SOCIETAS T. KONTNA
Bojan   Š t i h
l.eszek Kolakoroski (trenutno bivši) je zapisal v aforizmih Kaj socializem ni: Država. r> kateri del prebivalstva zasluži štirideselkrat več kot drugi.- Zastavimo si vprašanje — kako razrešiti problem ravnovesja med družbenim in osebnim standardom? Družbeni standard je — urejeno in zdravo šolstvo od najnižje do najvišje stopnje: urejeno zdravstvo, ki je z isto natančnostjo sposobno izdreti zob in opraviti zapleteno operacijo srca; urejeno socialno in pokojninsko zavarovanje: visoka stopnja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki določa in oblikuje gospodarski razvoj: brezhibno delujoča javna uprava, ki je na razpolago človeku, ne pa narobe: zdrava in živa umetnost, ki ni kri/.antemu v siromakovi gurnbnici itd., itd. Kaj tedaj pomaga, če imamo prevozna sredstva, počitniške hišice, hiše in nadhiše. brez števila strojev in strojčkov, če pa bridko občutimo, da nimamo naravno razvitega vsega tistega, kar predstavlja družbeni standard in je izraz splošne ravni v nacionalnem življenju. Zdaj ko nas z leve in desne poučujejo s teorijami o modelih in strukturah, je bolj kot kadarkoli važno ohraniti preprost in neskaljen pogled na javne in zasebne zadeve v našem nacionalnem življenju in obstoju. Z ganljivo vnemo razpisujemo referendume, ali naj dobi ta ali ona vas šolo ali pa telovadnico in edino takrat še srečujemo otroke s transparenti, na katerih beremo: Oče in mati. glasuj t a za novo šolo. Nikdar pa še nismo zasledili referenduma o gigantskih projektih, ki se v uresničevanju ne zadovoljujejo le z nekaj milijoni, marveč zahtevajo milijarde. In kar je najhuje, kdaj pa kdaj gradnjo takih projektov ustavimo (ko so že bile potrošene milijarde), češ da so nerentabilni. Samo primer: v Delu I. januarja 1964 beremo pod naslovom Velenje, bodoče energetsko središče, tudi tole: Morda še noben investicijski projekt v Sloveniji ni zahteval tako obsežnih študij in priprav, kakor prav velenjski. Samo proučevanje najprimernejšega in najsodobnejšega tehnološkega procesa za uplinjenje je trajalo dobri dve leti. Temeljito je bilo treba proučiti tudi najustreznejšo opremo. Ta vprašanja so zdaj razčiščena.    In kaj se je zgodilo, ko je bilo vse razčiščeno, prav dobro vemo
-,:   Sodobnost                                                    577
osi* Prav mulo razsodnosti duhu in osebnega poštenju izpričujejo tisti, ki se vesele lakih polomov in nesreč. Nič boljši pa niso tisti, ki zmajejo z glavo, češ: kuj se me ta zadeoa tiče. In tu smo sedaj o središču duhovnega, moralnega in strokovnega problema, ki ga smemo opisati z vprašanjem — kuj je z našo družbeno zavestjo in odgovornostjo? Danes skoraj celotna prosvetna, kultiirnoumetniška in znanstvena struktura« omahuje pod težo objektivnih finančnih problemov. Potisnjena je n kot. kar zadeva delitev in oblikovanje osebnih dohodkov, in nemočna glede uporabe denarnih sredstev z;i uresničitev tvorne znanstvene, umetniške iu  prosvetne ustvarjalnosti. Ali se to dogaja zaradi lega. ker omenjena
struktura ne razume in se ne znajde o zgodovinskih in gospodarskih procesih ali pa so vzroki za njeno bete/no zaostajanje nekje drugje.
Z oso laično odgovornostjo naj zapišemo misel: na razdelitev nacionalnega dohodka vplivata odločilno dva dejavnika - javna uprava (pretežno in to federalna) iu gospodarske organizacije (manj pretežno). Prosveta. znanost, zdravstvo  in   umetniška  kultura  pa  so deležni zgolj
subvencij . ali kakor se že pravi finančnim sredstvom, ki so namenjena za njihovo funkcioniranje. Dokler duhovnu struktura ne bo enakopravno sodelovala pri delitvi nacionalnega dohodka, se bo seveda neprestano otepala z najbolj usodnimi eksistenčnimi vprašanji, ki hromijo njen kvalitativni napredek in razvoj. Ali se potem smemo čuditi, če učitelj dobi komaj polovico ali pa še manj. kot pa dobi snažilka (bog ne daj. da bi omalovaževali to delo) v enem ali drugem izvoznem podjetju. Ne slovenski kulturni delavec, pač pa U Tant je izjavil: Gorje družbi, kjer trgovci dobivajo večje plače kot učitelji.
Gre za to. da odpremo ustvarjalni dialog med upravno, gospodarsko in duhovno strukturo, pri tem pa je seveda poglavitno, da v izmenjavi sodb in praktičnih predlogov oblikujemo kulturno politično misel in delovni načrt. Zdaj tega načrta ni. če pa je. je skrit in neznan. Prav zaradi odsotnosti omenjenega dialoga se je izoblikovalo mišljenje o tem, da duhovna ustvarjalnost zgolj trosi, ne ustDarja pa materialnih dobrin in je zategadelj zgolj ugodje ali pa blagodejnost za maloštevilno kulturno elito. Menda ni prazen up, če se danes vse bolj in bolj širi spo-znaje. da se sodobni slovenski človek votli, saj je tako rekoč vsak dan vse bolj in bolj izpostavljen negativnim vplivom cenene vesele zabave, medtem ko miselni, etični in spoznavni predel njegove biti ugaša in krni. Nihče ne trdi, da moramo ustvariti kulturne falansterije in zakleniti ljudi v bralne krožke, toda življenje brez duhovne podlage, brez tradicije in brez nacionalne kulturne zavezanosti je zgolj biološko životarjenje. Najbrže nihče več ne misli, da mora biti državni organ tista sila. ki odreja in deli finančna sredstva ali osebni dohodek. Zato bi bil korak
578
nazaj, če bi danes birokratska pamet (pravzaprav antipamet) odvzela gospodarskim organizacijam pravico, da v skladu s kvaliteto in produktivnostjo dela samostojno oblikujejo in določajo osebni dohodek, sklade itd. Toda pravična in demokratična svoboda in samostojnost nikogar ne odvezujeta skrbi /a razvoj družbenega standarda, še manj pa ta svoboda izničuje našo družbeno zavest in odgovornost. Prav nič novega ne po-oemo, če trdimo, da socialistične družbe ni in ne more biti brez kulture. Kulturo pa ne sestavljajo zgolj slike, skladbe, romani, drame in pesmi, marveč se kultura izraža predvsem v svobodi misli, v kritiki, v iskanju in ustvarjanju. Kdor tjavendau. zgolj zaradi osebnega zadovoljstva, deli denarna sredstva, s tem načenja nacionalno substanco in vitalnost. S takimi dejanji ne odpira samoupravnih možnosti, marveč jih krni in spreminja delovno mesto, ki ni rezultat znanja, marveč tržne in konjunkturne sreče. » striženje delničarskih kuponov, kaj pa to pomeni, lahko pove vsak politični ekonomist, četudi je absolviral samo prvo polovico prve stopnje študija. Brali srno ondan, da si je neki severnoslooenski petdesel-člunski kolektiv razdelil med seboj vsoto 50 ali 60 milijonov. Če bi si ta kolektiv razdelil le polovico, drugo polovico pa namenil za rešitev finančne krize mariborskega gledališča ali pa za ureditev šolskih problemov v ptujski občini, bi bil vsaj delno prisoten v našem nacionalnem družbenem prostoru. Z dejanjem pa. ki smo ga omenili, se je iz tega prostora izdvojil in se spremenil v tuje delo. V taki delitvi seveda ni niti sence družbene odgovornosti in zavesti. Je samo brezglavo jemanje in trošenje. Taki pojavi vodijo — morebiti niso številni — v oblikovanje družbe, kjer si bo vsakdo po moči svojega vpliva in konjunkturne sreče odrezal največji kos kruha, ne misleč in ne vedoč. kam taka delitev vodi. kje in kako se bo končala.
Mnogi bodo ugovarjali in dejali, da so to le posamezni primeri. Toda ne pozabimo, da se stvarna stanja izkažejo prav ob absurdnih primerih. Povprečja tu ničesar ne povedo, marveč skrijejo še tisto, kar bi sicer mogli videti in spoznati kol nevarnost, ki ovira zdrav in naraven razvoj. Znano je. da v človeški psihologiji in naravi deluje egoizem kot eden najmočnejših motorjev osebne dejavnosti. Zato mora družbeni in kulturno-politični stetoskop natančno ločiti egoizem, od naravne in pravične spodbude (ali kakor temu pravijo stimulacije) za opravljeno delo na osnovi njegove kvalitativne in kvantitativne vrednosti. Bilo bi seveda kratkovidno, če bi zaradi brezglavega jemanja ali delitev znova postavljali administrativne jerobe in tako krnili samostojnost posameznih delovnih organizacij. Prav tako pa bi bilo nojeostvo, če bi se odrekali družbenim in nacionalnim regulativom. ki naj vzpostavljajo pametna ravnovesja  med družbeno-nacionalno  in   pa  osebno življenjsko ravnijo.
579
Ne smemo zanemarili tega. da je družba kljub raznovrstnosti spojih sestavnih delov enoten organizem. C'e njeni posamezni deli zaostajajo, obolevajo ali pa se hipertrofično vedejo, potem občuti posledice teli pojavov družba ali nacionalna skupnost v celoti. V porušenem ravnovesju pa se vedno skrivajo konflikt ne situacije. Če smo že o našem družbenem razvoju pred mnogimi leti obvarovali duhovno strukturo pred političnim cenzurnim ghetom (ta beseda je izposojena iz besednjaka /iraške pomladi), bi bilo napak, če bi zdaj zaradi teh ali onili težav uklenili vse naše duhovno življenje v finančni gheto. Enakopravne možnosti zu vse dejavnosti, od gospodarskih do umetniških, nas bodo obvarovale tistega zoprnega pojava, ki je zapisan kot naslov tem vrsticam. / ;i enakopravnost pa nas /><> obvarovala tudi pred idejo graške Tages-poste iz leta 1918. ki je ponudila Slovencem komunalno, oziroma krajevno nacionalno samoupravo in kulturno samostojnost na lastne stroške«..
* Podoben primer se je zgodil z rudnikom urana \ kalui. Tisto, kur moti človeka, ki želi ostati pošteno navzoč \ razpravi o javnih zadevah naše družbe, je resnica informacije. Prav zdaj je v gradnji na jugu države veliki elektroenergetski sistein. Kako naj se ubogi laik znajde, ko bere v časopisih spodbudne ocene in poročila, a \ zasebnih razgovorih sliši od strokovno usposobljenih ljudi največkrat le skepso in negativne ocene. Samo javna razprava in točna analiza lahko odgovori na vprašanji: ali skepsa strokovnjakom ali pa navdušenje projektantom in iniciatorjev? Sicer se bodo primeri, ki jih poznamo vsi. ponavljali v   nedogled.
580