večino glasov sredinskih strank sprejela varianta goričkega regulacijskega načrta Za varianto je glasovalo le 19 svetovalcev KD, PSDI in PRI, proti je bilo 7 svetovalcev SSk, PLI, MSI in 1KD, vzdržalo pa seje 7 svetovalcev PSI, KPI in IKD-Kar 7 svetovalcev je bilo v trenutku glasovanja odsotnih - Z veliko večino glasov sprejeti sklepi o novih zemljiščih za gradnjo ljudskih hiš v mestu in ne več v Štandrežu in Ločniku Polnoč je že bila precej časa mimo, ko je župan Pasquale De Simone sklenil več kot šest ur in pol trajajočo sejo in skoro dvajsetumo razpravo o splošni reviziji regulacijskega načrta, potem ko je pičla večina svetovalcev odobrila varianto, ki jo je po nalogu občinskega odbora izdelal tržaški arhitekt prof. Roberto Costa. Za predlagano varianto je glasovalo le 19 svetovalcev KD, PSDI in PRI, proti je bilo 7 svetovalcev (2 SSk, 1 PLI, 3 MSI in demokristjan G. Fomasir), vzdržalo se je prav tako 7 svetovalcev (4 PSI, 2 KPI, demokristjan Polmonari). V trenutku glasovanja so bili štirje komunistični svetovalci izven sejne dvorane, trije demokristjani pa niso iz protestnih razlogov sploh prišli na sejo. V nadaljnjih glasovanjih, ko je šlo za odpravo obstoječih predpisov o področjih zakona 167 v Štandrežu in Ločniku in novih lokacijah za gradnjo ljudskih in zadružnih stanovanj v raznih delih mesta, se je večina razširila, saj so za te sklepe poleg predstavnikov sredinskih strank glasovali tudi komunisti in socialisti, proti so bili SSk in PLI, proti ali vzdržani pa misovci. Tudi za resolucijo, ki dopolnjuje sklep varianti in vzpodbuja občino, da jo bo pravilno izvajala, so glasovali svetovalci KD, PSDI, PRI, KPI in PSI, svetovalci SSk pa so se vzdržali. V tej resoluciji je dan poudarek na ustanovitvi svetovalske komisije, ki bo nadzorovala izvajanje regulacijskega načrta in v prvem trenutku preučila tudi proti-predloge občanov, o tem, da morajo biti zemljišča za ljudske hiše v Pevmi in Podgori dana izključno domačinom, o tem, da je treba v industrijski coni v štandrežu dati možnost domačim obrtnikom, da zgradijo svoje obrate, o sodelovanju z drugimi občinami za razširitev industrijske cone, o nakupu zemljišč na letališču za prvenstvene potrebe razlaščencev iz štandreža. Razprava je bila zelo živahna, mestoma tudi polemična, zaključki so bili drugačni od pričakovanih. Po posegih socialista Nanuta in komunista Chiariona, o katerih smo že poročali, je spregovoril socialist odv. Peter Sanzin. Regulacijski načrt ni navaden tehnični akt, to je politični akt, ki ga je treba stalno izvajati in, če je potreba, tudi spreminjati. Prejšnji načrt so izvedli le v nekateri Ifpošta Vkah, niso se sploh lotili-r prepotrebnih, področnih načr-‘tov ‘v* frfestu. SSftzin se je s posebno pozornostjo lotil vprašanj, ki zanimajo kmetovalce. Zahteval je, da se upošteva pri določanju kmetijske površine, ki je potrebna za gradnjo hiše, tudi posest v sosedni občini, da se upošteva tudi užitninsko in ne samo lastninsko zemljišče. Zahteval je tudi, da bi imeli kmetovalci možnost popravljati in širiti "hiše'.tudi..po treh predvidenih letih od sprejetja načrta, saj ni moč, da bi vsi v tako kratkem razdobju i-meli denar na razpolago. Le ta nje gov predlog je bil osvojen, druge pa je večina zavrnila. Sanzin je še kritiziral dejstvo, da se v Ul. Duca d’Aosta pušča vojašnica, medtem ko so pred desetimi leti menili, da ta mora iz središča mesta. Prav tako je dejal, da se ni večina hote la lotiti vprašanja zasege letališča, čeprav so za to obstajali pogoji. V krajšem posegu je prof. Andrej Bratuž (SSk) poudaril nujnost iskanja dejanskih potreb prebivalstva. Pri urbanističnih rešitvah ni moč gledati le na ozko materialno osne vo, moramo upoštevati v večji meri dejanske kulturne, socialne in gospodarske potrebe človeka. Zato urbanistične rešitve večkrat trčijo z dejanskimi potrebami ljudi in tako je bilo in tako je tudi v goriškem primeru, kjer morajo prav slovenski ljudje nositi težo zgrešenih analiz. Vloga zemlje ni le materialnega zna-1 čaja, marveč tudi idealnega, človeškega. Sledili so še posegi komunistke Pirellove, liberalca Fornasirja in demokristjana Pianija. Zatem je prof. Costa sklenil razpravo. Dejal je, da je Gorici potreben šok, ker se prebivalstvo stara, na drugi strani pa mesto ne nudi mladini možnosti zaposlovanja. Treba je dati trdne korenine obrti tudi v luči novih odnosov z Jugoslavijo, Gorica pa ne more živeti samo od obmejne trgovine. Treba bo upoštevati hipotezo novega plovnega kanala Jadran - Soča - Vipava - Donava in s tem v zvezi predvideti tudi možnost pristanišča in povezane industrijske cone v spodnjem delu Vipave. Ko je govoril o novih zemljiščih za ljudske gradnje, je dejal, da so bili izbrani tako, da bodo dali možnost občinski upravi, da prične izvajati sanacijo mestnega središča. Poudaril je tudi važnost spremenjenega odnosa med jav no koristijo in zasebnim interesom. Kar se tiče področne industrijske cone, je prof. Costa dejal, da jo bo treba preučiti in uresničiti v trenutku, ko bo prišlo do ustanovitve področnih konzorcijev med občinami, o katerih se sedaj toliko govori. Sledila sta še kratka zaključka odbornika za javna dela Zucallija in župana De Simona. Zavrnjena je bila resolucija liberalca Fornasirja, ki je zahteval odložitev razprave. Zatem so Fomasir (PLI), Baiocchi (MSI), Paulin (SSk) in osebno G. Fomasir (KD) napovedali nasprotni glas. Komunist Coceani, socialist Waltritsch in osebno demokristjan Polmonari so napovedali vzdržani glas, ker ima predlagana varianta vrsto pozitivnih prijemov, ki sp jih levičarske stranke zahtevale, ne ustreza pa v celoti postavljenim zahtevam. Za predlog variante pa so se brez pridržkov izrekli demokristjan Tuzzi, socialdemokrat Bianco-ni in republikanec Drufuca. Do nadaljnje polemike je prišlo pred glasovanjem resolucije, ki sta jo socialista Sanzin in Del Ben tolmačila kot bodrilo in kontrola odbora v izvajanju regulacijskega načrta, demokristjan Tuzzi in socialdemokrat Bianconi pa kot navadna podpora odboru. Za resolucijo so sicer glasovali z veliko večino glasov zastopniki večjih strank, kot smo že napisali v začetku tega članka. Župan De Simone je dal včeraj zjutraj izjavo tisku. V njej izraža zadovoljstvo občinske uprave, ker je bila revizija regulacijskega načrta sprejeta. Istočasno poudarja, da je prišlo do soočanja med različnimi stališči in da poudarja ripvi načrt kulturne in zgodovinske specifičnosti mesta v spoštovanju etni-š_kih skupin, ki so dale z različno sestavo mestu precejšnjo obogatitev. • V Tržiču so včeraj zjutraj, v znak protesta proti naraščajočemu terorizmu v Italiji, stavkali dijaki vseh višjih srednjih šol. • Zaradi odpusta devetih delavcev v tovarni Fassero v Tržiču je FLM sklicala sestanek vseh županov tr-žiškega. področja. Resolucija VZPI-ANPI za demokratizacijo vojske Na seji pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov I-talije (VZPI-ANPI) so odobrili resolucijo v zvezi z zakonom o demokratizaciji vojske. V resoluciji, ki jo je pokrajinski odbor poslal vsedržavnemu vodstvu ter v vednost predsednikoma komisije za obrambo pri poslanski zbornici in senatu, je v imenu vseh tajništev sekcij izraženo soglasno zadovoljstvo, ker je parlament odobril zakon z naslovom «načelna določila o vojaščini*. Pokrajinski odbor VZPI - ANPI poziva vsedržavni odbor, naj se zavzame pri ministrskem svetu, ministrstvu za obrambo in parlamentarnih komisijah za obrambo, da se takoj sprejme pravilnik, ki bo urejeval izvajanje tega načelnega zakona. Ta pravilnik, ki mora biti sestavljen v skladu z duhom in črko zakona, je potrebno sestaviti najkasneje do 21. decembra. Goriški odbor VZPI -ANPI se obvezuje, da bo predvsem v krajih, kjer so vojaške enote, objavil besedilo omenjenega načelnega zakona ter si bo prizadeval v skladu z novim zakonom vzpostaviti stike s poveljstvi oddelkov v svojih krajih. Omenjeni zakon govori predvsem o demokratizaciji vojske ter o tem, kako jo tesneje povezati z ljudstvom. Zakon ni nov ter odraža duha in odporniškega gibanja, le izvajajo ga ne, kot v Italiji ne izvajajo veliko dobrih zakonov, ampak jih izigravajo in potiskajo v kot. Akcija borčevske organizacije ima za namen vršiti pritisk na politične in vojaške kroge, da omenjeni zakon uresničujejo ter na takšen način zagotovijo, da se določene strukture ne bodo razvijale mimo širokih interesov prebivalstva ali celo proti njim. Prekop padlih partizanov 22. oktobra bodo v partizansko kostnico v Tržiču prenesli ostanke jugoslovanskih partizanov, ki so pokopani v Tržiču in okolici. O programu te manifestacije bo govor na sestanku tržiškega protifašističnega odbora, ki bo v petek zvečer v Tržiču. Častna straža v Bazovici Člani Mladinskega krožka • Gorica bodo sodelovali na častni straži ob spomeniku bazoviških junakov v petek, 6. oktobra 1978, od 18. do 24. ure. Goriški mladinci, ki se želijo udeležiti častne straže ob bazoviškem spomeniku, naj se zberejo ob 16.30 pred slovenskim dijaškim domom (Ul. Mon-tesanto 84, Gorica), kjer je predviden skupni odhod v Bazovico. * * * Odbor MK-G poziva nadalje vsa slovenska prosvetna, športna in mladinska društva na Goriškem, da se organizirano odzovejo sodelovanju na častni straži v Bazovici in da tako ponovno izpričamo našo budnost in antifašistične ideale. Prijave sprejemajo v Bazoviškem domu, tel. (040) 226-446. ODBOR MK-G Izleti SPD v Gorici priredi v nedeljo, 15. oktobra, zaključni jesenski družinski izlet v sončno Istro (Koper, Poreč, Rovinj) .Vpis do zasedbe prostorov na sedežu v Ul. Malta 2. klet bo združen s srečolovom. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiTMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig ZASEDANJE DEŽELNEGA VODSTVA CISL V GORICI Sindikalno gibanje se bo z deželo pogovarjalo o marčnih zahtevah S skrajšanjem delovnega časa zagotoviti polno zaposlitev - Organizacijska konferenca enotnega goričkega področnega sveta Na seji deželnega izvršnega odbora CISL v Gorici so ugotovili, da se položaj v naši deželi iz dneva v dan slabša in da se mora sindikat pogovoriti z deželnim odborom o zahtevali, ki mu jih je predstavil 9. marca letos. Pričakovanja, ki jih je sindikat položil v to resolucijo, se niso izpolnila zaradi cele vrste dogodkov, kot so deželne volitve ter kasnejša dolgotrajna in zapletena pogajanja za sestavo deželnega odbora. CISL sodi, da bi se morala sindikat in dežela pogovarjati o posameznih sektorjih in da bi nekaterim morali odkazati prednost. Beseda je tekla nadalje o odnosih na vsedržavni ravni. Pri tem so na seji deželnega odbora CISL poudarili 'potrebo po odločnejši akciji do vlade glede zakona «Pan- .Prva samostojna razstava^. Bogdana Butkoviča uutkuvlčeva dela so razstavljena v goriški galeriji «11 Torchio* Prvi slikarski poskusi Bogdana Butkoviča segajo dobrih deset let nazaj. Začeli so se v znamenju odkrivanja barvnih praprvin in njih naključnega «sklepanja»: začeli so se dobesedno od kaosa. Naključnost barvne magme se je v naslednjih skupinskih razstavah iz popolne amorjnosti začela polagoma urejevati v praoblike in neko elementarno zakonitost. Butkovičeva doslej prehojena pot je pot samouka, ki ne pozna nikakršnih napotkov, pač pa mu je edina šola lastno eksperimentiranje, ki mu ga narekuje gonilna sila izvirajoča iz prepričanja v resničnost lastnega doživljanja in spoznavanja. Dolgoletno izčišče-vanje likovne govorice je potekalo nekako iz težkih osnovnih* barvnih gmot v čist in prozoren barvni fluid. Tako je dozorela pričujoča, Butkovičeva prva samostojna razstava. Gre za nekakšen izrez iz zgodovine večnega presnavljanja v naravi. Slikar je tu zajel tisti magičen trenutek, ko v neskončnem dogajanju narava doživi v sebi roj-tvo organskega življenja ponazorjenega v obliki golega rastja . V prazgodovinsko naravo se je vrinil čas... Seveda je to samo pravljica, nekakšna prapravljica. v kateri je še «dosegljiva» prava prostorska deviškost in nepokvarjenost. V formalnem pogledu nam to slikar potrjuje s tpradavnimi* prozami-nami, ki so nekoč sestavljale o-zračje: med temi ona modrina, ki je v tonskem pogledu sestavni del tudi pravljične atmosfere, in z njeno pomočjo lepše prisostvujemo rojstvu luči in barv. Nič ni tu nasilnega in izumetničenega, pač pa pristno in neokrnjeno doživljanje sveta. MILKO RENER dolfi*, glede sektorskih načrtov in glede finančne politike. Na podlagi reševanja pravkar navedenih vprašanj bo mogoče vladne programe približati predlogom sindikalnega gibanja. Upoštevajoč, da je zaposlovanje poglavitno vprašanje akcije za obnovo delovnih pogodb, je CISL mnenja, da je polno zaposlitev potrebno doseči s skrajšanjem delovnega časa in je vsedržavne pogodbe potrebno postopoma vključevati obvezo o krajšanju delovnega časa. Nove delovne pogodbe morajo predstavljati napad sindikalnega gibanja na javnega in zasebnega gospodarja, ki branita svoje rentne pozicije z neprestanim krčenjem delovnega trga in z zapostavljanjem družbeno najšibkejših slojev. uGMUrita ,4 ■se,- nadalje obvezuje, da bolje koordinira sestavljanje pogodb na javnem sek-tapu_ ter;zahteva- njihovo, takojšnje izvajanje! Vrnu tega je potrebno s premično lestvico javni sektor izenačiti z zasebnim, kar bo imelo za posledico, da bodo javni uslužbenci uresničili svojo dolgotrajno in u-pravičeno zahtevo o izenačenju prejemkov. Pred potekom zakonodajne dobe bodo sklicali posvet upokojencev in delavcev razničnih kategorij, da se pokojninski primanjkljaj preveri na raznih ravneh. Ker smo že na sindikalnem področju naj omenimo, da se je včeraj popoldne v dvorani pokrajinskega sveta vršila prva organizacijska konferenca enotnega področnega sindikalnega sveta za Gorico. Predsedoval je Arnaldo Fantini, uvodno poročilo je imel Giuliano Bon, zaključke pa je povzel Vittorio Bran-cati. V razpravo so posegli številni člani področnega sveta, ki zastopajo tako posamezne strokovne sindikate kot tovarniške svete. Govor je bil predvsem o sedanjem položaju v tovarnah Gorice in njene neposredne okolice (na Goriškem imajo področne svete še v Tržiču, Gradežu in Krminu-Gra-dišču), o nujni reorganizaciji sindikalnih struktur. To posebno v trenutku ko smo pred začetkom široke akcije za obnovo važnih sindikalnih pogodb. Poudarek so dali tudi krizi, ki še vedno pesti nekatere tovarne v Gorici. Posebno je bil govor o položaju v podgorski tekstilni tovarni, kjer ravnateljstvo ne spoštuje obvez o postopnem povratku na delo vseh delavcev in delavk, ki so bile, in na žalost so še, v dopolnilni blagajni. O vprašanju podgorske predilnice je bil sinoči na goriškem županstvu sestanek med sindikalisti, zastopniki strank, župani in parlamentarci Prvo deželno srečanje «barmanov» V kavarni Garibaldi v Gorici bodo 21. oktobra priredili prvi shod «barmanov» dežele Furlanije Julijske krajine. Prireditev, ki jo ped pokroviteljstvom videmskega časnikarskega krožka prireja cav. Elvio Ferigo, se bo zvrstila skozi 15 izbirnih večerov ter zaključno prireditvijo. Posebna komisija je že izbrala 15 cbarmanov*, ki bodo po eden vsak večer pokazali svojo ve-ščost v tem poklicu. Vsakdo izmed nastopajočih bo predstavljal eno izmed tovarn proizvajalk žganih pijač in likerjev iz naše dežele in iz o-stalih delov države. Najbolje uvrščen «barman» bo prejel posebno nagrado «Ferigo 1978»,-pokale, priznanja in koristne nagrade. Številne ustanove so sporočile svojo podporo tej vsekakor zanimivi gastronomsko-turistični pobudi, na kateri bodo sodelovali «barmani» iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Med temi naj omenimo deželo, prefekturo, turistične ustanove, banke, proizvajalce žganih pijač itd. Naj dodamo, da bo tudi občinstvo lahk sodelovalo na teh večerih ter vpisalo svojo oceno na poseben o-brazec, ki je na voljo v Ferigovi kavarni. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav 12.500 lir (narte:- 10.000 lir (parter 7.000 lir balkon) balkon) I. sedeži H. sedeži Mladina Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO 17. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24-95 TER V KATOLIŠKEM DOMU. DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120. ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. SREDNJEEVROPSKA SREČANJA Gledališka razstava in klasična glasba V petek, 6. oktobra, ob 18. uri prireja Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja predavanje prof. Piera Rismonda z Dunaja o vlogi, ki so jo Italijani imeli v dunajskem Burgtheatru, odnosno «nemškem narodnem teatru», kot so ga imenovali ob njegovi izgradnji 1776. leta. Vzporedno s predavanjem, ki bo v deželnem avditoriju, bo prof. Wal-ter ZetU, svetnik za kulturo pri avstrijskem veleposlaništvu v Italiji, prikazal dokumentarno gradivo o tej gledališki hiši, ki zajema kar dve stoletji. Na podlagi tega gradiva bo mogoče spoznati evropske vplive, ki so se prepletali v njej. Ob tem velja omeniti zlasti Carla Goldonija, Pirandella, Eleonoro Duše in Giorgia Strehlerja. Za to priložnost so natisnili poster in katalog. Razstava bo odprta v dopoldanskih in popoldanskih urah do 14. oktobra; vstop je prost. V soboto, 7. oktobra ob 21. uri bo v deželnem avditoriju »Trio Mozart» iz Salzburga igral skladbe Beethovna, Schuberta in Mozarta. Kino Goriva CORSO 17.00-22.00 «Zio Adolfo in arte fuehrer*. Adriano Celentano in Amanda Lear. Scopecolor MODERN1SSIMO 17.00-2.00' «Muham-mad Ali il piu grande: la storia di Cassius Clay». VERDI 17.00-—22.00 «Primo amore*. Ugo Tognazzi in Omella Muti. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »American Graffiti*. EXCEUSIOR Zaprto. J\ovii Goriva in oleolivu SOČA 18.00—20.00 «Annie Hall*. Ameriški film. SVOBODA Šempeter 18.00-20.00 »Hopla v postelji*. Danski film. DESKI.E 19.30 »Diamanti starega gangsterja*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes bo ves dan in ponoči v Gorici dežurna lekarna Baldini «A1 Giardino*, Korzo Verdi 57, tel. 2879. PRED PREMIERO V STALNEM SLOVENSKEM GLEDALIŠČU Avtor «Lede» Miroslav Krleža Rodoljub in revolucionar, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist V petek, 6. oktobra, bo Stalno slovensko gledališče v Trstu začelji svojo štiriintrideseto povojno gledališko sezono z dramo Miroslava $rleže «Leda». Predno se spoznamo s i problematiko te drame, se ustavimo danes pri njenem avtorju, j Miroslav Krleža spada h gene-ifaciji. ki je doraščala tik pred prvo svetovno vojno. Na Hrvatskem je bila to generacija, ki je že v zad-rjjih letnikih srednjih šol kovala a-'tentate na madžarske in avstrijske osebnosti in sanjala o velikopoteznih in terorističnih akcijah, ki bi naj. opozorile in dvignile .hrvatsko ljjudstvo v borbo zoper tuje tlačitelje, obenem pa bi ga naj pripeljale do velike države in narodne skupnosti s Srbi in Slovenci. Mladi revolucionarji, ki so po večini pisali pesmi ali pa kovali članke, v katerih so napovedovali nacionalno revolucijo Srbov, Hrvatov in Slovencev, niso bili kdo ve kako močno organizatorično povezani med seboj. Medsebojnih nacionalnih, najmanj pa jezikovnih, kulturnih in političnih problemov, ki so se tako silno pojavili po ustanovitvi Jugoslavije, ti mladi revolucionarji takrat niso poznali! Saj so bile marsikakšne idejne razlike med njimi, zlasti v reševanju socialnih problemov, ker se je v to ali ono mlado glavo pritihotapila tudi kakšna socialistična miselnost, ki pa se spričo prevladujočih nacionalno-revolucionarnih stremljanj ni mogla ne razširiti ne ustaliti. Bodočnost v svobodni državi so si predstavljali kot nacionalno in državno skupnost v smislu integralnega jugoslovanstva, dasi ga niso točno državniško opredelili, kaj še, da bi ga jezikovno, kulturno in politično v podrobnih vprašanjih razlikovali. Miroslavu Krleži je usoda naložila grenko nalogo pesniškega glasnika hrvaškega dela te generacije. Tudi njegova mladost (rodil se je 1893) je do prve svetovne vojne izpolnjena s številnimi mladostnimi hotenji in dejanji te generacije. Razlika je le v tem, da je doživel svoja prva osebna razočaranja že pred Principovim atentatom. Ravno to zgodnje razočaranje je moralo silno pretresti dušo mladega jugoslovansko navdahnjenega hrvaškega revolucionarja, ki je bil v bu-dimpeštanski vojni akademiji sredi madžarskega grofovsko-kasamiške-ga okolja docela prepuščen samemu sebi! V glavi osemnajstletnika, oblečenega v uniformo avstro-ogr-skega gojenca vojne akademije, so se premešavale ideje revolucije iz leta 1848. Sluteč nove dogodke je maja 1912. leta prvič odpotoval iz jugoslovanskega navdušenja v Beograd, kjer je iskal načina in poti; da bi kot prepričan jugoslovanski in hrvaški nacionalni revolucionar...stopil 'v srbsko vojsko. Taval je po hodnikih in pisarnah vbjnega ministrstva, «Narodne odbrane* in nacionalističnih uredništvih in ponujal svoj mladostni, na vse žrtve pripravljeni idealizem. Koliko grenkobe je moralo kaniti v mlado navdušenje, ko je povsod srečaval nezaupanje, sumničenja in nedostopnih Rekli so mu, da je še premlad, ker ni polnoleten, da naj predloži listine o izstopu iz avstrijskega državljanstva itd., skratka bi-rbkratizem in zaprta vrata. Potrt se je vrnil v Ludoviceum. V jeseni 1912. leta se je začela balkanska vojna, ki ga je znova razgibala in vabila. Spomladi 1913. leta je dezertiral in srečno prekoračil srbsko mejo z namenom, da stopi v srbsko vojsko, kar je pomenilo zanj toliko, kakor svoje življenje postaviti na kocko, ker ni le pričakoval, temveč hotel, da pojde s prvo četo na fronto. Spet je moral vložiti prošnjo, h kateri je priložil vse svoje listine. Ponovili so se prizori iz preteklega leta! Neomajen v svoji veri in odločitvi je pokazal beograjskemu birokratizmu hrbet in se odpeljal naravnost h glavnemu poveljstvu v Skopje! Tu so ga kot sumljivega tujca brez dokumentov zaprli in ga osumili vohunstva. Ker je zbolel za dizenterijo, mu je grozilo, da ga vržejo v bolnišnico med bolnike, ki so zboleli za kolero! Slučajno ga je rešil neki častnik, ki mu je verjel, da ni vohun. V spremstvu orožnikov ga je napotil nazaj v Beograd s priporočilnim pismom na mestno poveljstvo, ki naj ugotovi njegovo identiteto. Tako je prišel iz dežja pod kap, dokler mu ni uspelo pobegniti nazaj preko meje v Zemun, kjer ga je v obliki tiralice avstrijske policije že čakala njegova identiteta. Tako žalostno, obenem pa usodno za njegovo mladostno gledanje na svet in ljudi, se je končalo Krleževo petofijevsko jugoslovansko nacionalno revolucionarstvo. Brez meščanske časti in brez službe se je bivši odličnjak vojne akademije in velika nada malomeščanske družine znašel na cesti in se odločil, da postane — pisatelj! Prvo svetovno vojno je dočakal kot sodelavec »Književnih Novosti* in «Narodnega Jedinstva*, med vojno pa je pisal v »Obzoru*. »Slo-bodi», »Pravdi*, «Novem društvu*, «Savremeniku», »Hrvatski njivi* itd. Zaradi svojega dvakratnega pohoda v Srbijo močno zaznamovani politični osumljenec se je družil z ljudmi, ki so skušali spodkopati temelje Avstro-Ogrske. Kot aktivni vojak avstrijske vojske in pozneje kot demobilizirane«' je objavljal med prvimi v svetovni literaturi protivojne, pacifistično-revolucio-ngrno navdahnjene literarne spise, ki so dosegli svoj višek v »Hrvatski Rapsodiji*, tiskani v «Sa-vfemeniku* septembra leta 1917. Kljub temu so ga skušali razni pisuni iz zagrebške literatume čar-šije večkrat oblatiti kot avstrijskega vojnega hujskača. Leta 1919 je skupaj z Avgustom Cesarcem začel izdajati polmesečnik «Plamen». Leta 1914 je začel izdajati »Knjižno rubriko*, ki. je nato izdajala od novembra 1923 do leta 1927. Januarja 1934 je začel Miroslav Krleža-skupaj s srbskim kritikom in publicistom Milanom .Bogdanovičem izdajati revijo «Danas», ki je bila v smislu novih zahtev in potreb časa Osnovana na širšem idejnem krogu sotrudnikov in ki bi bila za kulturni, literarni in politični razvoj Hrvatov in Srbov prav tako pomembna in važna, kakor je bila «Književna rubrika*, če bi tako hitro ne prenehala. Leta 1939 je bil med organizatorji zagrebške revije »Pečat*. Poleg o-menjenih revij, pri katerih ustanovitvah in uredništvih je Miroslav Krleža sodeloval, srečavamo njegove prispevke v vseh važnejših demokratičnih hrvatskih in srbskih revijah. Delo Miroslava Krleže ni samo obsežno, marveč sega v razne književne zvrsti. Najprej je zaslovel kot lirik. Vse njegovo delo je prežeto s svojskim lirizmom, ki je v celi vrsti liričnih zbirk dosegel subtilno umetniško višino, o kateri lahko trdimo, da je brez primere v dotedanji hrvatski liriki. Posebej je treba omeniti njegove «Tri simfonije* 'in simfonično pesnitev «Pan», kakor tudi štiri zbirke njegovih verzov in prvotno v Ljubljani izšlo pesniško zbirko v stari kaj-kavščini «Balade Petriče Kerem-puha*. Krleža ni pisal ne ljubezenskih in ne domoljubnih pesmi; vsa njegova lirika je bodisi izraz intenzivnega doživljanja narave bodisi poezija o človeku in njegovem večnem boju za višji etos in za srečo. V prozi se je uveljavil kot romanopisec in novelist. Njegove najpomembnejše večje pripovedne kompozicije so romani »Banket v Blitvi*, «Na robu pameti*, »Povratek Filipa Latinovvicza*. Kot novelist pa je zaslovel zlasti z zbirko «Hrvatski bog Mars* in z novelami, ki zajemajo snov iz vojaškega in vojnega življenja — med nje sodi tudi znamenita novela »Bitka pri Bistrici Lesni* dalje s ciklusom o Glembajevih, ki je dal snov tudi njegovi znameniti drami «Gospoda Glembajevi* in z drugimi spisi, ki pomenijo vzpon hrvatske proze v evropsko višino. Znan in priznan je Krleža kot dramatik. Spisal je celo vrsto dramatskih del, med katerimi največ igrajo «Gospodo Glembajeve*, «Agonijo» in «Ledo». Kot esejist, publicist in slovstveni kritik je Krleža pokazal nenavadno širino; spisal je krasne eseje o poeziji Rilkeja, Adyja, Kranjčeviča in mnogo drugih, pisal je s tankočutnim umevanjem o slikarstvu; njegovi eseji o Leninu, o Lunačar-skem, o Barbussu itd. sodijo med najboljše, kar je nastalo na slovanskem jugu v luči marksistično-le-ninistične filozofije in estetske teorije. Krleževi publicistični spisi, dotikajoči se aktualnih pojavov, so p> avtorjevem znanju in udarnem slogu, ki zadeva v bistvo problemov, tako prehitevali čas, da jugoslovanski reakciji ni preostalo drugega, kakor da jih pleni ali z najcenejšimi napadi omalovažuje. V razdobju med dvema vojnama je postalo delo Miroslava Krleže eden najočitnejših izrazov progresivne miselnosti v hrvatski literaturi. PO SREČANJU PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV Primorska potrebuje mnogo svežih pobud Srečanju naj bi sledila nova srečanja - Dva avtorja sta bila tudi s te strani meje in sicer iz Trsta Prejšnjo soboto je bilo v Novi Gorici območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Srečanje sta priredili Zveza kulturnih organizacij Slovenije in zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice. Posebna komisija, ki so jo sestavljali Franci Černigoj, Darko Komac in Blaž Ogorevc, je izmed 29 mladih primorskih avtorjev izbrala deset, ki so poslali najboljše prispevke. V popoldanskih urah je bila v salonu hotela Park okrogla miza, na kateri so sodelovali izbrani avtorji in drugi kulturni delavci iz Primorske in Slovenije. Zvečer je v komorni dvorani Primorskega dramskega gledališča brala sestavke mladih avtorjev dramska skupina šolskega centra za blagovni promet. Predstavnik žirije je po recitalu nagradil mlade pesnike in pisatelje z diplomo in knjigo. Imena nagrajencev so naslednja: Oriona Bernetič, Mi- OBVEŠČEVALNA SLUŽBA »CIA* SE UKVARJA TUDI Z ENERGETIKO Več bot polovico «super ležišč so odkrili na Bližnjem vzhodu v Zaloge Aljaske bi zadostovale le za šest mesecev - Človek se bo vrnil k premogu - Tudi Hitler je iz premoga pridobival bencin NEW YORK — Ameriška obveščevalna služba CIA se ne ukvarja le z vohljanjem po svetu (jn doma) pač pa ocenjuje tudi tuje in domače ekonomske razmere in s tem presoja ter celo usmerja življenje doma. S tem v zvezi je zanimivo dejstvo, da so bile nedavne Carterjeve ocene o energetskih problemih ZDA povsem v skladu z ocenami, ki jih je CIA dala o domačih in tujih petrolejskih zalogah. Ti podatki so bili objavljeni včeraj in po mnenju strokovnjakov CIA si more svet privoščiti za nekaj časa večjo porabo nafte, vendar pa ne preveč, kajti »svetovne petrolejske zaloge bi mogle dati skupno 2.000 milijard sodov nafte, kar, j&.šestkraUpd tega. kar je bilo doslej načrpanega črnega zlata na vsem svetu. To pa Dr zadoščalo-le'do srede prihodnjega stoletja. Hkrati pa so iz krogov CIA dali vedeti, da so njihovi znanstveniki odkrili skoraj vse tako imenovane »super baze- ne* nafte. Po njihovem gre za tako imenovane »življenjske petrolejske bazene*, ki «bodo omogočali konstantno dobavo nafte v razvitem ali za razviti svet*. Toda »z naglim izčrpavanjem teh zalog bo dobavljanje nafte naglo postajalo bolj drago*, kajti treba bo črpati nafto na morjih, kar je veliko dražje, in treba bo črpati nafto iz ležišč, ki so mnoge globlja kot so sedanja ležišča na Bližnjem vzhodu, v Venezueli, v ZDA in drugod Več kot polovica 33 «super bazenov* nafte je na Bližnjem vzhodu. Kaj pomeni «super ležišče*? Vsako ležišče, ki «nieri» nad pet milijard sodov nafte, se smatra kot »super ležišče*. Če ,jih je nad polovico na BliznjaH vzhodu, pomeni, da je glavnp bogastvo nafte še vedno na tistem predfelu sveta, ki je politično trenutno še najbolj kritično. V krogih CIA pa menijo, da bodo na tem področju odkrili še PARTIZANSKO SREČANJE mmmmm Na Trgu padlih za svolnido v Dolini je bilo — kot smo že poročali — v soboto partizansko srečanje ob zaključku obnovitvenih del pri spomeniku padlih Dolinčanov ter ob spomeniku ob 100-letnici dolinskega tabora. Na vrhnji sliki vidimo polaganje venca pred spomenik padlim, na srednji sliki vidimo mlade Dolinčane, ki so z recitacijami sodelovali pri programu, na tretji pu množico, ki je posedla oh mizah k prigrizku, kozarcu ter h klepetu, v glavnem obujanju spominov na partizanske dni druge podzemske bazene nafte, morda še deset takšnih velikanskih ležišč, tako da bo samo Bližnji vzhod razpolagal z ogromno količino nafte. V nasprotju z mnenji in ocenami drugih strokovnjakov, na drugem mestu ni Sovjetska zveza, kot se je doslej trdilo, pač pa pridejo na drugo mesto Združene države, seveda glede tako imenovanih «super bazenov*. Zaključna o-cena CIA je torej, kot smo že rekli. v popolnem soglasju z ocenami, ki jih je dal pred nedavnim sam Carter. Toda drugi menijo, da se je ocena CIA »prilagodila* oceni, ki jo je dal Carter, kajti po mnenju teh ostaja še vedno Bliž-uUbVihpci .kot najbogat-t^e Petre*,* legMco- področje- na svčttt.Lvse.-druk. gačna pa je ocena o preostalih ameriških zalogah, vštevši sem tudi Aljasko, saj je celo namestnik ameriškega tajnika za energijo James 0’Leary pred nedavnim dal naslednjo oceno: »V letu 1977 je ves svet porabil približno dve milijardi sodov nafte. Če bi svet hotel trošiti nafto v tem ritmu in hkrati paziti na počasno črpanje tega vira energije, bi moral vsako tretje leto odkriti eno novo petrolejsko področje, kakršno je Kuwajt ali Iran. Toliko opevano petrolejsko področje Aljaska, ki naj bi rešilo potrebe ZDA za kdove kako dolgo dobo, bi v teh merilih zadoščalo za samih šest mesecev. In tudi če bodo strokovnjaki odkrili nova velikanska ležišča, bodo ta zadoščala le za kratko dobo. kajti poraba raste, nevarno raste*. Kot vidimo, je ta ocena dokaj negativna, če ne upoštevamo pridobivanja nafte iz petrolejskega skriljevca in petrolejskega peska, ki lahko da vsemu svetu zelo veliko goriva. Nekateri pravijo, da bi samo v Athabasci v Kanadi mogli pridobiti od 40 do 70 milijard ton nafte, v Coloradu ter v Wyomingu v ZDA je »na razpolago* 140 milijard ton nafte. Toda znano je, da je pridobivanje nafte iz skriljevca ne le drago, pač pa z ekološkega vidika izredno nevarno, saj se za 100 litrov nafte sprosti v zrak ena tona prahu, pomešanega z raznimi kemijskimi spojinami in sestavinami, ki nikakor ne koristijo zdravju. Toda v kolikor bi se ta proces pridobivanja nafte oziroma naftnih derivatov izpopolnil, bi mogli govoriti o malone neizčrpnih zalogah tega goriva. Čeprav so podatki, o katerih je govor, na eni strani vzpodbudni in pozitivni, na drugi pa za določene kroge celo alarmantno negativni, se človeku ni bati, da bi mu tako kmalu zmanjkalo energetskih virov. Seveda se bo moral glede tega vrniti na staro, in sicer k — premogu. Po mnenju strokovnjakov razpolaga naša zemeljska obla z neverjetnimi količinami najrazličnejših vrst premoga. Samo v ZDA razpolagajo s 3.500 milijardami ton premoga. To bi bilo dovolj po sedanjih potrebah ZDA, za najmanj 2500 let. Znano pa je, da imajo v Sovjetski zvezi za približno 2,5-krat več premoga kot ga imajo v ZDA. Prav tako je znano, da ima zahodni del Zahodne Nemčije velikanske zaloge pre moga, ki so jih nekoč izkoriščali, a so jih pozneje nekoliko opustili. Prav tako je izredno bogata Poljska, ki že sedaj nakoplje na leto okoli 150 milijonov ton premoga, to se pravi po pet ton premoga na državljana. Seveda ga večino izvozi, saj smo prav pred nedavnim govorili tudi o posebnem cevovodu, ki bi iz središča Poljske, iz Katovvic pripeljal premog v Trst. Seveda je bolj praktična nafta, prav tako je bolj praktičen plin, da ne govorimo o nadvse praktičnem bencinu, t.j. že pripravljenem gorivu. 2e nacističnim strokovnja- kom v času Hitlerja je uspelo pridobivati bencin iz premoga. Nacisti so v Sudetih na Češkem močno razvili tovrstno industrijo in čeprav je bila Nemčija blokirana z vseh strani, ji dolgo ni primanjkovalo bencina, pa čeprav je Nemčija znana kot dežela z najmanjšimi naftnimi zalogami. Seveda se bo kdo vprašal, čemu rinemo spet nazaj v dobo premoga, ko pa je na razpolago uran ali točneje atomska energija. Nekdo omenja celo jedrsko energijo. Res je, znanost in tehnika se razvijata v tej smeri. Če bo in ko bo človeku uspelo snov ponovno spajati oziroma ponovno «zlivati», kot pravijo obratnemu procesu od cepljenja,- od razbijanj*, »tpi^p^člo-veštvu ne bo nikoli Tee'zmanjkalo goriva in energetskih virov, če pa mu to ne bo tako kmalu uspelo, je uranskega goriva razmeroma malo, kvečjemu za 50 let, kot pravijo geologi. To pa je v zgodovini človeštva zelo kratka doba. lan Bufon, Franc Koren, Milenka Laketič, Breda Medvešček, Vida Mokrin, Uroš Mozetič, Suzi Pertot. Nives Prelc in Zorko Škvor. Med izbranimi avtorji sta Suzi Pertot in Milan Bufon iz Trsta. V nedeljo je bil predviden obisk Gradnikove domačije v Medani. Kroniki dogodka moramo dodati še nekaj vsebinskih ugotovitev. Iz diskusije ob okrogli mizi se je izluščila bistvena ugotovitev, da na Primorskem literarno življenje ni dovolj organizirano. Razumljivo je, da so se mladi umetniki zanimali predvsem za možnosti objavljanja svojih izdelkov; za začetnika je to bistveno vprašanje. Če izvzamemo osebne želje in skrbi, moramo zapisati, da prvenstveni namen srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov ni le v tem, da odkrivaš nove talente. Namen srečanj je, da med mladimi razširiš zanimanje za književnost in u-metnost. Od avtorjev, ki na srečanjih sodelujejo, jih prav gotovo le malo nadaljuje pesniško delo. Skratka, med začetniki bodo u-speli le tisti, ki imajo več vztrajnosti in talenta. To je popolnoma normalno. Bistveno pa je, da ostanejo vsi zvesti bralci literature. Važno je, da pripomorejo, na področjih. kjer delujejo, k večjemu zanimanju za književnost. Lahko postanejo aktivni posredniki besedne umetnosti. Prišli smo v jedro zadeve; na Primorskem bi bilo treba organizirati živahnejše literarno življenje. Če upoštevamo, da v naši regiji (prišteti moramo sem seveda še Trst in Gorico) deluje vrsta solidnih književnikov, moramo priznati, da nismo dosegli pravega literarnega ozračja. Lahko bi organizirali več literarnih večerov, debat, srečanj. V stimulativno dogajanje bi se lahko vključili tudi mladi pesniki začetniki, spoznali bi se z različnimi vprašanji, izmenjali bi svoja mnenja z bolj izkušenimi kolegi. Pri nas bi se lahko izoblikovalo kvalificirano jedro avtorjev in ljubiteljev z obeh strani meje. Območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov je bila koristna pobuda tudi za bolj izkušene kulturne delavce. Treba se bo seveda potruditi, da bodo srečanju sledile še druge prireditve. Vsi, ki se na Primorskem zanimamo za književnost, potrebujemo svežih pobud. O literarnem večeru, kjer smo lahko poslušali izdelke mladih piscev, moramo reči, da je bil na zadovoljivi ravni.■ ■ Večina avtorjepjs ftf sodelovala s poezijo. Osnovni ton je bil lir-sko-inlimističen. Napak v izdelkih ne bi naštevali, povemo naj le to da smo čutili navdušenje za književnost in umetniško izražanje nasploh. A. M. NiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiimniiiiinimnmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiHii Prepoved vsakega delovanja Jehovovih prič v Argentini Žrtve diktatorskega režima vojaške junte generala Videle v Argentini niso samo politična in sindikalna demokratična gibanja in njih predstavniki, marveč tudi rasne in verske skupnosti, med katerimi Združenje Jehovovih prič. V zadnjem času so oblasti zaprle več sedežev združenja, mnogi njegovi člani so izgubili državne službe, bili aretirani ali so jim preiskali stanovanja, njihovi otroci pa so bili izključeni iz šol. Vse to se dogaja, kot razberemo iz poročila tržaškega zastopnika Je-hovskega združenja, čeprav združenje »nima prevratniškega značaja* in je «poslušno zakonom*. V sporočilu je tudi rečeno, da je v teku široka akcija z odpošiljanjem pisem argentinskim oblastem, «kajti sleherni poskus, da bi v Argentini dosegli svobodo po pravni poti, je propadel* saj je »vrhovno sodišče potrdilo izvajanje prepovedi proti Jehovovim pričam*. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.20 Argumenti: Nova organizacija dela 13.00 Klasično romantično v evropskem slikarstvu 13.30 DNEVNIK 14.10 Francoščina — 1. oddaja 15.15 Prenos pogrebnih svečanosti ob pogrebu papeža Janeza Pavla I. 17.00 Zmaj — risanka 17.20 Smešen poklic — 2. del 18.30 Glasbene meje 19.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.20 Iz knjige na ekran: MIHAEL STROGOV (Carski sel) — 11. nadalj. 20.00 DNEVNIK 20.40 Osem jih je dovolj: «V» kakor Vivian — TV film 21.35 Vsakdanje sinjine Zgodbe rib in ribičev v Sredozemlju — 11. nadalj. 21.00 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — Iz naših studiov 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 15.15 Prenos pogrebnih svečanosti ob pogrebu papeža Janeza Pgvla I: 17.00 Program za otroke: Paddington — risanka 17.05 Deček Dominic: Človek, ki je ljubil otroke TV film 17.30 Od glave do pete: Glava — 1. oddaja 18.00 Otroštvo danes: Majhna bolezen, velik tabu 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI 19.15 Blanskgjeva dekleta: NANCY IN ŠEJK - TV film 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Težave don Isidra Po delu «šest težav don Isidra Parodija* J.L. Borgesa in A. Bioy Cesaresa 21.40 Pol stoletja Itala Sveva: Predzadnja cigareta TV priredba 22.25 'Povabilo: Skrivnostni svet Odilona Re dona Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.00, 10.00 TV ŠOLA: Pogovor z I. Kušanom, Raz voj kmetijstva, Izobraževalni film 16.00 šahovski komentar 16.35 Z besedo in sliko: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 16.50 Poskočna domišljija 17.15 OBZORNIK 17.25 Prenos športnega dogodka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: IZGUBLJENA ČAST KATA RINE BLUM Film je režiral Volker Shlon dorff, igrajo pa Angela Vin kler, Mario Adorf, Dieter Laser. 21.50 Miniature: L. van Beethoven: Kreutzer-jeva sontata op. 47 v A-duru 22.25 DNEVNIK Koper 17.25 Nogomet: JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 OBSEDENOST Celovečerni film s Shirley McLaine, Davidom Elliotom in Perryjem Kingom. 22.05 SP v košarki: JUGOSLAVIJA - KANADA Zagreb 16.30 Mali svet 17.15 TV koledar 20.00 Prosta sreda 22.00 DNEVNIK ŠVICA 18.05 Program za najmlajše 18.30 Narava, ki se spreminja: Vinograd 19.10 DNEVNIK 19.25 Collage 19.55 Svet, v katerem živimo 20.45 Argumenti 21.45 IL VIRGINIANO TV film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Slovenski trio; 9.05 Včeraj in danes; 9.3) Kaj nam pomenijo danes?; 9.45 Godalni orkestri; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Ljudje in dogodki: 11.35 Plošča dneva; 12.00 Simf. glasba; 13.15 Naši zbori: 14.10 »Beli macesen* 3. del radij, priredbe; 14.30 Dela Čajkovskega; 15.35 Dela F.J. Haydna; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Driad$»„r*Rdu. Jgrav.n. . ,.[Rh KOPER 7.30, 4L3Om0.3O,>JO.3Ov-lL36, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila: 8.32 Crescendo v glasbi; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Orkester Tony Osborne: 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Poje Braco Koren; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Plošče; 14.33 Ital. zbori; 15.00 Trenutki kulture, danes; 15.10 Orkester Bus Connection in pevka Medleen Kane: 15.40 Glasbeni intermezzo: 16.00 Pismo iz; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Pogovor ob delu; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasb produkcije; 20.00 Zbori; 20.32 Rock party; 21.00 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.0 Poročila; 6.00 in 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 V parlamentu; 8.50 Glasbeni program; 11.30 Srce; 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Glasba Mušicah mente; 14.30 Rosa Luxemburg, radij, igra; 15.05 Bodite z nami: 16.30 33 obratov; 17.05 Un guer-riero di Comvvell sulle colline del: le Langhe; 17.20 Globetrotter: 18.30 La strada di Katmandu; 19.35 Iznajdba, ki se imenuje plošča; 20.10 Pod zaprtim dežnikom; 20.35 Program z A. Lualdi; 21.05 Tukaj glasba: pop-folk-klasična; 22.05 Ital. popevkarice; 22.30 Naj bi govorili o .. .; 23.18 Za lahko noč. uX .tf£) »LJUBLJANA 5.00, 7.W, 6i)0, 9.00, 10.00, 12.00, J3..08C 15.00, J8.00, 19.00 Poročila; ■ 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma; 10.15-11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh: 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Koncert a-bonmaja Mladi mladim; 18.30 Koncert za besedo - Trgatev; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič; 20.00 »Spoznavajmo nova Imena*: 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe: 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. iiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiniiUHiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiMiii« Le kam so izginila zdravila in vodka? Žganje se dobi le po višji ceni, zdravila pa so le za prijatelje MOSKVA — Kdor bolj pozorno prebira sovjetski tisk, pride včasih do zanimivih ugotovitev. V Sovjetski zvezi je oskrba često po manjkljiva. Pa ne zato. ker bi blaga ne bilo. v glavnem je temu kriva slaba organizacija, ki temelji na neverjetni birokraciji. Često na primer zmanjkajo bolje krojene obleke iz boljšega blaga, zmanjka na primer plenic, zmanjka tega ali onega sadja. Sovjetski človek je za take primere skoval tudi poseben izraz in ko zmanjka tega ali onega blaga, rečejo, da je to blago «deficitno». Nikoli pa ni v sovjetskih trgovinah zmanjkalo tipičnega sovjetskega žganja — vodke, nikoli ni v sovjetskih lekarnah zmanjkalo zdravil, To pa se sedaj dogaja, vendar ne povsod, pač pa le v nekaterih predelih Sovjetske zveze. Tako na primer beremo v listu «Sovjetskaja Litva*, torej v časopisu za litvansko republiko, da v mnogih litvanskih trgovinah ni najti vodke, oziroma da jo prodajajo skrivaj po mnogo višji ceni. Na drugem koncu Sovjetske zveze, v Georgiji pa primanjkuje po le karnah nekaterih zdravil, in sicer manjkajo prav tista zdravila, ki prihajajo še najbolj v poštev. Znano je, da so v Sovjetski zvezi zdravila neverjetno poceni, prav tako je tudi znano, da sovjetsko zdravstvo na veliko predpisuje vsa mogoča zdravila. Zato se tembolj čudno zdi, da bi pričelo zmanjkovati cenenih zdravil. In vendar georgijsko časopisje ugotavlja in kritizira dejstvo, da so v Tbilisiju v 36 lekarnah ugotovili pomanjkanje povsem specifičnih zelo rabljenih zdravil. Tamkajšnji dnevnik «Zarja vosteka* pa v zvezi s tem meni, da farmacevti prodajajo ta zdravila «pod roko* le svojim znancem in prijateljem, seveda za višjo ceno, pa čeprav i-majo v skladiščih tovrstnih zdravil dovolj in na pretek. Seveda, »kak rubelj več pride prav tudi magistru*, menijo v uredništvu že omenjenega časopisa. V KENIJI V AFRIKI ODKRILI HOMINIDE? Francoska znanstvenica govori o 4 vrstah prapračloveka NAIROBI — Antropologi so že pred mnogimi desetletji ugotovili, da na nekaterih otokih novozelandskega področja živijo ljudje, ki bi jih mogli uvrstiti v kameno dobo. Antropologi svetujejo omikanemu svetu naj bi se ne vmešaval v življenje teh ljudi, ki so nekakšna «odprta knjiga*, ki pove, kakšno je bilo človekovo življenje nekoč. V Keniji v Afriki so odkrili še en tak «živ muzej*, ki pa je neprimerno zanimivejši. V džungelskih področjih Kenije naj bi bili • lil II tllllllllllllll MII III lltlllllllllllll llllll lllll IIIIIIIIIMKIIIIII lil lili Ulitim MII I Milili UH IHIIIIMIII lllll IHIIIII |||» Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne rešujte vseh vprašanj hkrati. Bodite bolj kritični in popravite svoje napake. BIK (od 21.4. do 20.5.) Najprej si izberite sodelavce, potem skušajte rešiti vprašanje. Srečanje s starimi znanci. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobre gospodarske možnosti kljub nekaterim zaprekam. Ne smete obupati pri prvem odgovoru. RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte ohraniti položaj, ki ste si ga priborili. Bodite zmernejši v sodbah. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dosegli boste dokajšen finančni uspeh. Rešili boste neko čustveno vprašanje. DEVICA (cd 23.8. do 22.9.) Spor, ki se je zdel poravnan, je spet v ospredju. V družinskem krogu ne bodite živčni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dokaj razburkano poslovno vzdušje. Vesela vest. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Danes ne pričakujte novosti s predstojniki. Ne žalite osebe, ki vas ljubi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nudi se vam več ugodnih priložnosti, toda izberite samo eno, V družini nc bodite pikri. KOZOROG (od 21.1. do 20.1.) Uporabite svoje intuicije za se stavo načrta. Pozabite na krivice. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zavedajte se. da niste nepogrešljivi. Skušajte si v družini zagotoviti večji vpliv RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite budni v vsakem trenutku, če no čete doživeti neprijetnih presenečenj. Novica vas bo razveselila. odkrili hominide, to se pravi manjkajoči člen v razvoju človeka od davnega prednika do človeka v stadiu homej sapiens. O tem je spregovorila francoska sociologinja Jacquelina Roumegue-re Eberhardt. Nekatere podrobnosti je znanstvenica povedala na tiskovni konferenci včeraj v Nairo-biju in z odkritji presenetila tudi znane strokovnjake. Francoska znanstvenica živi v Keniji že 12 let in se posveča prvenstveno proučevanju nilskih hami-tov, to se pravi plemen vrste Masai in Samburu. Znanstvenica pravi, da so krajevni ljudje, to se pravi Kenijci v zadnjih 60 letih vsaj 33 krat naleteli na te davne, davne prednike človeškega rodu, na hominide in sicer na več vrst teh človekolikih bitij. Odkrili so pigmejsko majhne vrste hominidov, še največ pa velikih hominidov. Francoska znanstvenica je opisala štiri vrste, štiri tipe velikih hominidov, ki so v primerjavi z nekdanjimi hominidi neverjetno veliki. So svetlopolti, vendar ne >elopolti. Često so Kenijci naleteli na hominide porasle z dlako ter z dolgimi lasmi. Naleteli so tudi na hominide, ki so bili odeti v krzna, torej v kože in oboroženi, seveda z lokom in puščicami. Francoska znanstvenica ni povedala, kje so videli ta bitja, ker se boji, da bi se belopolti človek pognal na lov za njimi. Vsekakor se bo njeno raziskovalno delo nadaljevalo in morda bomo v kratkem »odprli* novo stran v «živem muzeju* človeškega razvoja. KOŠARKA SVETOVNO PRVENSTVO V MANILI ATLETIKA NA EKIPNEM DP MLADIH METALCEV Brazilija premagala Italijo Jugoslavija brez težav odpravila Južno Korejo - Vilfan najboljši (24 točk) - Dokaj tesna zmaga Portorika MANILA — Jugoslavija, Kanada, ZDA in Avstralija so se že matematično uvrstile " finalni del svetovnega prvenstva v Manili. K tem je treba seveda dodati še reprezentanci Sovjetske zveze in Filipinov, ki sta že v finalu. Da se že včeraj ni izvedelo o vseh finalistih, pa je »poskrbela* Italija, ki je nepričakovano, a povsem zasluženo izgubila z Brazilijo. Položaj v B skupini je torej še dokaj zapleten, pa čeprav so «azzurri* praktično že v osmerici najboljših, saj imajo dokaj ugodno koš razliko po zmagi nad Portorikom s 13 točkami razlike. Presenečenje pa predstavlja izločitev ČSSR, ki je, po nepričakovanem porazu z Avstralijo, izgubila *e z ZDA. Danes pa bo tretje in zadnje kolo kvalifikacijskega dela. Jugoslavija bo igrala z najnevarnejšim tekmecem A skupine, s Kanado. Italijani pa se bodo v B skupini pomerili s Kitajci. Jugoslavija — J. Koreja 121:85 (65:44) Tudi v drugi kvalifikacijski tekmi je Jugoslavija slavila visoko zmago. Nikoličevi varovanci so brez posebnih težav odpravili še Južno Korejo m so se tako uradno že uvrstili v finalni del tega SP. Nikolič je poslal naslednjo začetno postavo na igrišče: Skroče, Slav-nič, Dalipagič, Radovanovič in Čo-sič. «Plavi» so kaj kmalu visoko povedli, tako da je že v 10. minuti Nikolič lahko začel z vrsto menjav in tako so med tekmo stopili na igrišče prav vsi jugoslovanski košarkarji, med temj pa se je včeraj še Posebno izkazal Peter Vilfan, ki je dosegel 24 točk, obenem pa je navdušil občinstvo, s tem da je večkrat zabil žogo v koš. Za Jugoslovane torej že drugi lahki trening*, pa čeprav gre omeniti, da so tudi košarkarji Južne Koreje zadovoljili, saj so bili dokaj točni Pri metih iz razdalje in tudi dobro obvladajo košarkarske prvine. So Pa prenizki, da bi se lahko enakovredno borili z Jugoslovani pod košema. Naj namreč dodamo le to, da so vsi igralci Južne Koreje manjši od splavih* (razen seveda Slavniča). Za Jugoslavijo so bili takole u-spešni: Vilfan 24, Kičanovič 10, Ži-žič 4, Knego 8, Jerkov 4, Skroče 10, Slavnič 10, Cošič 6, Radovanovič 10, Krstulovič 14, Dalipagič 13, Deliba- sič 8. V vrstah Južne Koreje je največ košev dosegel Čoji Bo-jang (24), Ku Jang-luu pa je dal 20 pik. Brazilija - Italija J«'rr 88184 (38:45) Italiji ni v drugem kolu svetovnega prvenstva v Manili uspelo premagati reprezentanco Brazilije. Kljub temu pa imajo Italijani še vedno možnost, da se uvrstijo v finalni del "P. zadostuje jim namreč le zmaga proti LR Kitajski. Če v današ-njem kolu Portoriko premaga Bra- IZIDI 2. KOLA A skupina Jugoslavija - J. Koreja (65:44) Kanada - Senegal (30:22) Jugoslavija 2 2 0 Kanada 220 Senegal 202 Južna Koreja 2 0 2 B skupina Portoriko - Kitajska (62:44) Brazilija - Italija (38:45) Brazilija 2 2 0 Jtalijf 2 1 1 Portoriko 2 1 1 Kitajska 2 0 2 121:85 60:42 220:149 165:111 ■ 106:159 154:226 107:104 88:84 242:181 177:168 187:197 201:261 C skupina Avstralija - Dominikanska republika 74:72 (37:26) ZDA - ČSSR 96:79 „ (46:46) ZDA 3 Avstralija 3 ČSSR 2 Dominikanska R. 2 287:219 224:217 147:171 137:178 zilijo z vsaj devetimi točkami razlike, potem bo startala Italija v finalnem delu z dvema točkama, v drugačnem primeru pa bodo imeli to prednost Brazilci. O včerajšnji tekmi ni kaj dosti povedati. Vse kar je Italija dobrega naredila v prvi tekmi s Portorikom, jc to včeraj zapravila v tekmi z Bi azili jo. šibka točka italijanske reprezentance je bila prav pod košema, saj italijanski centri niso u-veljavili lastne igre in so prepustili veliko žog nasprotnikom. Najboljši v vrstah Brazilije je bil Oscar, ki je dal 23 točk. Italija je igrala z naslednjo postavo: Calieris 6, Iellini, Carraro 7, Del-la Fiori 20, Bariviera 10, Bonami-co, Meneghin 22, Vecchiato 4, Mar-zorati 12 in Bertolotti 3. Na igrišče nista včeraj vstopila Ferracini in Villalta. SPORED TEKEM DANES 9.15 Juž. Koreja - Senegal (A) 11.00 ČSSR - Dominikanska republika (C) Jugoslavija - Kanada (A) 12.45 Italija - Kitajska (B) Portoriko - Brazilija (B) •iiimiiimiHimmimiiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiritmiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHuiiiiHiiiimii NOGOMET DANES V ZAGREBU (17.30) Jugoslavija ■ Španija «PIavi» bodo igrali napadalno, Španci pa upajo predvsem na neodločen izid - Srečanje tudi po TV ZAGREB — Danes bo na Maksi-miru kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo med Jugoslavijo in Španijo. Srečanje je zadnja leta že postalo eno klasičnih dvobojev evropskega nogometa, saj si reprezentanci redno medsebojno igrata kvalifikacijo na vse najvažnejše prireditve svetovnega nogometa. Trenutno je stanje izenačeno. Jugoslovani so se uvrstili na SP v ZRN leta 1974 po nepozabnem golu Katalinskega v odločilnem srečanju v Frankfurtu. Španci pa so zadali hud udarec »plavim* lani 30. novembra v Beogradu, ko so izločili Jugoslovane iz argentinskega mun-diala. Računi so torej še vedno odprti in zato se danes obeta izreden boj. Če so »plavi* nesporni favoriti, pa je treba omeniti, da bodo Španci stopili na igrišče odločeni, da ohranijo celo kožo. Merijo namreč na remi. Zvezni kapetan Mladinič, ki trenutno zamenjuje obolelega Luštico, je najavil zelo napadalno postavo. V vratih bo prvič za reprezentanco nastopil 28-letni vratar Dinama Stin-čič, ki je zamenjal negotovega in naivnega Boroto. Branilci bi morali biti Džoni, Mužinič in Stojkovič. Razen zadnjega so vsi izraziti napadalni branilci. Na sredini igrišča se bodo premikali Zajec, Rožič, Vuko-tic in šurjafe:'Vsi'ti'so"izraziti napadalci. Zajec bi moral igro režirati, Rožič bo moral pokrivati v o-brambi, ostala dva pa sta bolj navajena igrati prav pred nasprotnikovimi vrati. Glavna napadalca pa bosta Sarajevčan Susič in Haliho-džič, ki bo prvič igral v reprezentanci na mestu srednjega napadalca. Torej to je pretežno napadalna e-najsteriča. Upati je, da ne bo to privedlo do vrzeli v obrambi. Španski zvezni kapetan Kubala je najavil seveda zelo previdno ekipo, ki bi morala napadati le s protinapadi. Današnjo tekmo med Jugoslavijo in Španijo bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija, z začetkom ob 17 25. NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM TURNIRJU Miličeva v Neaplju na prvem mestu Po poletnem premoru je Krasova namiznoteniška igralka Sonja Milič na najboljši način pričela novo tekmovalno sezono. V četrtek zvečer je proti Nizozemski osvojila prestižno mednarodno zmago, v nedeljo pa se je v Neaplju udeležila prvega sezonskega državnega turnirja in osvojila prvo mesto z največjo lahkoto. Vse svoje nasprotnice in sicer igralke Ponturo, Mauriello, Strino in La Gioia je Miličeva drugo za drugo odpravila z gladkim 2:0. O njeni premoči priča tudi podatek, da je edinole v prvem setu s Strino zbrala več kot deset točk. Vse ostale tekmice pa so obtičale pod desetico. Spodbuden začetek torej in dragocene točke za slovensko igralko, saj je ta vsedržavni turnir veljal kot prva preizkušnja za dodelitev državnega absolutnega naslova. Naj še omenimo, da je državna prvakinja Milančanka Bevilacqua gladko klonila- La Gioii v polfinalu. Miličeva je nastopila tudi v ženskih in mešanih dvojicah, vendar je bila izločena že v drugem kolu. V moški konkurenci je Bisi pripravil veliko presenečenje, saj je odpravil tako Bosija, kot Giontello in tako zasluženo osvojil prvo mesto. B. S. Potrjen sloves Borove šole «PIavi» so se med dvanajstimi moštvi uvrstili na odlično šesto mesto Na državnem ekipnem prvenstvu mladih metalcev je v Tirrenii moška naraščajniška ekipa Bora potrdila dober sloves svoje šole in se v konkurenci 12 najboljših ekip iz vse države uvrstila na več kot odlično šesto mesto. Vrsta je nastopila s predvidenimi šestimi metalci, od katerih je Gabrijel Sedmak zasedel odlično drugo mesto, potem ko je po prvih štirih serijah v metu kopja celo vodil. Od ostalih je Robi Kreševič znatno popravil svoj osebni rekord v metu kopja, ostali pa so v glavnem tekmovali nekoliko pod zadnjimi pokazatelji, čeprav so tekmovalno izpolnili pričakovanja in se uvrstili na predvidena mesta. Bor je na končni lestvici zbral 60 točk. Pred njim so bile postave Fiammne gialle iz Rima, SNIA iz Milana, Zola Predosa (Bologna) in Cividin CSI iz Trsta. Prav s to ekipo je bil Bor vseskozi z ramo ob rami za mestno premoč. Po disku in kladivu so bili naši fantje celo tretji na skupni lestvici in so imeli kar 6 točk naskoka pred Cividinom, met krogle pa je bil za Bor usoden. Blesteči uspehi v kopju niso mogli več nadoknaditi razlike ,ki je na koncu znašala samo 3 točke. Že v dopoldanskem programu je v disku nastopil David Blažina. Meti v ogrevanju so obetali tudi nov osebni rekord blizu 35 metrov kar bi bilo dovolj za finale, žal pa se je med pravim tekmovanjem Blažina povsem zmedel in po poraznem prvem metu le popravil končno oceno na 31,82 m, ki mu je zadostovala za sedmo mesto. Za njim sta stopila v kletko za met kladiva Omar Husu in Marko Turk. Splošno slabo poznavanje tehnike je spremenilo ogrevanje v pravi napad na kletko, ki je morala prenesti ducat slabo umerjenih metov. Od borovcev je Turk tekmoval sicer zmedeno, vendar v skladu s svojim sedanjim znanjem in dosegel 25,30 m. Omar Husu, močno vznemirjen, je bolj slabo izvedel prvi met (31,78 m), za nameček pa mu je zapisnikar napisal točno 10 metrov manj. Napaka je bila odkrita komaj kasneje in se je ni dalo več popraviti. Husu je v popolni paniki zagnal drugi met naravnost v mrežo, za tretjega pa je zbral zadnje moči in dosegel dostojno razdaljo 32,36 m. Na lestvici je bil osmi. Igor Korošec, ki je le izpolnjeval luknjo v ekipi, je dosegel zadovoljivih 10,28 m v krogli in osvojil kar 4 dragocene točke. Ob koncu sta kopjaša Sedmak in Kreševič potrdila dobro razpoloženje vse ekipe in z rezultatoma 50,20 m in 40,02 m bistveno popravila lestvico. Dober je bil tudi «potekmovalni* rezultat ,saj je vsa odprava večkrat za rep ujela vse prometne zveze in se po načrtu vrnila domov, utrujena, vendar zadovoljna. BfcKS V SOBOTO V TRSTU Ob pestrem sporedu tudi Simungia-Vigini V soboto bo v tržaški športni palači zanimiva boksarska predstava, ki jo je priredil tržaški klub «Ac-cademia pugilističa*. Prireditev bo v okviru druge »Trofeje Pino Di Čampo*. Najvažnejše srečanje večera bo dvoboj med Spličanom Ivanom Si-mungio in Dariom Viginijem iz Trsta (v srednje težki kategoriji). Po tem srečanju bo ekshibicijski dvoboj v petih krogih med Neviom Carbijem in Natalejem Viezzolijem, ki je evropski prvak v super peresni kategoriji. Nato bo kar pet amaterskih srečanj za polfinale italijanskega državnega prvenstva. Sledil bo še dvoboj začetnikov in še tri srečanja amaterjev. Ta velika boksarska prireditev se bo pričela ob 20.30. NEAPELJ — Ker popravljajo stadion v Avellinu, bo prihodnja tekma italijanskega prvenstva med Avelli-nom in Laziom na neapeljskem i-grišču. KOTALKANJE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Štandreški par drugi Maraževa m Grendene zaostala za zmagovalcema le za pol točke NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI V PRVEM KOLU ZMAGA VESNE Zaslužen remi Sovodenj - Slab start Krasa in Mladosti Vesna — Esperia SA 2:1 (0:0) VESNA: D. Košuta I„ D. Košuta n., S. Tence (Pipan), Zucca, Pri-bac, Vecchio, Botti, B. Tence, Rus-signan, Miniussi, Querci. SODNIK Ghersenti iz Trsta STRELCI: v 11. min. d.p. Mania, v 19. min. d.p. Querci, v 44. min. d.p. Pipan. Vesna je uspešno opravila svoj krstni nastop v 3. amaterski ligi. Na razmočenem kriškem pravokotniku je v nedeljo premagala ekipo Espe-rie Sv. Alojzija. Če so gostje, vsaj na papirju spadali v ožji krog izbrancev za končno zmago, potem gre poudariti, da tega na igrišču niso dokazali. Tudi Križani s prikazano igro niso povsem zadovoljili, nasprotnike pa so kljub temu nadkrilili in to predvsem tehnično. Kronika beleži v 26. min. p.p. razveljavljen gol B. Tenceja. To je bil domala edini prodor v prvem delu igre. E-speria je rahlo pritisnila v začetku d.p. in prešla v vodstvo v 11. min. z golom Manie. Za Vesno je bila to mrzla prha. »Plavi* so se znova podali v napad in nekaj minut kasneje je bil njihov trud poplačan: rfiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii Smučarska sezona že trka na vrata Na Passu Stelviu je pred dnevi treniralo več smučarskih državnih reprezentanc, med katerimi je bila tudi italijanska, ki jc poslala pozdrave našemu listu. Podpisali so se Piero Gros, Gustav Thoni, Peter Mal-ly, Tiziano Bieller, Leonardo David, Bernardi, Nocklcr in trener Messner. Italijanska reprezentanca je nastopila tudi na prvem letošnjem smučarskem tekmovanju za pokal Livrio - Passo Stelvio. V odsotnosti Šveda Stenmarka j j zasedel 1. mesto Leonardo David, mlad in nadarjen tekmovalec, ki mu skupno z Bernardi- jem napovedujejo še velike uspehe lep prosti strel Vesne je vratar gostov slabo ubranil, prihitel je spretni Querci in izenačil. Križani so postajali proti zaključku tekme še nevarnejši in nekaj pred koncem je . Pipan požel navdušen aplavz navijačev z golom, ki je prinesel Vesni prvi točki v letošnjem prvenstvu. M. K. Brazzanese — Sovodnje 0:0 SOVODNJE: Petejan R., Florenin, Ferfolja, Tomšič, Kovic, Petejan E., Tomasin, Butkovič, Musolin, Marson. Sambo. Scvodenjci so v tretji amaterski ligi letos startali uspešno. V otvoritveni tekmi so se sicer v Krminu morali zadovoljiti z delitvijo točk. vendar v prvenstvu, ki se letos obeta izredno uravnovešeno in brez pravih favoritov, tudi remi v gosteh že nekaj pomeni. Igra kot taka, žal ni povedala ničesar: v vrstah Sovodenj je manjkalo nekaj standardnih igralcev, tako, da je bil Valle prisiljen kar precej revolucionirati postavo svojega moštva. Razmočeno igrišče pa je tudi opravilo svoje: v pravem »močvirju* je bil vsak poskus organizirane igre nemogoč, prav blato pa je pripomoglo, da so se domačini brez posledic rešili iz marsikatere nevarne situacije. V 14. minuti drugega polčasa kri- tični trenutek za Sovodnje: sodnik je (menda ztoj$i ugovarjanja) izključil E. Petejana in tekma bi lahko dobila povsem drugačen razplet. Toda domačini številčne premoči niso znali izkoristiti in tekma se je tako končala z rezultatom, ki konec koncem najbolj odgovarja temu, kar sta ekipi pokazali na igrišču. č.F. ?ro Farra — Mladost 2:1 MLADOST: A. Gergolet, Frando-lič, Pahor, Barbana, Cotič, Genio Ferfolja, M. Gergolet, K. Ferfolja, Gabrijel Ferfolja, Rozin, Ferletič, 13 E. Gergolet, 14 D. Gergolet. STRELCI: v 9. min. Zadovcich, v 51. min. Gabrijel Ferfolja, v 71. min. Marega. V prvem kolu je Mladost doživela v gosteh prvi poraz in to z ekipo Pro Farre. Naši fantje so se v tej tekmi dobro izkazali in pokazali napredek glede na tekme, ki so jih odigrali pred prvenstvom. Domačini so že po prvih trenutkih ustvarili več priložnosti za zadetek, eno od teh je izkoristil srednji napadalec Zadovcich. ki je izven kazenskega prostora premagal vratarja gostov. Po tem zadetku so domačini dobro branili gol prednosti saj naši fantje niso nikoli spravili v nevarnost domačega vratarja. V nadaljevanju pa so se naši fantje podali v napad in z zelo hitrimi akcijami ogrožali vrata domačinov. V 51. minuti je Mladost remizirala z Gabrijelom Ferfoljo. Ta je izkoristil lepo podajo Ferletiča in v kazenskem prostoru brez velikih težav premagal domačega vratarja. Po tem zadetku, so gostje povsem nadigrali domačine in vse je kazalo, da bo Mladost odnesla vsaj točko. Domačini pa so dokaj nepričakovano zopet povedli z Marego, ki se je znašel sam v kazenskem prostoru, in brez velikih težav potisnil žogo v mrežo. Ta zadetek je dokaj demoraliziral ekipo: ta do zaključka tekme ni imela več priložnosti, da bi dosegla vsaj zaslužen remi. Naj omenimo še, da se je v vrstah Mladosti dobro izkazal Barbana, ki je s svojimi podajami oživel igro, bodisi v obrambi kot na sredini igrišča. D. Gergolet Esperia Sl — Kras 4:2 (3:1) KRAS: Bogateč, Škabar, černja-va (v d.p. Dilič), Verša, žužič. Blažina, Colja, šegina, Trampuš, Miloš Milič, Ljubo Milič. STRELCI: v 10. min. p.p. Olivo iz 11-metrovke, v 25. in 40. min. p.p. Scacciatiti, v 42. min. p.p. Miloš Milič iz U-metrovke, v 25. min. d.p. Covri, in v 35. min. d.p. Miloš Milič iz U-metrovke. V krstnem nastopu se je Kras spoprijel z ekipo Esperie S. Giovan-ni, katero so Zgoničani v lanskem prvenstvu gladko premagali. Tokrat pa je bilo obratno. Tekma se je odvijala na razmočenem in blatnem .^proseškem., pravokotniku. Za nameček pa je vso tekmo oviral igralce močan dež. •Domačini -so kmalu povedli s pomočjo 11-metrovke, ki jim jo je sodnik neupravičeno dosodil. Pri tej napačni odločitvi so ostali začudeni poleg gostov tudi domači igralci. Olivo je izvedel najstrožjo kazen in povedel Esperio v vodstvo. Krasove nogometaše je ta sodnikova odločitev razburila in prav to je bil glavni vzrok visokega poraza: kaj kmalu pa so se naši fantje opogumili in imeli v nadaljevanju vsaj dve stoodstotni priložnosti za izenačenje, a so ju »zapravili*. Medtem pa so gostje nezasluženo podvojili z levim krilom. »Rdeče-beli* so takoj reagirali in skušali na vsak način zmanjšati rezultat. To jim je tudi uspelo z Milošem Miličem, a sodnik gola ni priznal. Esperia je v 40. min. dosegla še tretji gol. Komaj dve minuti kasneje je Kras našel pot do gola z Miličem, ki je točno izvedel 11-metro vko. V drugem polčasu so gostje stalno oblegali Tassova vrata, a brez u-speha. Domačini pa so v 25. min. dosegli svoj četrti gol. V teh trenutkih je igral Kras najbolje. Milič Miloš je proti koncu tekme rezultat zapečatil na 4:2 z enajstmetrovko. V napadu se je najbolj izkazal iz- kušeni Žužič, ki pa tokrat hi imel sreče. S. Z. OBVESTILO ŠD Sloga obvešča, da bo prvi odbojkarski trening za tretjo in četrto žensko ekipo ter za začetnice jutri, ob 18. uri v telovadnici pri Banih. Nadja Maraž in Silvano Grendene, člana kotalkarskega odseka PD »O. Župančič* iz štandreža, sta prejšnjo soboto v Ferrari dosegla izreden u-speh. Na državnem prvenstvu mladinskih dvojic, ki ga je pripravila organizacija ARCI - UISP, sta namreč dosegla 2. mesto v konkurenci 14 parov iz vse države. Omeniti pa moramo, da sta Nadja in Silvano le za las zapravila 1. mesto, saj je imel par iz Ferrare, ki je zmagal, le pol točke prednosti pred štandre-ško dvojico. Po tem izrednem uspehu se bosta Nadja in Silvano konec oktobra v Aquili udeležila državnega prvenstva, ki ga prireja CONI. Na sliki: Nadja in Silvano z vaditeljico Sonjo Cernecca. P. R. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Lep uspeh Devina na skirolkah Prvo od štirih tekem, veljavnih za naslove italijanskih prvakov, sta Gianni Legiša (med najmlajšimi mladinci) in Pavel Antonič (med starejšimi mladinci) zmagovito zaključila. Aleš Gruden je zasedel drugo mesto. š.F. Prekinitev partije BAGUIO — Včerajšnjo partijo za svetovni šahovski dvoboj med Karpovom in Korčnojem so prekinili zaradi kratkega stika pri električni napeljavi. Stanje je torej še vedno v korist Karpova s 5:3. NOGOMET GEDDA — Državna nogometna reprezentanca Saudske Arabije je v prijateljski tekmi igrala neodločno z evropskim prvakom Liverpoolom. Srečanje, ki se je končalo z izidom 1:1, je pokazalo velik napredek a-rabskega nogometa, čeprav rezultat, seveda, ne kaže povsem realno stanie na igrišču. KOLESARSTVO MADRID — Belgijski kolesar Lu-cien Van Impe, ki je že slavil zmago na francoskem »Touru* leta 1976, hoče postaviti svojevrsten rekord. Izjavil je namreč, da hoče še petkrat nastopiti na »Touru* in tako popraviti rekord nastopov, ki je še vedno last Francoza Pouli-dora. Van Impe je bil doslej desetkrat prisoten, Poulidor pa je v svoji dolgi karieri nastopil štiri-najstkrat. OBVESTILO ŠD Mladina iz Križa sporoča, da se v Ljudskem domu nadaljujejo treningi namiznoteniške sekcije. Kdor bi se hotel v nadaljnjem prijaviti, naj se zglasi v dvorani Ljudskega doma ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 16. ure, ali v večernih urah pri odborniku Zlatami Bogatcu. Še posebno vabimo osnovnošolske otroke, da bi se začeli ukvarjati s to panogo. ^------- MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) i. Namesto užaljenosti in jeze nad dremavim Ogrincem, je bila zdaj vendarle neskončno hvaležna: iztrgal je vso to «stvar» z oblakov sanj, iz zlaganosti, kamor ■1® Dano zanašalo, in jo postavil na trda tla resničnosti. Tokrat se je «stvar» začela tam, kjer se je doslej vedno končala. Morala si je priznati, da jo je mikal ta skrivnostni Potnik, ta dremavi inženir, »jasnovidec«. Videla pa ga j® samo, kako se je bil po hodniku umaknil proti vra-tonL kakor da se mu zelo mudi. Ostala je s svojim mladim sopotnikom Andrejem Kolmanom. Vlak je počasi zavozil na postajo, kakor da si med dfuginu vlaki, ki so tam stali, išče primernega prostora, ^stavil se je sunkovito. Tako rekoč se je zagozdil med v®gone na postaji. Ko so se ljudje usuli iz njega, so ko-Itlai našli pot proti izhodu. — Dana je zgubila spred oči Vs® znance iz kupeja. Le Kolman se je prerival pred njo 7 njenim velikim, težkim kovčkom. Včasih so ju ljudje •tisniii tesno drugega k drugemu. Bilo ji je prijetno. Že- lela je, da bi ta pot do izhoda bila čim daljša, ker od izhoda dalje bo konec tega prijetnega toplega občutja. Čeprav zdaj ni imela več kaj prikrivati, zunaj postaje se vendar začenja trda stvarnost njenega življenja. Postaja je bila razsvetljena, peron prenapolnjen z ljudmi, ki so se prerivali kakor na sejmu: stran od vlakov, proti vlakom, gor in dol po peronu. •Strašno je na naši postaji,« je rekel -Kolman. «Bogve, kam ljudje toliko potujejo!« Nato je sam pojasnjeval: «Ob nedeljah — to človek že ve. Izletniki, preskrba. A kam ob delavnikih? — Pazite, da vam kdo ne stopi na nogo. Ljudje se kar pehajo!« Nič posebnega ni povedal ves čas, a vendar je Dani bilo prijetno, sploh že, če je govoril, celo če je povedal še take malenkosti: «Deset minut imamo zamude. Še ni tako mnogo pri naših že običajnih zamudah.« •Težak je?« je vprašala Dana in se nasmehnila, ko je preložil kovček iz desne roke v levo. Odvrnil ji je prav tako s smehljajem- «Ne tisto. Le da človek ne more nikamor v tej gneči.« •Zapomnili si boste, kdaj ste bili tako ljubeznivi, da ste mi nosili kovček.« Videl je njen smehljaj. Bila je očarljiva. Ker zdaj sta bila sama v tej množici in lahko sta se ozrla drug po drugem. Gledal ji je v obraz in želel, da bi se kar naprej nasmihala. Gledal ji je v oči, ki jih ni umaknila, in ki so bile zanj tako očarljive. •Zapomnil si vas bom,« je odvrnil resno, toplo. «Pa ne z jezo!« Cez čas je dejal s pomembnim poudarkom: • Mislil bom na ta dan...« Želel je, da bi kaj rekla k temu ali vsaj vprašala, ker se mu je zdelo, da bi moral še nekaj pojasniti. Ko je spregovorila, je navezala na njegove besede: •Rajši ne mislite na to. Onstran teh vrat, na cesti, in ko se vam bo roka že odpočila, pozabite na vse... name. Navadno potovanje, golo naključje. Ljudje smo si hvaležni, če je pot kratkočasna. Na postaji je konec poti.« •Včasih,« je menil resno in ji pogledal v oči, «se lahko nadaljuje... mislite, da ne?« Odgovora ni dočakal. Bila sta že pred izhodom, kjer so se ljudje nagomilili kakor vodovje pred jezom. Ozka vrata so se zatrpala, celo še ker je vratar po vsej sili vlekel vozne karte od ljudi. •Bogve,« je dejal Kolman Dani, »zakaj pobirajo te karte! Mar bi nastavili košaro za smeti. Kako smo često birokratični!« Dana je pritrdila: «Oh, te cvetke pri nas lepo cvetejo!« Otroci so jo čakali pri izhodu. Jožica se je z najmlajšim v naročju, z dekletcem, prilepila na prečni drog, da je lahko videla slehernega človeka. Iz gneče sta samo otroški glavici gledali napeto v valovje ljudi. •Mama! Mamica!« je zaklical otrok. «Mi smo tu!« Podobna ogromni puži je najmlajša v Jožičinem naročju mahala z ročico. Dana se je nehote nasmehnila in se ozrla po spremljevalcu, rekoč; •Tu so naši... moja brigada!« Presunila jo je sladko-grenka bolečina. Grenka zato, ker je bila tako negibno zvezana s to svojo »brigado« in ob zavesti, ker je spet enkrat hotela mimo njih, čeprav samo «na kratek izlet«; sladka bolečina pa iz posebne radosti, ki jo prinaša lahko samo bogato, pestro življenje otrok, ki znajo zabrisati vse trdo in grenko, pregnati obup in utrujenost. Ni ji ušla radovednost, hkrati še zamišljenost na Kol-manovem obrazu. Obšlo jo je usodno spoznanje, ki se je v vagonu v mislih ukvarjala z njim, ko se je hotela izmuzniti svoji »zasedi«, a jo je bil Ogrinec tako surovo potisnil v ■ resničnost: zaslutila je, da se je tudi Kolman kakor pred njim vsi drugi ustavil na tej «postaji», ob tem srečanju in v presenečenju zamislil. Ni ji ušlo, kako je pogledal obe otroški glavici v gomili in se nato ozrl po njej. «A kaj šele bo,» jo je navdalo, «ko se bodo vsi štirje postavili pred mene?!« In vendar — spet je bila hvaležna Ogrincu, da se »stvar« ne bo vlekla v neskončnost, po raznih ovinkih, dokler nazadnje človek ne bi obstal na istem razpotju, pred to otroško «mojo brigado«, pred to resničnostjo, ki se pred njo mora razbiti sleherni varljivi sen. — In res je že trenutek kasneje stala pred vsemi štirimi, že je imela najmlajšo v naročju, medtem ko ji je starejši fant klical: .Mama, tam je vpziček! Tja bomo nesli!« Kolman, ki je stal tako rekoč ves omamljen ob tem srečanju, je nazadnje izdavil iz sebe: «Saj jaz odnesem! Saj lahko...« Ni mogel misliti. Bil je zmeden in poln — razočaranja, ki se ga pa še ni zavedal. Kaj drugega ni moglo biti, že daleč od vsakdanjega presenečenja kakor golo razočaranje. Kar je bil povedal Ogrinec, da je pač vdova in ima otroke, ni bilo nič posebnega, kakor ne njeno priznanje, da jo čakajo otroci. V njegovih nedoločnih načrtih za življenje, to je za zakon, ženska z otrokom ali celo z dvema otrokoma ni bila nekaj, kar bi vnaprej zametaval. Iskal je sebi sorodno žensko, ki bi se % njo lahko razumel. Matere z otrokom so imele celo prednost. A tu se je srečal z materjo — s štirimi otroki! To ga je — zmedlo, strlo. Toliko, da ni zameril Dani, ne da bi sicer vedel, kaj naj bi ji zameril. Mar to, da ima toliko otrok? Ali da mu ni že kar naprej povedala: Vi, tovariš, ali gospod Kolman, jaz imam štiri otroke, če kaj nameravate... Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina za Inozemstvo 44.000 lir. zo naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za PRIMORSKI DNEVNIK Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 4. oktobra 1978 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS • 61000 L|ubl|ana. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlcnlje Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. aijzTT -!?" itaniansk?ti a Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzda}a| in tiska I zveze časopisnih založnikov FiEG DANES NA TRGU SV. PETRA SVEČAN POGREBNI OBRED ČEDALJE BOLJ VZTRAJNE ZAHTEVE PO OBDUKCIJI PAPEŽEVEGA TRUPLA Sinoči nepričakovan zdravniški pregled trupla - V petek začetek konklava RIM — Papeža Janeza Pavla I. bodo pokopali danes po slovesnem obredu, ki bo na Trgu sv. Petra, pred vatikansko baziliko, seveda v primeru, če bo vreme naklonjeno. V Rim so že prispele skoraj vse delegacije, prisotni pa so tudi mnogi kardinali, ki se bodo udeležili konklava. Medtem čedalje bolj vztrajno krožijo glasovi, po katerih naj bi dokajšnja skupina prelatov zahtevala obdukcijo trupla pokojnega papeža, da bi ugotovili, kateri so bili vzroki njegove nenadne smrti, komaj dober mesec po izvolitvi za papeža. Glasnik tega gibanja je postala revija »Civilta cri-stiana» glasilo konservativnih katoličanov, ki trdi v svoji zadnji številki, da bi kazalo izvesti obdukcijo, če že ne zaradi drugega, pa zato, da bi končno zaprli usta vsem tistim, ki že od smrti Janeza Pavla I. šepetajo bolj ali manj glasno, da je treba vso zadevo pojasniti. Doslej je bilo rečeno, da vatikansko pravo izrecno prepoveduje obdukcijo nad trupli papežev, vendar je- nekdo šel brskat po vatikanskih arhivih in odkril zanimiv dnevnik rimskega princa Alessandra Chigija, čigar družina je tradicionalno imela privilegij, da prisostvuje kon-klavu. Princ Chigi je pisal dnevnik, v katerem se je sicer izogibal vsakršni osebni oceni dogodkov ter je opisoval zgolj dejstva. Tako je zapisal ob smrti Pija VIH„ ki je umrl 30. novembra 1830 komaj poldrugo leto po izvolitvi, da so nad truplom Francesca Saveria Casti-glionija, kot se je imenoval Pij VHI„ izvedli obdukcijo, ker so se porodili nekateri sumi, še zlasti ob dejstvu, da je imel papež tik pred smrtjo vrsto krčev, kar je dajalo misliti, da so ga zastrupili. Obdukcija je pokazala, pravi princ Chigi, da v papeževem organizmu ni bilo nobene sledi za kakršnimkoli strupom, vzrok smrti pa bi lahko bila ali srčna kap, ali pa pljučnica. Toliko o pisanju princa Chigija, ki srno ga omenili samo v zvezi s trditvijo nekaterih krogov, da je obdukcija papeževega trupla prepovedana. V Vatikanu je kardinal Silvio Od-di tudi včeraj odločno zavrnil možnost, da bi podrobneje proučili vzroke smrti papeža Janeza Pavla I. Oddi je izjavil, da v Vatikanu zelo dobro vedo, da je bila njegova smrt odvisna od dejstva, da je njegovo srce pač prenehalo biti iz popolnoma naravnih vzrokov. Kljub temu je zadnja skupina vernikov, ki se je prišla poklonit pokojnemu Janezu Pavlu I. (po naključju je bila prav skupina iz njegove rojstne vasi Forno D’Agordo) imela neljubo presenečenje, saj jo je švicarska straža zanrosila, naj zaousti baziliko sv. Petra, češ da mora skupina zdravnikov pregledati oapeževo truplo. Oder. na katerem leži Janez Pavel I. so uslužbenci obdali z rdečo špansko steno, nakar se je morala oddaljiti tudi častna straža. O pregledu zdravnikov krožijo dve domnevi. Papeževo truplo naj bi štiri dni po smrti, kljub kemikalijam, ki so jih vbrizgali vanj, začelo kazati znamenja razpadanja. Prvo tako znamenje naj bi bila zelena barva, ki jo je dobil papežev obraz. Zato naj bi truplo že sinoči ali danes zjutraj zaprli v krsto. Druga domneva pa zadeva možnost obdukcije, kljub demantijem iz vatikanskih krogov. Kakorkoli že je zdravniški pregled prišel popolnoma nepričakovano in so se zanj najbrž odločili v večernih urah. Vernike iz Forna D'Agordo so sploh odslovili in iim niso dovolili, da bi se Janezu Pavlu I., »njihovemu* papežu, poklonili. (if) Na sliki: Pij VIII., nad čigar truplom so pred poldrugim stoletjem izvedli obdukcijo. PROCES ZOPER VODITELJE CISA Javni tožilec mnenja da je zakon o splavu protiustaven FiRENCE — Javni tožilec dr. Ca-»irri je včeraj dopoldne na procesu zoper pripadnike CISA, obtožene protizakonitega prekinjanja nosečnosti (ko so v Firencah odkrili kliniko CISA pred dvema letoma, parlament še ni odobril novega zakona o splavu) je včeraj dopoldne zaključil svoj poseg, s katerim je zahteval od sodnega zbora, naj prekine sodni , postopek in naj zadolži ustavno sodišče, da presodi o ustavnosti zakona o prekinitvi nosečnosti. Iiiifaii8iiiiiiiiiaiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiliiiiiaviiaiiiaiiitiiiiliiliieviiil,,i,,l,iif,kliliai,IIIIIKaia|lvv|MIBiiIB KAŽE, DA SE POLOŽAJ NE BO KMALU ZBOLJŠAL Slabo vreme povzroča znatno gmotno škodo V gorah sneži, v nižjih predelih pa dežuje nepretrgoma že dva dni - Veliko usadov RIM — Slabo vreme, ki je š prvim oktobrom zajelo Italijo, se še vedno nadaljuje in ne kaže, da bo položaj v prihodnjih dneh veliko boljši, saj meteorološki zavod napoveduje, da se bo deževno vreme z nevihtami nadaljevalo na skoraj vseh področjih Apeninskega polotoka. Temperatura na jugu še vedno pada, medtem ko na severu ni bistvenih sprememb. O visoki vodi poročajo iz Benetk, kjer je stanje hudo tudi zaradi stavke občinskih uslužbencev. V višjih predelih Benečije je snežilo in na mejnih prehodih je promet vozil mogoč le z zimsko opremo. Tudi v Bocnu in v Tridentu je snežilo; zaradi usadov so bile nekatere ceste dalj časa zaprte. Po vsem Poadiž-ju neprenehoma dežuje, medtem ko sneži le v višjih legah. Sneži tudi v Val d’Aosti in bojijo se, da bodo morali zapreti prelaza Velikega in Malega sv. Bernarda, če se položaj ne bo zboljšal. V nižjih legah dežuje, temperatura se je občutno znižala. Tudi v Liguriji je do včeraj zjutraj snežilo v predelih višjih od 1800 metrov, medtem ko je na obali vreme deževno. Če je z ene strani položaj zaradi slabega vremena hud, je z druge strani dež dobrodošel, saj je suša preteklih mesecev znatno okrnila rezerve vode. In vsaj zaenkrat so izključeni gozdni požari. V Emiliji - Romagni se je vreme še poslabšalo, saj je v visokih gorskih predelih pričelo snežiti, dež v nižini pa je povzročil poplave in u; ničil velik del trt; promet je otež-kočen, prišlo je tudi do več prometnih nesreč. V Rimu so še vedno poplave in gmotna škoda je vse večja. Gasilci so nepretrgoma na delu, 24 ur na 24. Na več mestih so ceste zaprte avtomobilskemu prometu, ponekod so gasilci prepovedali ljudem, da zapustijo stanovanja, kajti po nekaterih ulicah se niti pešci ne morejo premikati. Železniška proga Rim-Viterbo je bila več ur zaprta zaradi usada V Kampaniji nepretrgoma dežuje že od ponedeljka, tudi veter ne prizanaša, velika je škoda na poljih. V Neaplju je prišlo do poplav in promet se je le s težavo odvijal, v pristanišču so ladje okrepile naveze. Slabo vreme razsaja tudi na otokih. Na Siciliji je položaj posebno hud. V Trapaniju in okolici ter v dolini Belice, kjer je veliko ljudi brez strehe. Na Sardiniji pa so najhujše poplave zajele Sassari. (ml) Voda zalila dvorano: najmanj 300 mrtvih NOVI DELHI — Okrog 300 ljudi je utonilo te dni v mestu Bakši, v Zahodni Bengaliji. Bili so v kinodvorani, ki jo je nenadoma zalila voda. Oblasti se boje, da bo obračun žrtev še bolj tragičen. Potresni sunek na območju Humina VIDEM — Na območju Humina so v ponedeljek ponoči, ob 22.55, zabeležili potresni sunek, jakosti 2,6 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres so občutili predvsem prebivalci Humina. Šlo naj bi torej za zelo omejen pojav. POMEMBNO STALIŠČE 0 BENEŠKIH SLOVENCIH Občinski svet v Špetru Slovenov potrdil žrtev atentata v Londonu? jezikovno specifikn tamkajšnjih nbčannv TRI TEDNE PO UMORU MARKOVA Še en bnlgarski časnikar Predvčerajšnjim odkrili truplo begunca Simeonova ■ Vpletena naj bi bila bolgarska tajna policija LONDON — Pred tremi tedni je v neki angleški bolnišnici umrl bolgarski begunec Georgi Markov; predno je izdihnil, je povedal, da ga je neznanec z dežnikom zbodel v stegno. Preiskovalci so izjavili, da je šlo za umor: v njegovem telesu so zdravniki namreč našli izredno majhno kroglico iz zelo redkih in dragih kovin iridija in platine. Na kroglici pa sta bili luknjici, iz katerih naj bi se izcedila smrtonosna tekočina. Tudi ni naključje, da sta bila Izbrana prav platina in iridij: saj ti dve kovini ne povzročata nobene kemične reakcije in je zato lahko strup dolgo časa ohranil prvotno sestavo. Podobno kroglico so našli tudi pri nekem drugem bolgarskem beguncu, Vladimiru Rostovu, ki živi v Parizu. Njega je neznanec zbodel v hrbet, nato ga je napadla huda vročina, vendar je preživel. Predvčerajšnjim pa so v ljudski četrti Plaistow v Londonu odkrili truplo tridesetletnega Bolgara Vla-dimira Simeonova: policija je sicer izjavila, da ga je zadušila kri, ki mu je tekla iz nosa, potem ko je padel po stopnicah, vendar je protiteroristični oddelek Scotland Yarda uvedel preiskavo in skuša ugotoviti morebitno zvezo med vsemi tremi primeri. Simeonov in Markov sta bila zaposlena pri radijski in televizijski postaji BBC. Simeonov je bral poročila v bolgarskem jeziku, ukvarjal se je s prevodi in napovedoval programe. Ko ga predvčerajšnjim ni bilo na delo, je neka njegova sodelavka šla pogledat, kaj je z njim. Skozi odprtino za pošto je zagledala Simeonova, ki je negibno ležal ob vznožju stopnic. Na sebi je imel le pižamo in haljo. Pokbcala je reševalce, vendar za nesrečneža ni bilo več pomoči. Vladimir Simeonov je pribežal na Zahod leta 1971, pred dnevi pa je dobil angleško državljanstvo. Kot so izjavili pri BBC, ni nikjer drugje sodeloval, medtem ko je njegov kolega Markov delal tudi za postajo »Radio svobodna Evropa* ter za neko zahodnonemško radijsko postajo. Njegova žena je povedala, da je živel v’ stalnem strahu pred bolgarsko tajno policijo. Isto bojazen je izrazil tudi neki drug bolgarski begunec, Stefan Bankov iz Los Angelesa: prejšnjega avgusta naj bi dva fanta streljala nanj iz športnega vozila, vendar ga na srečo nista zadela. Že pred leti, ko se je peljal na nekem letalu, ga je neznanec polil s tekočino, ki ga je začasno omrtvičila. Tudi on je zatrdil, da sta v atentate vpleteni sovjetska in bolgarska tajna služba. (db) Na ministrstvu za zunanje zadeve Razprava o novi cesti čez Monte Croce Carnico Na ministrstvu za zunanje zadeve so sinoči med drugim obravnavali tudi vprašanje nove ceste v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico ,ki bo povezovala deželo Fur- lanijo - Julijsko krajino in Avstrijo. Seji je prisostvoval tudi podpredsednik deželnega odbora in od bornik za načrtovanje in proračun Coloni. Razprava je zajela prve člene mednarodnega sporazuma, na podlagi katerega bo uresničena nova struktura. V Kopru odprli oddelek pravne fakultete KOPER — Obalno kraško področje je dobilo še peti oddelek visoke šole. Oddelkom pedagoške, strojne, pomorsko-transportne in ekonomsko-komercialne smeri se je pridružil še oddelek pravne fakultete iz Ljubljane. Slovesnosti v Domu učencev v Kopru so se udeležili številni družbenopolitični delavci obalno - kraške regije ter gostje iz hrvatske Istre in iz zamejstva, govorila pa sta predsednik skupščine obalne skupnosti Alojz Ceglar in dekan pravne fakultete Bogomir Sajovic. Oba sta poudarila pravilno usmerjenost izobraževalnega sistema, ki zmeraj bolj upošteva potrebe združenega dela tudi v posameznih regijah. Z ustanovitvijo pravnega oddelka bodo precej zapolnili vrzel zaradi pomanjkanja pravnikov na obalno-kraškem področju. Prvi letnik bo letos obiskovalo okrog 40 študentov. L. O. Dokument so svetovalci sprejeli po premišljenem soočenju predlogov večine in manjšine ČEDAD — Ob zaključku dolge občinske seje so v Špetru Slovenov sprejeli enoten dokument o jezikovnem položaju v občini. Občinski svetovalci so kljub polemičnim ostem dokazali voljo, da se na konstruktiven način poišče enoten odgovor na ministrsko vprašalno polo glede jezikovne stvarnosti v občini. Kljub temu je bil potreben precejšen napor svetovalcev, da so lahko združili dokumenta večine in manjšine. Ob začetku razprave sta se dokumenta temeljito razlikovala, po diskusiji so prišli svetovalci do kompromisa, ki je omogočil enoten odgovor na ministrsko vprašalno polo. Svetovalci večine so najprej predstavili dokument, ki je povzemal mnenje, ki ga je KD že izrazila v nekaterih občinah Nadiških dolin. V dokumentu je bilo izrečeno stališče, da prebivalci tamkajšnjih občin nimajo jasne jezikovne fiziognomije in da ni med njimi čutiti želje po pravni zaščiti. Nekateri odstavki dokumenta so zanikali potrebo po specifičnih ukrepih v korist Slovencev. Trije svetovalci manjšine so predložili popolnoma različen dokument. Z natančnostjo so orisali slovensko prisotnost v Špetru Slovenov. Temu so dodali še vrsto jezikovnih, zgodovinskih in političnih pojasnil. Nadalje sta bila v dokumentu manjšine izražena potreba po pravnem priznanju Slovencev ter navodilo za njihovo globalno zaščito. V svojem dokumentu so svetovalci manjšine navedli tudi potrebo, da se podprejo kulturna društva, kot je Študijski center Nediža in željo, naj se uvedejo šolski tečaji slovenščine. Na občinski seji je bilo torej treba najti sintezo obeh dokumentov. Kompromisni dogovor je kljub nekaterim omejitvam privedel do priznanja, da občani Čpetra Slovenov uporabljajo slovenski dialekt, ki i-ma v vsej občini skupne lastnosti. Težje je bilo najti odgovor na vprašanje, ali čutijo prebivalci občine potrebo po zaščitnem zakonu. Po črtanju nekaterih odstavkov manjšinskega dokumenta so svetovalci odgovorili, da imajo na splošno prebivalci občine spontan odnos do lastnega jezika in kulturnih tradicij, obstajajo pa slovenska društva, ki postavljajo zahtevo po zakonu o globalni zaščiti. Kot pripombo bi lahko zapisali, da nekateri svetovalci gledajo na prebivalce občine nekako «zviška» in dovolj ne upoštevajo njihovega zavzemanja do družbenih struktur. Povedati pa je treba, da so slovenski predstavniki veliko pripomogli k diskusiji, in da ni nihče izrekel kakega nacionalističnega gesla. Med diskutanti je treba posebej omeniti prispevke svetovalcev Mariniga, Adamija, Qualizze, Bevi-lacque, Monestija in župana Coret-tiga. Občinski svet Špetra Slovenov je na zastavljena vprašanja posebne ministrske pole dal sledeče odgovore: 1. Velik del prebivalstva, in ne samo skupine, govori v družinski NiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIPRAVE ZA 8, KONGRES DZJS NA MADŽARSKEM Porabski Slovenci se zavzemajo za uvedbo dvojezičnega šolstva Sedanje tri ali štiri ure slovenščine v osnovnih šolah ne zadoščajo - V Monoštru naj bi zgradili osrednjo dvojezično šolo BUDIMPEŠTA - Kljub* ‘zelo ‘široko zastavljenim pripravam na 8. kongres Demokratične zveze južnih Slovanov, kot edine narodnostne organizacije jugoslovanskih manjšin v Ljudski republiki Madžarski, se vedno ne moremo potegniti črte in narediti zbira vseh predlogov, ki so bili izrečeni. Razprave namreč še trajajo. September in oktober sta bila določena za višek priprav na 8. kongres DZJS, saj so se poprejšnje razprave lotevale predvsem načelnih ni delavci iz vrst manjšine in večinskega naroda. Tu so poudarili, na osnovi tehtnih analiz, da je pot, po kateri lahko pridejo do boljšega narodnostnega šolstva, edino v dvojezični osnovni šob, za Slovence to pomeni v madžarsko-slovenski osnovni šoli. Prav to pa je bilo poudarjeno tudi med porabskimi Slovenci, če izključimo splošne ugotovitve o vsestranskem narodnostnem napredku v LR Madžarski med narodnostnima kongresoma. V veliki slovenski narodnostnih vprašanj, če izvza- vas* Števanovci so podčrtali, da je memo poglobljeno in najbrž celo e-no najtehnejših razprav po prejšnjem narodnostnem kongresu, ko so začrtali smernice nadaljnjega razvoja manjšinskega šolstva. O tem temeljnem narodnostnem vprašanju so najprej razpravljali učitelji, nato pa politiki in narodnostno politič- iiiiiitiiimiiiiiuiiiiiMiiiiiiiniiimiiiHiritiiiiiiuifiniiaiiiiiMHiiiiHMiiiiiiiiiiiiiimmiiimiHiiiiniHiiiiiiiinniMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiMMiiiiiiiiiiiiiii) Od tod ni več poti naprej... je razburkano morje obračunalo s hidrogliserjem. Med kamenjem pa se še tako hitra barka (Telefoto ANSA) sedanja oblike manjšinske šole neustrezna. Kako naj učenci, za katere ni v celoti urejena predšolska vzgoja tudi v slovenskem jeziku, po treh oziroma štirih urah slovenščine v osnovni šob sploh dobro spoznajo knjižni slovenski jezik. Niso predlagali večjega števila učnih ur, kar je bilo v preteklosti včasih slišati, marveč so se zavzeb za dvojezično narodnostno šolo, ki da edina lahko izboljša razmere v njihovi in ostahh porabskih osnovnih šolah. Predkongresnega zbora v največji slovenski vasi, na Gornjem Seniku, se je udeležil tudi generalni sekretar Demokratične zveze Miša Mandič, ter se v daljši razpravi ob ostalem zavzel tudi za izgradnjo osrednje dvojezične šole v Monoštru, govoril je še o pripravah na uvedbo radijskih oddaj v slovenskem jeziku iz studia v Gyoru in podčrtal velik pomen, ki ga pripisujejo v narodnostno političnih krogih pripravam na 8. kongres Demokratične zveze. V okviru predkongresnih priprav so se za dvojezični pouk zavzeb tudi na zadnji seji narodnostnega odbora, ki deluje pri izvršnem svetu Železne županije, kjer so govorih širše o vprašanjih manjšinskega izobraževanja, o pripravah na kongres in o nekaterih drugih vprašanjih. Dosedanje predkongresne razprave so zajele, lahko bi zapisali, vsa temeljna narodnostna vprašanja, o katerih bodo še bolj podrobno razpravljali na kongresu, ki bo, kakor je znano, 18. in 19. novembra v Budimpešti. Sodeč po dosedanjih razpravah in poročilih iz območij, kjer živijo jugoslovanske narodno-s ', si predkongresni sestanki dobro obiskani, razpravljajo pa poleg v kulturno vzgojnih tudi o ekonomskih vprašanjih in problemih, s katerimi se srečujejo in spopadajo manjšine. Na zborih volijo 'delefektč TA 6Šmi kongres, in poudariti velja, da jih bo letos več kakor pred štirimi leti, ravno tako pa je razprava tudi zajela večji krog prebivalcev jugoslovanskih narodnosti. ERNEST RUŽIČ Sledovi 40 tisoč let stare naselbine PORDENON — Človeške kosti in druge izkopanine, ki so jih našli blizu Spilimberga, so stare najmanj 40 tisoč let. Pomembno arheološko najdbišče, gre najbrž za sledove najstarejše naselbine na področju Furlanije-Ju-lijske krajine, je odkrila skupina jamarjev pred 12 leti, ki je našla nekaj kamnitih rezkarjev. sredini in v javnosti jezik, ki je različen od italijanščine. Izjema so družine, ki so se v občino prisehle iz drugih krajev. 2. Jezik je slovenski dialekt, ki je v vsej občini enoten. 3. Dialekt uporablja večina prebivalcev in ne le skupine. Izključiti je treba razne priseljence. 4. V večini prebivalstva so zakoreninjene krajevne tradicije, ki se spontano uresničujejo v jeziku, petju, predvsem pa v družinskem krogu. V občini delujejo organizacije, kot so Kulturni center Nediža, ki prireja debate in srečanja o etnični, jezikovni in kulturni ter so-cio-ekonomski stvarnosti naše skupnosti. V občini delujejo zbor Pod hpo in društva, ki imajo svoj sedež drugje. V občini se prireja poletna kolonija Mlada brieza. 5. Prebivalci se vedejo spontano, pritegujejo se zahtevam novih časov in ne postavljajo posebnih zahtev glede zakona, ki naj zaščiti njihovo kulturno in jezikovno specifiko. Posebno pozornost polagajo prebivalci na socialna in gospodarska vprašanja, želijo si ukrepov, ki bi preprečili emigracijo in jim o-mogočili normalno življenje na njihovi zemlji, štiri kulturna društva postavljajo zahtevo po globalni zaščiti. ki naj med drugim uvede v šole pouk slovenščine. Zahtevajo tudi okrepitev obstoječih kulturnih društev. Sklep je občinski svet potrdil soglasno. PAVEL PETRICIG V nedeljo v Celovcu «0ktobrski tabor» CELOVEC — Prihodnjo nedeljo prirejajo solidarnostni komite za pravice manjšin v Celovcu, Zveza slovenske mladine na Koroškem in Koroška dijaška zveza letos že drugič dvojezični «oktobrski tabor*, ki bo letos pod geslom «proti vsakršni narodni diskriminaciji*. 10. oktober je koroški deželni praznik, ko nem-škonacionalne sile v deželi vsako leto praznujejo obrambne boje takoj po prvi svetovni vojni in koroški, plebiscit in ki se vsako leto Izrodi V Izrazito protimanjšinsko manifestacijo. Zato je namen »Oktobrskega tab.oraji da pokaže nacionalistični značaj teh praznovanj in nastopi proti njim in tako v manjšinskem vprašanju s to dosledno dvojezično prireditvijo praktično pokaže možnost mirnega sožitja na enakopravni podlagi. Na prireditvi, ki jo podpirata tudi Zveza socialističnih študentov in Komunistična zveza Avstrije, bo nastopila znana avstrijska skupina »Schmetterlinge*. ki je sestavila tudi poseben program. Sodelovala pa bo še vrsta drugih nemško in slovensko govorečih skupin in posameznikov. Na programu bo tudi dia-pre-davanje o zgodovini in funkciji 10. oktobra. »Oktobrski tabor* bo v nedeljo, 8. oktobra od 14. do 18. ure na zemljišču Zveze slovenskih zadrug v Rosentalerstrasse 85 v Celovcu. (Sin-dok). ............. NA KONGRESU ANGLEŠKIH LABURISTOV Callaghan se je odločno zavzel za ohranitev mezdne discipline Kljub temu da mu je stranka izrazila nezaupnico, je britanski ministrski predsednik odločno branil vladno gospodarsko politiko LONDON — Kljub temu, da laburistični kongres ni potrdil gospodarske politike angleškega ministrskega predsednika Callaghana, je slednji na včerajšnjem kongresnem zasedanju ponovno potrdil, da ni mogoče ukiniti »mezdne discipline*. Inflacijo je treba, po Callaghano-vem mnenju, na vsak način zajeziti. Višanje plač je torej potrebno podrediti gospodarski zmogljivosti države. Brez nadzorstva bi se vsi dosedanji uspehi varčevalne politike izjalovili, kar bi pomenilo resno nevarnost za državo in samo laburistično stranko. Callaghan je pristavil. da »mezdna disciplina* noče onemogočiti dodatnih zaslužkov. Po »proizvodnem sporazumu*, ki ga vlada dovoljuje, lahko imajo delavci, ki več delajo, dodatne zaslužke. Callaghan je nato' zagrozil, da bi ponovno zvišanje inflacije prisililo vlado, da prekliče ukinitev davčnih olajšav. Premierova odločnost na laburističnem kongresu je razumljiva, saj lahko po britanski ureditvi Callaghan ostane ministrski predsednik, tudi če mu njegova stranka izrazi nezaupnico. K temu je treba dodati še določene uspehe, ki jih je imela za angleško gospodarstvo politika varčevanja in »mezdne discipline*. Največjo nevarnost za Callaghana in vso laburistično stranko predstavlja seveda odpor angleških konservativnih struj. V bližnji bodočnosti bo lahko prišlo do ostrega spo-r-. med naprednimi in konservativnimi silami, ki lahko računajo na nezadovoljstvo velikega dela delavcev nad politiko »stiskanja pasu*. ta? m? OBIŠČITE JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM Sodobna elektronika 73 OD 2. DO 6. OKTOBRA 1978 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Urnik sejma: za poslovne partnerje od 9. do 11. ure, za obiskovalce od 11. do 18. ure Dne 6. oktobra bo sejem odprt do 17. ure