V soboto bomo lahko odkrivali vezi med znanostjo in umetnostjo V Pevmi po vratolomni vožnji mercedes trčil v tri avtomobile Primorski SREDA, 27. MAJA 2009 Št. 124 (19.523) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € rw» v • Zivcnt Silvio in štiri opozicije SandorTence Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v zadnjih dneh zelo živčen. »Afera Noemi« je očitno dosti bolj resna, kot morda zgleda na prvi pogled, ministrskega predsednika pa bi morala še kar skrbeti tudi dogajanja na Siciliji, kjer je padla deželna vlada. Ne zaradi opozicije, ki je tam zelo šibka, temveč zaradi trenj in prepirov v desni sredini. Berlusconi je za evropske volitve in za stabilnost svoje vlade stavil vse na Sever in na železno zavezništvo s Severno ligo. Očitno ni pričakoval težav na Siciliji, ki mu znajo prekrižati volilne račune na jugu Italije. Ne smemo namreč pozabiti, da se je predsednik Sicilije Raffaele Lombardo spri z Berlusconijem in za evropske volitve sestavil svojo iisto, ki tekmuje z desno sredino. Živčnosti ni opaziti ie pri Beriusconiju, temveč tudi v opoziciji oziroma opozicijah. V Ita-iiji imamo trenutno kar tri par-iamentarne opozicije (Demokratska stranka, Antonio Di Pie-tro in Casinijeva UDC) ter iz-venpariamentarno opozicijo komunistov in zelenih. Opozicija v pariamentu ne govori skupnega jezika, marsikje (zlasti na Jugu) pa je stranka UDC volilni zaveznik desnice. V opoziciji trenutno izstopa Di Pietro, čigar koraki (npr. nezaupnica viadi) boij koristijo, kot škodijo Ber-iusconiju. Itaiijanska poiitika je v zadnjih ietih ena sama veiika ano-maiija. Največja je seveda Ber-iusconi, tudi med seboj sprte opozicije pa so nekaj povsem ita-iijanskega. ITALIJA - Potezi Demokratske stranke in Di Pietra Opozicija ločeno proti Silviu Berlusconiju Desna sredina bo strnjeno podprla predsednika vlade nšk - Redni občni zbor Razvojni načrti Kljub finančni stiski so razvojne perspektive, tako v Trstu kot v Gorici - Skrb za Narodni dom TRST - Narodna in študijska knjižnica v Trstu gleda kljub številnim težavam z optimizmom v prihodnost. Če jo po eni strani pesti finančna stiska in tudi premajhno število zaposlenih, se je njena dejavnost po drugi v zadnjem letu okrepila. Na obzorju so zato zdaj tudi konkretni načrti za njen razvoj, začenši z obnovo poslopja v Ul. Sv. Frančiška. V njem naj bi v prihodnosti nastala sodobna in privlačnejša struktura z razvejano dejavnostjo, vodstvo knjiž- nice pa si prizadeva tudi za pridobitev novega skladišča za hranjenje bogatega gradiva, s katerim razpolaga in ki se je v zadnjem obdobju še obogatilo. Nujno je vsekakor rešiti finančno vprašanje. Na 7. strani RIM - Opozicija je včeraj ločeno udarila proti Silviu Berlusconiju. Demokratska stranka zahteva, da se predsednik vlade odpove imuniteti in sam stopi pred sodnike v zvezi z »afero Mills«. Italija vrednot Antonia Di Pietra pa je predložila parlamentarno resolucijo, s katero zahteva Berlusco-nijev odstop. Obe stališči sta obsojeni na propad, saj bodo parlamentarci desne sredine složno podprli ministrskega predsednika in njegovo vlado. Vodja Demokratske stranke Dario Franceschini predlaga zmanjšanje števila poslancev in senatorjev. Na 13. strani Bruselj ni zadovoljen s slovenskimi rešitvami glede vinjet Na 2. strani Na trgu med Goricama shod kandidatov za Strasbourg Na 3. strani V Gorici klovnesa poživila podelitev bralnih značk Na 15. strani Na Vrhu zabavne igre ob dnevu mladosti Na 15. strani italija - Spet nesreča na delu Trije delavci umrli v rafineriji na Sardiniji OPČINE - Praznik v Prosvetnem domu 30-letnica poimenovanja openske osnovne šole po Francetu Bevku CAGLIARI - V rafineriji Saras v kraju Sarroch pri Cagliariju na Sardiniji se je včeraj popoldne pripetila tragedija na delu. Med čiščenjem cisterne so namreč okrog 14. ure umrli trije delavci. Zadušili so jih strupeni hlapi. V nesreči je bil vpleten še četrti delavec, ki se je onesvestil, a je preživel. Rafinerija Saras je last družine Moratti in največja v Italiji. Zaposleni v njej bodo danes v znak protesta prekrižali roke. Sindikati Cgil, Cisl in Uil so namreč oklicali celodnevno stavko. Na 13. strani OPČINE - V Prosvetnem domu so se učenci in učiteljice openske osnovne šole spomnili 30-letnice uradnega poimenovanja domače šole po slovenskem pisatelju iz Zakojce Francetu Bevku. Zamislili so si prav posebno zaključno prireditev, ki je z besedo, pesmijo in plesom oživela lik pisatelja oz. njegov bogat literarni opus. Zelo številno občinstvo staršev, sorodnikov, prijateljev, nekdanjih učencev, učiteljev in ravnateljev je spoznalo enega izmed najplodnejših slovenskih književnikov, ki je s svojim obsežnim literarnim opusom krepil narodno zavest in ohranjal slovenski jezik. Na 6. strani 27 Nedelja, 24. maja 2009 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Komisarja Tajanija moti predvsem predlagana cena tedenske vinjete Evropska komisija še ni zadovoljna s slovenskimi rešitvami glede vinjet Sistem cestninjenja naj bi bil tudi z uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet diskriminatoren do tujcev BRUSELJ - Evropska komisija še ni zadovoljna z dosedanjimi slovenskimi rešitvami glede vinjet. Evropski komisar za promet Antonio Tajani sicer pozdravlja uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet, a ti predlogi ne odpravljajo zaskrbljenosti komisije, je včeraj v Bruslju povedal Tajanijev tiskovni predstavnik Fabio Pirotta. Komisar Tajani je po navedbah komisije to sporočilo prenesel slovenskim oblastem v odgovoru na pismo predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja in ministra za promet Patricka Vlačiča, ki sta Evropsko komisijo, komisarja Tajanija in predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa obvestila o najnovejših slovenskih rešitvah. Evropska komisija je oktobra lani zaradi vinjet proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršitve pravnega reda EU, ker ocenjuje, da slovenski vinjetni sistem diskriminira tujce, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci. Poleg tega je ustavila potrjevanje avtocestnih projektov, s katerimi Slovenija črpa kohezijska sredstva. Slovenija je 1. julija lani uvedla polletne vinjete po 35 evrov in letne vinjete po 55 evrov. Nato je po pripombah komisije vlada predlagala uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, nazadnje pa je predlagala še uvedbo mesečnih vinjet, katerih cena, ki še ni določena, naj bi bila med 30 in 35 evrov. Minister za promet Patrick Vlačič je ob predstavitvi teh ukrepov poudaril, da je Slovenija izpolnila pogoja, ki jih je Evropska komisija v uradnem opominu navedla za sprostitev evropskih sredstev za izgradnjo avtocestnih odsekov: uvedla je vinjete za krajše časovno obdobje in zagotovila sorazmernost cen. Zato je minister pričakoval pozitiven odziv komisije. Vendar pa, kot izhaja iz včertajš-njih navedb komisije, v Bruslju še niso zadovoljni in še vedno menijo, da slovenski sistem cestninjenja diskriminira tujce. Problem je cena vinjet, ki po oceni komisije naj še ne bi bila sorazmerna. Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi komisar Tajani zahteval, da se cena tedenskih vinjet zniža s 15 na 10 evrov. Slovenska stran ob tem poudarja, da je cena vinjete pravno v rokah Slovenije. Cena vinjete je v pristojnosti države članice, saj je v skladu z načelom subsidiarnosti to tisto področje, ki ga pravno gledano ureja država članica sama, je pojasnil minister Vlačič konec Podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar za promet Antonio Tajani še ni zadovoljen s slovenskim predlogom o avtocestnih vinjetah arhiv marca po svojem zadnjem srečanju s Ta-janijem v Bruslju. Kaj natančno pomeni to, da zaskrbljenost komisije ostaja - torej ali bo Evropska komisija sedaj nadaljevala postopek proti Sloveniji z drugim, resnejšim opominom, ki je v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje, včeraj v Bruslju niso želeli povedati. Niti niso želeli povedati, kaj to pomeni za slovenske avtocestne projekte. Kolikor je mogoče razumeti, komisija še čaka na dokončno odločitev Slovenije in ne želi ukrepati, dokler ne bo popolnoma jasno, kakšne spremembe bo uvedla Slovenija. V Bruslju po navedbah virov menijo, da še obstaja prostor za spremembe, ki bi zadovoljile komisijo in omogočile ustavitev postopka proti Sloveniji, ki za zdaj ostaja odprt. (STA) KOPER - Tri novosti založbe Annales Med predstavljenimi deli tudi monografija Milana Bufona Na obrobju ali osredju KOPER - Knjižna bera založbe Annales Univerze na Primorskem je bogatejša za monografijo o evropskih mejnih območjih Na obrobju ali osredju Milana Bufona, študijo o migracijskih procesih Nepovabljeni Ane Kralj in delo o prihodnosti hribovskih kmetij Dejavniki nasledstev na hribovskih kmetijah v Sloveniji Boštjana Kerblerja. Avtor monografije Na obrobju ali ospredju Milan Bufon evropska obmejna območja razume predvsem kot prostore medkulturnega dialoga. Posebno pozornost med "kontaktnimi" območji nameni območjem slovenskega zamejstva in razvojnim perspektivam omenjenih območij v kontekstu evropskih programov regionalnega čezmej-nega sodelovanja. Namen publikacije je med drugim prispevati k razvoju celovitejšega in trajnejšega koncepta urejanja in planiranja slovenskih obmejnih območij v okvirih schengenske Evrope, so zapisali pri založbi. Znanstvena publikacija Nepova- bljeni avtorice Ane Kralj odkriva vsebinska presečišča med tremi velikimi temami sodobnega družboslovja: globa-lizacijo, nacionalizmi in migracijo. Avtorica v svojem delu pokaže, kako se glo-balizacijski procesi povezujejo z nacionalno državo in nacionalizmi in vplivajo na migracijske tokove, pa tudi na sprejem migrantov v državah sprejemnicah. Ena od ključnih ugotovitev publikacije je, da globalizacije ne moremo razumeti le kot nastajanje enotnega sveta, temveč tudi risanje novih simbolnih meja. Z monografijo Dejavniki nasledstev na hribovskih kmetijah v Sloveniji je bila v slovenski geografiji prvič opravljena poglobljena raziskava o dejavnikih in odločitvah glede nasledstva na hribovskih kmetijah. Delo o prihodnosti družinskih hribovskih kmetij prinaša nove ugotovitve, ki lahko pomembno vplivajo na izbor primernih vzvodov podeželske regionalne politike za ohranjanje kulturne pokrajine in poselitve hribovskega sveta Slovenije. Pesnica Svetlana Makarovič napadla Delovega novinarja LJUBLJANA - Kot poroča včerajšnje Delo, sta se v ponedeljek dopoldne na prehodu za pešce pred sodiščem v Ljubljani naključno srečala pesnica, pravljičarka in šansonjerka Svetlana Makaro-vič ter novinar časnika Delo, Marijan Zlobec. Makarovičeva je napadla Zlobca in ga po njegovih navedbah začela zmerjati z gnusobo, pljuvati in klofutati. Znana kulturnica in novinar naj bi se po devetih letih prvič srečala. Makarovičeva trdi, da je to klofuto šparala devet let, Zlobec pa naj bi po njenih besedah točno vedel, zakaj. Kriv naj bi bil njegov članek po podelitvi Prešernovih nagrad leta 2000, ko je Svetlana Makarovič nagrado zavrnila, Marijan Zlobec pa naj bi jo v Delu »spljuval bolj kot kdor koli drug v rumenem tisku«. Makarovičeva takrat ni pojasnila, zakaj je Prešernovo nagrado zavrnila, kasneje pa je v kolumni Delove Sobotne priloge zapisala, da jo je motil sonagrajenec, slikar Marko Rupnik. Novinar kulturne redakcije Dela Marijan Zlobec se je odločil, da Makarovičeve ne bo tožil; menda zato, ker nima nobene priče, ki bi videla incident. Zlobec je med klofutanjem sicer vpil, ali ste nori, Makarovičeva pa, kar tožite me ...! Zlobec je pa še dejal, da se Ma-karovičeva takrat na njegove članke ni odzvala, kar po njegovem pomeni, da ni imela pripomb. Za evropske volitve iz Slovenije v tujino poslali dobrih 48.000 glasovnic LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) je pred evropskimi volitvami prejšnji konec tedna slovenskim volivkam in volivcem v tujini poslala 48.459 glasovnic, med katerimi pa tokrat ni nobene prazne. V skladu z zakonom o volitvah v državni zbor volivci, ki so vpisani v evidenco volilne pravice in nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzu-larnih predstavništvih. Tem volivcem se po pošti pravočasno pošlje glasovnica s priloženo volilno karto. Od 48.459 glasovnic so jih 35.302 poslali v evropske države, 13.162 v neevropske, 350 pa so jih prejeli volivke in volivci, ki v tujini prebivajo začasno. Kot je pojasnil predsednik DVK Anton Gašper Frantar, so bile tokrat vse glasovnice poslane dovolj zgodaj, zato med njimi ni nobene prazne, kar sicer omogoča zakon. BRUSELJ - Spor Slovenija - Hrvaška Danes srečanje Rehna, Žbogarja in Jandrokovica BRUSELJ - Novo srečanje evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna ter slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra Samuela Žbogarja in Gordana Jandrokovica bo danes, je včeraj v Bruslju potrdila Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy. Sestanek v Bruslju se bo predvidoma začel v dopoldanskem času. Novega srečanja predsedujočega tria v sestavi Francije, Češke in Švedske pa po navedbah diplomatskih virov v Bruslju najverjetneje ne bo pred volitvami v Evropski parlament. Uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic pa je vče-rajna novinarski konferenci izrazil pričakovanje, da bo nov predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, potem ko mu je Ljubljana poslala dopolnila, "bolj uravnotežen" in "bo bolj odražal tudi interese slovenske strani". Dopolnila, ki ji je evropskemu komisarju za širitev poslala Slovenija, so podlaga za pogovore o končnem besedilu dogovora o rešitvi slovensko-hrvaškega spora, je po- PORDENON - V prostitucijo so jih prisilili njihovi rojaki Pordenonski finančni stražniki uničili mrežo kitajskih prostitutk udaril Balažic. "Dialog se bo nadaljeval do končne uskladitve besedila sporazuma," je dodal. Ob tem je glede izjav s hrvaške strani, da je bil Rehnov predlog predstavljen po načelu "vzemi ali pusti", izpostavil, da "EU ne deluje z ultimati". "Menimo, da noben proces pogajanj ne more biti končan zgolj po svobodni izbiri ene od strani sredi pogajanj. Ni mogoče v času, ko pogajanja potekajo, enostransko sprejeti nek vmesni predlog kot končni predlog." "Dokler ni vse dogovorjeno z vseh treh strani, ni ničesar dogovorjeno," je še poudaril Balažic. Hrvaška vlada po njegovem mnenju stoji na stališču, "ki izraža nepripravljenost za nadaljevanje pogovorov, tudi nepripravljenost na kompromis. "Smo proti nadaljevanju politike izvršenih dejstev in proti temu, da bi si kdorkoli na račun Slovenije zagotavljal enostranske koristi," je poudaril Balažic. Hrvaška mora po njegovih besedah tudi pokazati več politične volje, da pride do dogovora. Pri tem je povsem nesmiselno "čakanje na neke boljše čase". v PORDENON - Finančni stražniki iz Pordenona so razbili kriminalno organizacijo, ki je v Italijo vozila kitajska dekleta in jih nato v različnih mestih prisilila v prostitucijo. V akciji so aretirali tri Kitajce, še pet drugih pa so prijavili sodstvu. Med temi so štirje italijanski državljani, ki so Kitajcem pomagali pri kriminalnih dejanjih. Dekleta, ki so bila brez dovoljenja za bivanje, so živela v izredno težkih pogojih. Njihovi izkoriščevalci so jih dejansko zaprli v stanovanja, nato pa so jih vozili po vsej državi, kjer so se morale prostituirati. Na tiskovni konferenci v Pordenonu je pokrajinski komandant finančnih stražnikov Sergio Lancerin povedal, da so skoraj vsa dekleta prihajala iz Tanjina, v Italijo pa so prihajala s ponarejenimi dokumenti. Četverica Italijanov je Kitajcem oddajala stanovanja, v katerih so se srečavala s svojimi strankami. Bremenijo jih omogočanja prostitucije in nezakonitega vstopa v državo. najemnina, ki so jo dobivali za oddajanje stanovanj, je bila štirikrat višja od najemnine, ki bi jo dobili na trgu. Preiskava se je v bistvu začela povsem slučajno. Pri normalni policijski kontroli o tem, koliko oseb živi v posameznih stanovanjih in če imajo vse sklenjene uradne najemni-ške pogodbe, so že kmalu ugotovili, da gre za nezakonite mi-grantke, ki jih izkoriščajo za prostitucijo. Logistična baza je bila Milanu, kjer je prebival par, ki je koordiniral nezakonito priseljevanje kitajskih deklet, svoje »podružnice« pa so imeli še v drugih mestih. / ALPE-JADRAN Sreda, 27. maja 2009 3 EVROPSKE VOLITVE - Trg med Gorico in Novo Gorico Evropa na ves glas združila kandidate iz Slovenije in Italije Iz naše dežele sta bila navzoča Giorgio Pressburger in Igor Komel NOVA GORICA - Na trgu med Goricama se je na prireditvi Evropa na ves glas predstavilo deset slovenskih in dva italijanska kandidata za evropske poslance. O Evropi je treba govoriti naglas, predvsem mladim in med mladimi, so si ob zasnovi prireditve bili edini vsi organizatorji, na čelu s Slovenskim svetom evropskega gibanja in Evropskim gibanjem Italija. Šlo naj bi namreč za nekoliko drugačno promocijo volitev v Evropski parlament, na kateri so zbrani kandidati predstavili svoja stališča o dveh temah: sodelovanju med manjšinama in izboljševanju le tega, da bo zgled združenega evropskega sodelovanja, ter uveljavitvi skupnega čezmejnega prostora in vzpostavitvi evropske regije. Sicer hvalevredna pobuda žal ni naletela na želen odziv. Zbrala se je namreč le peščica ljudi, resda predvsem mladih, a na trenutke je bilo sodelujočih več kot obiskovalcev. Najštevilčnejši so bili na odru kandidati Liberalne demokracije Slovenije, na čelu z nosilcem liste Jelkom Kacinom: »Sodelovanje med regijami je najboljši način za preseganje meja in graditev skupnega evropskega prostora, ne le na področju kulture, temveč predvsem gospodarstva. Kohezivna sredstva, ki so nam na voljo, je treba izkoristiti,« je menil Kacin, sicer evropski poslanec v Bruslju. Z liste LDS so se predstavili še Mirjam Muženič, ki je poudarila, da je sodelovanje med slovensko in italijansko manjšino izredno dobro, kar potrjujejo številni skupni projekti, Borut Cink, ki je podčrtal pomembnost glasu mlade generacije, ter Aleš Gulič, ki je opozoril, da je sodelovanje med manjšinama v veliki večini odvisno od (ne)sodelovanja med »večinama«. Slovensko demokratsko stranko je predstavljala evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, ki je povedala, da je politike treba oblikovati odgovorno, da jih lahko izkoristimo vsi, še posebej ob meji. »Evropo vidim kot Evropo regij, kjer se ustvarjajo nove priložnosti, za trajnostni razvoj,« je še dodala. Nekdanji generalni konzul v Trstu Drago Mi-rošič iz Demokratične stranke upokojencev (Desus) Slovenije je del svojega predstavitvenega govora je namenil problematiki starejših in zagotovil, da se bo kot evropski poslanec odločno uprl vsakemu poskusu slabšanja položaja upokojencev. Stranko Zares je zastopala njena podpredsednica Felicita Medved: »Centri novega razvoja se marsikje v Evropi, to bi lahko veljalo tudi za Goriško, pojavljajo prav ob meji,« je odgovorila na vprašanje glede predlogov, ki bi jih podala kot evropska poslanka. Podprla je tudi hitro uveljavitev Lizbonske pogodbe in enoten glas zunanje politike EU. Glas mladih je zastopal Klemen Žumer iz Nove Slovenije, ki je poudaril, da je manjšine treba izenačiti. »Italijanska manjšina v Sloveniji je dosegla več kot slovenska v Italiji, to je treba spremeniti,« je bil odločen Žumer, prepričan tudi, da bi se moralo več Italijanov učiti slovenskega jezika. Zbrane sta nagovorili še kandidatki Slovenske ljudske stranke Nada Skuk: »Gospodarska kriza je lahko priložnost Kandidati za Strasbourg iz Slovenije in iz FJK so se zbrali na trgu med Goricama foto tb za nove čezmejne povezave in s tem povezano črpanje sredstev EU« in Združenih zelenih Lucija Mozetič: »Brez upoštevanja okolja tudi v združeni Evropi ne bo mogoče živeti.« Italijansko stran sta na srečanju zastopala Igor Komel iz Levice in svobode in Giorgio Pressburger (Italija vred- not). Slednji je na vprašanje o tem, kaj lahko storimo s tem našim prostorom, tudi v povezavi z manjšinami, postregel s konkretnimi primeri. Pressburger je omenil Mittelfest, ki se je Evrope kot celote loteval še preden je ta to postala. Kot nekdaj pedagog je predlagal izmenjave na vseh stopnjah iz- obraževanja, predvsem pa poudaril, da je treba že najmlajše učiti jezika sosedov. Komel je poudaril, da bi morali biti obe državi ponosni na manjšine, saj je to njuna dodana vrednost. »Čas je že, da presežemo to mentaliteto, da sta manjšini kamen spotike,« je povedal Komel. Tamara Benedetič KOBARID - Danes v prostorih Fundacije poti miru v Posočju Srečanje z Rezijo Gostji bosta pesnica Silvana Paletti KOBARID - V Kobaridu bo danes ob 19. uri v prostorih Fundacije poti miru v Posočju srečanje z znanima Rezi-jankama, pesnico Silvano Paletti in kulturno delavko Luigio Negro. Beseda bo tekla tudi o publikaciji Naša Rezija, ki je izšla kot priloga Trinkovega koledarja. Zvežček bodo predstavili še 11. junija ob 18.30 v Slovenskem kulturnem centru v Špetru, kjer bodo prisotni tudi avtorji Roberto Dapit, Matej Še-kli, Silvana Paletti in Renato Quaglia ter prevajalca njunih pesmi Marko Kravos in Marija Pirjevec. Pred tem bodo od- in kulturnica Luigia Negro - Predstavili bodo tudi publikacijo Naša Rezija prli slikarsko razstavo Silvane Paletti z naslovom Tisoč obrazov in preobrazb življenja. V publikaciji Naša Rezija je Quaglio v slovenski knjižni jezik prevedel Marko Kravos, Silvano Paletti pa Marija Pirjevec. Za italijanski prevod sta poskrbela avtorja. Uvoda v publikacijo sta prispevala Matej Šekli in Roberto Dapit. Teksta sta natisnjena tako v slovenščini kot v italijanščini. Prevajala sta ju Roberto Dapit in Jadranka Križman. Pesnika Renato Quaglia in Silvana Paletti, predvsem Quaglia, presega- Luigia Negro (levo) in Silvana Paletti DOBAVA IN MONTAZA ta rezijanske okvire in sta poznana tako v Furlaniji kot v Sloveniji. Renato Quaglia je leta 1986 prejel za pesniško zbirko Baside nagrado iz Prešernovega sklada, ki sta jo v italijanskem »zamejstvu« za poezijo prejela le še Miroslav Košuta in Marko Kravos. Glede Quaglie bo tudi tisti, ki ne pozna dovolj dobro rezijanščine, uvidel, da je prav ta jezik pesnikov dom. Ne slovenski in ne italijanski prevod ne zmoreta tiste besedne gostote, tistih rezkih zvokov in kriptičnih sporočil, kot jih rezijanščina. Pesnikov svet je namreč trd, neprijazen, nosilec travm in samote. Bolečina zna biti napadalna, vsak verz zahteva poglobitev. Silvana Paletti je morda bolj »udo-mačljiva«, bolj vezana na prostor, naravo in ljudi. Vendar te tudi Silvana Pa-letti spravi ob nek zid, ko piše: »Tuw ti citirah, plesoč,/ tuw ti zmerzlin vetro, jočajoč,/suhi, zabjani, brez jimana,/ tuw timu pisko, marjoč./Dušice same, čakajoč.« Nismo uporabili prevoda Marije Pirjevec, ker nekaj lahko razumemo, drugo pa izgubimo že vizualno. Če naj povzamemo, je publikacija Rezija Naša opozorilo na neko dogajanje. Tako Renato Quaglia kot Silvana Paletti pa ga v bistvu presegata in ju ni možno ujeti v neke politično-na-rodne ali drugačne izvenpesniške kategorije. Oba predstavljata Rezijo in sta obenem v nekem drugem svetu. (NM) Na kongresu SKGZ izvolili tudi nove deželne organe TRST - Na koncu 24. deželnega kongresa Slovenske kulturne-gospodarske zveze so delegati izvolili nove deželne organe. Seznami njihov članov so sinteze predlogov pokrajinskih kongresov, deželnih članic in nekaterih delegatov. Deželni svet SKGZ: Ban Janko, Ban Tomaž, Bartaloth Rudi, Be-tocchi Darja, Blasutto Igor, Bla-žina Tamara, Bukavec Edi, Cedron Roberto, Cernetig Marina, Cerno Igor, Cerno Viljem, Clo-dig Davide, Coretti Aleksander, Crisetig Beppino, Devetak Igor, Dobrila Ksenija, Fabec Franc, Florenin Alenka, Furlan Pierina, Furlanič Iztok, Gabrovec Igor, Gergolet Luciano, Gergolet Luisa, Gruden Živa, Humar Maja, Jagodic Devan, Jarc Jari, Jazbec Branko, Kafol Martina, Kneipp Renato, Knez Kristina, Kocijančič Igor, Komel Igor, Koren Mirjam, Košuta Nives, Kresevič Dorica, Kufersin Jure, Lavrenčič Mario, Lavrenčič Viljem, Ma-horčič Paolo, Marinčič Marko, Marsič Marino, Mattelig Renzo, Mermolja Ace, Mikluz Walter, Namor Jole, Negro Luigia, Padovan Milena, Pahor Igor, Pahor Milan, Pangerc Majna, Paulin Nataša, Pavšič Rudi, Pečenik Marino, Peric Boris, Pertot Suzana, Petejan Igor, Peterin David, Predan Stefano, Pučnik Go-razd, Race Rado, Rožič Livio, Rupel Marko, Semolič Livio, Siega Boris, Šik Andrej, Sosič-Čuk Stanislava, Sosol Aljoša, Sossi Adriano, Tedeschi Malina, Tenze Niko, Tomsič Vesna, Trusgnach Lucia, Tuta Igor, Udovič Dušan, Ukmar Stefano. Nadzorni odbor SKGZ: Devetak Aleksandra, Devetak Karlo, Hrovatin Paolo, Iussa Anna, Kalc Dušan, Manzini Sandra, Mihalič Boris. Razsodišče: Cher Luisa, Palčič Klavdij, Vogrič Marko. Lokev: Lacota zavrača Kocijančičeva stališča TRST - Predsednik Unije Istra-nov Massimiliano Lacota popolnoma zavrača stališča iz pisma, ki ga je v zvezi s sobotno pobudo v Lokvi Igor Kocijančič (SKP) poslal zunanjemu ministru Francu Frattiniju. Zanimivo, da Lacota ne odgovarja na Kocijančičeve kritike in pomisleke (npr. kaj je delal v Lokvi vladni podtajnik Roberto Menia v Lokvi), temveč v bistvu napada »nazadnjaško skrajno levico, ki se še vedno bori na preživelih ideoloških okopih«. Vodja ezulskega združenja de-mantira Kocijančičevo trditev, češ da Unija Istranov zavrača Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947. »Kje pa, za nas pomeni ta mednarodna pogodba ne le temelj normalizacije odnosov med mejnimi državami, temveč tudi izhodišče za spoštovanje pravic istrskih beguncev,« pravi Lacota. Prepričan je, da je politika, ki jo pooseblja Kocijančič, obsojena na propad. Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 4 Sreda, 27. maja 2009 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po raziskavi fundacije Nordest na vzorcu tisoč podjetij v Trivenetu Podjetniki severovzhodne Italije V I • I •• • • črnogledi o proizvodnji in izvozu Večina jih za letošnje prvo polletje pričakuje izrazit padec obsega proizvodnje PADOVA - Gospodarske perspektive severovzhodne Italije so za letošnje prvo polletje v znamenju pesimizma. K njemu se namreč nagiba 66 odstotkov podjetnikov tega prostora, so s projekcijami rezultatov raziskave na vzorcu tisoč podjetij ugotovili raziskovalci fundacije Fondazione Nordest. Na osnovi raziskave, ki jo je naročila banka Cassa di Risparmio del Veneto, je 66 odstotkov vprašanih podjetnikov odgovorilo, da so njihova podjetja v prvem polletju zmanjšala proizvodnjo. Kljub temu pa večina anketirancev ocenjuje, da je prodaja na tuje trge, torej izvoz, precej normalen: tako meni 60,9 odstotka vprašanih, medtem ko jih 39,1 odstotka ocenjuje, da se je njihov izvoz zmanjšal. Kot omenjeno, je raziskava zajela tisoč podjetij v Venetu, Tridentinski-Južni Tirolski in Furlaniji-Julijski krajini, v poštev pa je vzela vse gospodarske panoge in podjetja z več kot deset zaposlenimi. Konec leta 2008 so podjetja doživela drastično zmanjšanje obsega proizvodnje (tako je povedalo 50,3 odstotka v raziskavo zajetih podjetnikov), prometa (zmanjšal se je za 48,9 odstotka) in naročil (ki jih je bilo za 51,5 odstotka manj). Ta negativni trend se je nadaljeval tudi pri ocenah iz letošnjega aprila, ko je tri četrtine podjetnikov ocenilo za negativno konjunkturo v prvih štirih mesecih leta, 56,4 odstotka pa jih je napovedalo zmanjšanje proizvodnje in tudi naročil. Negativni trend potrjujejo tudi najnovejši podatki o gibanju naročil v območju evra, ki so se marca znižala že sedmič v zadnjih osmih mesecih. V primerjavi s februarjem so se znižala za 0,8 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim mesecem pa za 26,9 odstotka. V celotni Evropski uniji se je obseg novih industrijskih naročil marca glede na februar zmanjšal za 0,7 odstotka, na letni ravni pa so se naročila zmanjšala za 25,5 odstotka. Na letni ravni so največji padec naročil zabeležili v Sloveniji (-43,4%), Bolgariji (-42,7%), Španiji (34,4%), Litvi (-34,2%) in Avstriji (-31,8%), v Nemčiji je bil padec 28,3-odstoten, v Italiji 26,8-odstoten, v Veliki Britaniji 27,1-od-stoten in v Franciji 20,1-odstoten. Marca se je obseg novih naročil v proizvodnji za investicije v območju evra znižal za 2,1, v območju EU-27 pa za 0,2 odstotka. V proizvodnji netrajnih dobrin so se naročila v območju evra znižala za 2,5 odstotka, v celotni EU pa so se povečala za 0,2 odstotka. V proizvodnji trajnih dobrih so se zmanjšala za 1,8 odstotka oz. 0,5 odstotka, v proizvodnji izdelkov za vmesno porabo pa so se naročila zmanjšala za 1,6 odstotka oz. 1,5 odstotka. ZNAMKE - Illy Budimpešta gostila srečanje o italijanski kavi BUDIMPEŠTA - Skodelica kave med umetnostjo in znanostjo - pod tem naslovom sta bila včeraj v Budimpešti konferenca in poklicno srečanje v okviru Italijanskega festivala na Madžarskem. Dogodek je bil organiziran s sodelovanjem zavoda za zunanjo trgovino ICE, inštituta za italijansko kulturo in tržaške podjetniške skupine Grup-po Illy, potekal pa je v enem od prestižnih hotelov madžarske prestolnice. Namen prireditve, ki so se je udeležili madžarski distributerji kave Illy in gostinci, je bil širjenje poti, po kateri se je znamka Illy uveljavila v svetu (tehnološka evolucija, inovacija proizvoda, tržne strategije, dizajn), sodelovali pa so med drugimi predsednik tržaške industrijske skupine Riccardo Illy, docent na milanski politehniki Roberto Verganti in italijanski veleposlanik na Madžarskem Gian B. Campagnola. PRISTANIŠČA O novih nadzornikih Luke Koper 13. julija LJUBLJANA - Skupščina Luke Koper bo o novem nadzornem svetu družbe in poslovnem poročilu za lani odločala 13. julija. Tako so sklenili na ministrstvu za promet, kjer pravijo, da je takšna odločitev racionalna, saj bi se izognili sklicu dveh skupščin, kar pa bi pomenilo dodatne stroške za družbo. Minister za promet Patrick Vla-čič je v imenu države kot večinskega delničarja Luke Koper že 11. maja predlagal upravi, naj nemudoma, najpozneje za 30. junij, skliče skupščino družbe v prepričanju, da se bo nadzorni svet sestal, obravnaval letno poročilo za leto 2008 in oblikoval predloge sklepov glede imenovanja članov nadzornega sveta in pooblaščene revizijske družbe za leto 2009. Vendar se nadzorni svet se v tem času ni sestal oz. je večkrat zaporedoma sejo prekinil ali preklical. Letnega poročila zato še ni obravnaval, podaljšani rok za obravnavo pa po zakonu preteče 9. junija. Po tem datumu ga mora obravnavati skupščina družbe, zato je v razmerah negotovega delovanja nadzornega sveta smiselno skupščino sklicati takoj po poteku tega roka. TRANSPORT Več blaga po morju, manj po cesti PIRAN - Slovenski nacionalni ladijski prevoznik Splošna plovba je lani prepeljal 5,7 milijona ton blaga, kar je za 11,1 odstotka več kot v letu 2007. Za dobrih 17 odstotkov se je povečalo tudi število tonskih milj, ki je znašalo 30 milijard. Splošna plovba sicer prevaža blago samo med tujimi pristanišči, v plovnem parku pa ima 26 ladij. Število ladij za prevoz splošnega tovora, teh je pet, se že več let ni spremenilo, za 52,9 odstotka pa se je v obdobju od 2004 do 2008 povečalo število ladij za prevoz suhega razsutega tovora. V zameno pa je lani upadel notranji cestni promet, v katerem so prepeljali 70,7 milijona ton blaga, kar je za dober odstotek manj kot leto prej. Upadlo je tudi število prevoženih kilometrov s praznim vozilom (3%), za 2,3 odstotka, na 2,6 milijarde, se je povečalo število tonskih kilometrov. Število prevoženih kilometrov je zraslo na 424,8 milijona. EVRO 1,3908 $ -0,73 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. maja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 26.5. 25.5. ameriški dolar japonski jen 1,3908 132,06 1,4010 133,22 ruski rubel 43,6023 9,5601 43,4875 danska krona 7,4453 0,87600 7,4463 0,88030 švedska krona 10,5545 10,4720 8,8620 češka krona 26,699 26,683 estonska krona 15,6466 282,43 15,6466 280,60 poljski zlot 4,4235 4,4140 avstralski dolar 1,7949 1,9558 1,7924 romunski lev 4,1795 3,4528 4,1710 3,4528 latvijski lats 0,7091 0,7090 2,8322 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2899 7,2929 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,31625 LIBOR (EUR) 0,93125 LIBOR (CHF) 0,66375 1,2175 1,27 1,4775 1,5525 1,63813 EURIBOR (EUR) 0,939 1,266 1,467 1,632 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.921,15 € -75,89 I TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 26. maja 2009 KRIZA - V organizaciji banke Antonveneta in milanske založbe Class CNBC V Trstu včeraj »televizijska raziskava« o krizi in priložnostih po njenem koncu TRST - Trst po krizi in razvojne priložnosti, Trg dela in vloga usposabljanja, Financiranje podjetij in odnos z bankami, Naložbe v Trstu in pričakovanja varčevalcev - to so naslovi petih sklopov srečanj, ki so se včeraj med 10.00 in 14.30 zvrstili v živo po televiziji založniške hiše Class CNBC - Class Editori, studio na prostem pa je bil tržaški Kanal oziroma Trg sv. Antona Novega. Za mikrofoni so se zvrstili predstavniki tržaškega institucionalnega in gospodarskega življenja, od župana Roberta Dipiazze do predsednika Trtovinske zbornice Antonia Paolettija, sindikalnih voditeljev, predstavnikov stanovskih združenj, univerze in seveda banke Antonveneta iz skupine Gruppo Montepaschi. Dogodek je bil že drugič v našem mestu, potem ko je lanska prva izvedba naletela na zelo dober odziv, pozno popoldne pa ga je sklenil poldrugo uro trajajoči pogovor v dvorani Saturnia na Pomorski postaji. Naslovili so ga Tukaj severovzhod - pot za gospodarski zagon, po zamisli organizatorjev pa je šlo za »prvo televizijsko raziskavo o Trstu po krizi«. Poleg dvanajstih podjetnikov je med predstavniki institucij tokrat sodeloval tudi predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, s pomočjo satelitske zveze pa so sev razpravo vključili še ekonomist Nariman Behravesh iz Bostona, generalni podsekretar OECD Pier Carlo Padoan iz Pariza in generalni direktor inštituta za statistične raziskave Censis Giuseppe Roma iz Rima. »V tej občutljivi ekonomski fazi želi banka spremljati podjetja pri izzivih gospodarskega zagona v severovzhodni Italiji,« je namen potujočega gospodarskega dogodka komentiral ge-Pogovor o krizi v neposrednem televizijskem prenosu s tržaške Pomorske postaje kroma neralni direktor banke Antonveneta Giuseppe Menzi. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,52 +0,19 KRKA 67,38 -0,98 MERCATOR 166,41 -0,16 TELEKOM SLOVENIJE 269,08 169,46 +0,26 -1,48 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,97 AERODROM LJUBLJANA 33,44 DELO PRODAJA - -3,69 +0,84 ISKRA AVTOELEKTRIKA 33,00 -2,71 +0,92 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,56 -0,65 -0,75 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 39,72 13,82 -1,90 +1,47 SAVA 248,27 +1,74 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,40 18,51 +3,00 -2,12 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 26. maja 2009 +1,67 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,339 5,325 +1,29 +2,40 BANCO POPOLARE 15,14 5,975 +4,56 +0,93 BCA POP MILANO 4,585 -2,25 -0,60 ENEL 0,963 4,3825 -0,52 +1,27 FIAT 7,93 +3,29 +2,52 GENERALI 16,28 +0,60 +1,94 INTESA SAN PAOLO 2,5975 +0,48 LUXOTT1CA 15,00 +0,55 +1,35 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,55 +0,59 PIRELLI e C 0,2835 -0,52 +0,53 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 17,75 -0,20 -0,11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,06 5,01 -0,20 TENARIS TERNA 1,016 10,52 +2,21 +1,74 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,595 0,392 +1,47 +3,29 UNICREDIT 1,854 +7,33 +1,64 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 62,35 $ -0,16 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.093,82 994,82 -0,59 -0,59 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, 1.988,74 982,27 +0,47 FIRS, Banjaluka 1.962,67 -2,79 SRX, Beograd 248,05 1.744,46 -5,03 +2,14 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.217,52 2.215,40 -1,39 +2,22 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.474,29 1.750,43 +2,38 +3,45 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 910,32 942,67 4.985,60 +2,63 +0,54 +1,37 CAC 40, Pariz 4.411,72 3.270,09 2.039,57 +1,05 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 914,70 2.468,45 -1,09 +1,16 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.310,81 2.238,79 16.991,56 2.588,57 13.589,23 -0,39 -1,26 -0,76 -0,82 -2,33 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 27. maja 2009 s OGLEDALO Begunec kot predmet dnevne politike Ace Mermolja_ Prebiram javnomnenjske sondaže v Italiji. Težnja je dovolj jasna: Berlusconijeva desna sredina se krepi, Severna liga raste, sedanja vladna večina se bliža absolutni večini, to je 50. odstotkom glasov. Ni jasno, koliko bodo vplivale Ber-lusconijeve zgodbe z Noemi in obsodba njegovega odvetnika Millsa. Katoliške kroge vznemirja predvsem vprašljivo Vitezovo osebno življenje. Lahko torej beležimo oster politični boj, ki zadeva premierjevo zasebnost. Vpliv boja bodo izmerile volitve. Pot upadanj ali stagnacije na nižji točki ubira leva sredina. Demokratska stranka je po lanskih volitvah izgubila del konsenza in ga tudi s Franceschinijem ne pridobiva, skratka, ne gre le za vprašanje tajnika. Levica zaradi svoje nerazumne razdeljenosti tvega, da ne doseže (vsaka stran zase) štiri odstotkov glasov. Di Pietro je po lanskih volitvah nekaj pridobil in ohranja svoj položaj, celotna leva sredina pa ostaja krepko v manjšini. Podatki, če so verodostojni, so lahko berljivi. Italijani odobravajo politiko sedanje vlade in Berlusconija. Odobravajo varnostne ukrepe in civilne straže, odobravajo odvračanje priseljencev, ki skušajo prispeti do italijanske obale iz Libije, odobravajo delo vlade in prisotnost Berlusconija v Aquili po potresu. Gospodarska kriza, vsaj na videz, nima posebnega učinka na izbire volivcev. Vse to smo lahko predvidevali. Vprašanje varnosti in priseljevanja je bilo v špici Berlusco-nijevega predvolilnega programa. Kot medijsko uspešna se je izkazala Vitezova prisotnost v kriznih žariščih (Neapelj, Aquila, volitve na Sardiniji), ljudem ugajajo predlogi o krčenju parlamenta itd. Če iščemo neko "špranjo', jo bomo, kot zapisano, našli v voditeljevi zasebnosti. Zanimivo je, kako vlada doživlja in preživlja gospodarsko krizo. Storila je malo, vendar to dobro prodaja. Verjetno pa je ob vsem še druga resnica: Italija ne prihaja iz kakega gospodarskega čudeža. V dvajsetih letih ni doživela bistvenih vzponov. Bogati so ostali bogati, revni pa revni. Tisti del srednjega sloja, ki je finančno zagotovljen, ohranja svoje pozicije, drugi del pa jih ni pričel izgubljati s sedanjo konjunkturo. Berlusconi ima po svoje prav, ko pravi, da so se za ljudi s stalno zaposlenostjo in s kakšnim prihrankom stvari celo poboljšale: ceneje kupiš avtomobil, pohištvo in celo za stanovanje se po pogajanjih zmeniš za nižjo ceno od tržne. Upoštevati pa je treba še en element: italijanski proizvodni stroj sestavljen iz toliko majhnih koščkov, ki jih polnijo peščice ljudi. Kriza odmeva, ko klecajo na kolena mase. V Italiji in v njenem individualizmu, ostajajo ljudje v stiski skriti. Samostojni delavci, tako imenovani »partite IVA«, začasni delavci ostajajo nebuloza brez jasnega predstavništva in vidnosti. Italija nekako odmika krizo v kot. Vlada pa vztraja pri dejanjih, ki ji prinašajo odobravanje. Med dejanji, ki vzbujajo jasno privoljenje, je odločnost vlade pri odvračanju beguncev, ki skušajo na starih barkah priti do italijanske obale. Fini ima prav, ko pravi, da bi tega vprašanja ne smeli uporabljati v predvolilne namene. Zlorabljanje človeške tragedije pa prinaša dobro politično rento. Vprašanje je staro in nikoli dovolj premišljeno ali prebavljeno. Veljalo bi ga obravnavati trezno in brez apriorističnih stališč, kar je seveda v politiki skoraj nemogoče. Za kakega pisca bi bilo to možno, vendar vsak išče, kar kriči, Naj vsaj bežno poizkusim z drobno analizo, saj so dometi mojih člankov objektivno kratki in mi ne prinašajo pretiranih zgražanj ali pohval. Sem blizu »nikogaršnje zemlje«. Najprej je potrebno ugotoviti, da smo zgodovinsko vsi potomci priseljencev ali izseljencev. Slovani so se pomikali na Jug. Slovanska veja, ki je postala slovenska, je prišla do obale na severovzhodnem delu Jadrana in do Furlanske ravnine. Del naših prednikov se je naselil ob morju, drugi so se odločili ostati na Kraški planoti, v goriških dolinah in na gričih, v beneških dolinah, v predgorskem »zalivu« Rezije in v Kanalsko-Zilj-ski dolini. Rezijani so živeči primer starih ljudskih tokov. Izseljevali so se tudi Italijani: v drugih časih in v druge kraje, vendar poznajo množične odhode, kot jih poznamo Slovenci. Skratka, vsak po svoje se je nekoč izselil ali priselil. Tovrstni spomini ne prinašajo solidarnosti, raje jih odstranimo ali celo spremenimo v agresivne drže do drugih. V različnih zgodovinskih obdobjih so bili selitveni tokovi šibkejši ali močnejši. Danes smo priča močnim selitvenim tokovom iz revnejši krajev v bogatejše, kot je bilo vedno in povsod. Če mislimo na begunce, ki bežijo iz Libije, moramo na-glasiti, da je modernizacija sodobnega sveta izrazito prizadela, obubožala in izmaličila prav Afri- ko. Amerika in Evropa sta v Afriki iskali zase sužnje, surovine in ne nazadnje užitke, kot je lahko lov. Bogati so trdo posegli v Afriko, nameščali so skorumpirane režime, sprožali vojne in služili z orožjem, skratka, Afrika je danes najbolj ranjen kontinent, predvsem njen del pod ekvatorjem. Ljudje od tam bežijo. Kaj narediti? Ne pomikajo se samo Afričani, nasprotno. Verjetno pa so najbolj opazni, ker so temnopolti, ker prihajajo v Evropo na barkah, s katerimi bi se mi ne upali odpluti iz Sesljana do Gradeža. Po televiziji sem videl begunce na gumijastem čolnu s petnajst konjskim motorjem. Na počitniških jadrnicah ga uporabljajo kot pomožno plovilo, s katerim plujejo poletni mornarji do zelenih borovcev dalmatinske obale. Lahko bi tudi plavali, a bi se zmočile torbe. Pieteta do tujcev in poudarjanje naših privilegijev pa je nevarna past, moraliziranje brez učinka. Vsi mislijo in čutijo: priseljenci in izseljenci, tujci in domorodci. Nekateri čutijo in mislijo slabo, drugi dobro. Veliko je nians. Med temi nian-sami je pomembna, a težko določljiva kategorija preganjancev, ki bežijo, ker jih domači režimi podijo ali celo življenjsko ogrožajo. Kako naj ločimo somalskega ali nigerijskega političnega begunca od tistega, ki beži pred lakoto? Za oboje so krivi slabi vladarji in njihovi bogati prijatelji. Izbirati med množico revežev je skrajno težavno dejanje. Vsak po svoje je v neki slepi ulici. Vsak ima svoje razloge, ki jih potem zlorabljajo mafijske združbe. Kdor beži, hoče novo in boljše življenje, do katerega ima pravico. Za cilj je pripravljen storiti marsikaj: zakonitega in ne. Državljani držav, ki sprejemajo begunce, so v težavah. Občutijo neko grožnjo, odpor do tujca, morda celo atavičen strah pred lastnim položajem izseljenca. V krizah so oblastniki izkoriščali proti tujcem naperjena čustva že za časa stare Grčije in Aristotela. Imenovali so jih za barbare. Res je, da so od nekdaj domačini potrebovali priseljence. V južnem delu Amerike so pobirali bombaž temnopolti sužnji. V razbeljenih ali strupeno mrzlih kapanonih v Venetu delajo črnci. Temnopolte žene varujejo naše starčke itd. To pa še ne pomeni, da so ti ljudje sprejeti. Integracija je parola. Popolnoma integrirani tujci ne bi izgubili le lastne identitete, postali bi nam enaki, imeli iste zahteve in bi nehali biti funkcionalni: jemali bi našim sinovom delo. Zato v resnici večina noče integracije tujcev, kar priseljenci dobro vedo in se raje potuhnejo in prosijo le za bistvo: nekaj dela in denarja. Delodajalci pa so zadovoljni, da imajo na razpolago ceneno in pokorno delovno silo. Verjetno pa se oboji med sabo ne cenijo in se nimajo radi. Glede tako zapletenih vprašanj ni solidarnostnih vezi niti med evropskimi državami, ki so institucionalno skupaj v isti Uniji, s skupnim parlamentom in s skupno valuto. Glede priseljencev pa velja pravilo: pomagaj si sam! Italijanska vlada renči in grize, ker je v Sredozemlju kot letalonosilka in primerna za prihode po morju. Na severu pa tudi po kopnem. Italija je ranljiva, ker se še vedno bori za lastno identiteto, s protislovji med severom in jugom, z individualizmom in nenazadnje s kompleksom južnjaka: nekaj milj preko morja in je Afrika! Sicilijanec v Turinu je bil včeraj kot je danes Somalec na Lampedusi. Kdor želi ohraniti do opisane zagonetke neko etično držo, jo lahko najde v etiki možnega. Ko Berlusconi pravi, da noče multikulturne Italije, je v bistvu blizu mnogim Evropejcem in tudi Slovencem. Hotenje je utopično in ksenofobno. Odklanjanje multikulturne in multietnične družbe je danes utopično in nacionalistično, mnogim pa se geslo lepo sliši, uspeva in prodira. Istočasno pa ne pomagata pieteta in brezpogojna »solidarnost«, ki imata kot rezultat več rasizma in ksenofobije ter več privoljenja za desnico, ki se deklarativno upira večbarvni družbi. Pieteta je nevarna, ker lahko pomeni drugačno obliko rasizma in diskriminacije: tisto , ki jo pomeni miloščina. Probleme bi bilo potrebno urejati na tisti ravni, na kateri se dogajajo prihodi in odhodi. Ta ni le nacionalna, ampak evropska in globalna. Ljudi na barkah pa si Evropa podaja kot vroč krompir. Italija ga obrača s padskim rasizmom in z Ber-lusconijevo propagando. Ljudem očitno prija, da se črnci vračajo v Libijo. Z njihovimi odhodi odhajajo tudi mnoge hude misli, ki kalijo spanec številnim italijanskim družinam. Volivci prižgejo televizijo in...hop! Lahko zaspijo zbujeni. Berlusco-nijeva skupina izrablja omenjene elemente na znanstven način, opozicija pa s težavo išče razumljive alternative in se ob podobnih vprašanjih deli. Tako ostaja volilna teža tam, kjer bi morala zaradi več razlogov upadati. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Dedek Mraz in subliminalni dražljaji Kokakola, brezalkoholna gazirana pijača, se je pojavila prvič 8. maja 1886, torej pred 123 leti, v lekarni izumitelja Johna Pembertona v Atlan-ti. Točili so jo iz sifona in jo je bilo mogoče kupiti le v kozarcih. Kozarec kokakole je stal pet centov. Lekarnar je kokakolin sirup pripravljal na svojem domu in ga prinašal v lekarno. Tedaj je prodajal devet kozarcev pijače na dan, medtem ko danes širom po svetu prodajo dnevno na stotine milijonov kokakol. Gazirani pijači je Pemberton dal ime Coca-Cola, ker je šlo na začetku za mešanico koke, grma, ki je prihajal iz Južne Amerike, in arome ploda tropskega drevesa kole. Predhodnica današnje kokakole je nastala povsem naključno, ko je Pemberton skuhal »kopijo« francoskega vina in kole ter ji dodal gazirano vodo. Po smrti Johna Pembertona je tajno formulo kokakole odkupil trgovec Ase Kendler za 2.300 dolarjev. Z nekaj prijatelji je osnoval družbo, ki obstaja še danes: Coca-Cola Company. MAREZIGE - Podelili priznanja za najboljša vina Praznik refoška privabil nad osem tisoč obiskovalcev Drugouvrščeni voz Šavrink in Anke Šavrinke gredo na pot je prikazal delo Šavrink od prodaje moke in jajc v Trst do pletenja nogavic o.k. MAREZIGE - V srcu dežele refoška, v Marezi-gah, je kot vsa leta doslej četrti teden v maju potekal že 37. tradicionalni Praznik refoška. Tridnevna prireditev je privabila več kot 8 tisoč obiskovalcev iz raznih krajev, praznik pa je dosegel vrhunec v nedeljo s podelitvijo priznanj najboljšim vinom in s povorko okrašenih kmečkih vozov. Tudi tokrat je organizacijski odbor, ki ga že vrsto let vodi Vilij Bržan, pripravil bogat program strokovnih srečanj za vinogradnike in ljubitelje vin, kulturne prireditve povezane z ljudskim kulturnim izročilom in tradicijo ter družabne dogodke, ki so kljub izredni vročini privabili številne obiskovalce. Strokovna komisija pod vodstvom enologa Iztoka Klenarja je ocenila refoške in malvazije tekočega letnika. Vinogradniki so za ocenjevanje prijavili 26 vzorcev malvazij in 52 vzorcev refo-škov ter 66 vzorcev ustekleničenih vin, različnih sort, zvrsti in letnikov. Nagrade so prejeli: šampion 37. praznika refoška: Steras (Šared), prvak kategorije rdečih vin: Steras (Šared), prvak avtohtone sorte malvazija: Iztok Plahuta (Marezige), prvak kategorije belih vin: Iztok Plahuta (Marezige), prvak kategorije sladkih vin: kmetija Bordon (Dekani), prvak avtohtone sorte muškat: Vi-nakoper, diploma odličnosti s srebrno medaljo - refošk: Vinakoper, diploma odličnosti s srebrno medaljo-mal-vazija: Vinskla klet Montis (Montinjan), diploma odličnosti z bronasto medaljo-refošk: Dean Biša Babič (Ša-lara) in diploma odličnosti z bronasto medaljo-malva-zija: Mario Paladin (Škocjan). V povorki okrašenih kmečkih vozov iz kmečkega življenja je zmagal voz iz Čenturja s prikazom šole na kmetih pred vozom Šavrink in Anke Šavrinke gredo na pot in Montinjan-Kraljevska vas. Olga Knez 6 Sreda, 27. maja 2009 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OPČINE - 30-letnica poimenovanja domače šole po Francetu Bevku Praznični poklon slovenskemu pisatelju Osnovnošolci so z besedo, pesmijo in plesom oživeli Bevkov lik in njegov bogat literarni opus V Opčine so včeraj praznovale. Nabito poln Prosvetni dom je namreč odražal navezanost mladih in manj mladih na domačo osnovno šolo Franceta Bevka. Številni otroci, njihovi starši, prijatelji in sorodniki, pa tudi bivši učenci, ravnatelji in učitelji so se tam zbrali, da bi skupaj obeležili 30-letnico uradnega poimenovanja openske šole po slovenskem pisatelju Francetu Bevku. Ob tej pomembni obletnici so si učenci in učiteljice zamislili prav posebno zaključno prireditev, ki je z besedo, pesmijo in plesom oživela lik pisatelja oz. njegov bogat literarni opus. Vse se je začelo pri domači nalogi ... Točneje pri raziskavi o Francetu Bevku, ki so jo osnovnošolci uprizorili na simpatičen in duhovit način. Pobrskali so po internetu in našli celo vrsto informacij o življenju pisatelja iz Zakojce pri Cerknem, najstarejšem izmed osmih otrok, ki se je najprej želel izučiti za čevljarja. Na odru so se pojavili čevlji: lepi, novi, od brata, smrdljivi, z luknjami ali celo z velikimi usti ... France pa je ugotovil, da to ni prava pot zanj in se je zato po učiteljski šoli posvetil poučevanju v domačih krajih: malčke je učil abecedo, ki otrokom ni in ni hotela v glavo. Po maturi je moral na fronto, ko se je vrnil pa je opustil učiteljski poklic in postal urednik ljubljanskega Večernega lista. S svojimi romani je vseskozi ohranjal slovenski jezik, okusil je tudi fašistične zapore in se nato uveljavil kokt eden pomembnejših voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju. V Bevkovo pripovedovanje se je z glasbenimi utrinki vseskozi vključeval tudi šolski zborček ob klavirski spremljavi petošolca Roka Dolenca. Najplodnejšemu med slovenskimi književniki, ki je s svojim obsežnim literarnim opusom krepil narodno zavest in ohranjal slovenski jezik, so posvetili tudi igriv Bevkov mega kviz. Napovedovalka in napovedovalec sta na oder poklicala junake njegovih povesti in romanov, publika pa je morala ugotoviti, za koga gre. Pravilno so odgovarjali in spoznali na primer revno pestrno Nežko ali Lukca, ki je s svojim škorcem plul v Argentino, in malega Tončka, ki ga je fašizem pahnil v italijanske šole, in še trojico pastircev in lovca Matijo. Pri vsem tem pa seveda niso izostale izštevanke, pesmi in igrice za najmlajše. Radoživa pesem je prepojila včerajšnjo praznično šolsko prireditev kroma Zaključek enournega prazničnega sporeda je bil poverjen petošolcem, ki so obudili izlet na Kojco, in se prepustili učiteljičini pripovedi o legendarnem Petru Klepcu. Droben in šibak deček je gnal ovce na pašo, ostali pastirji pa so se norčevali iz njega. Ker je pomagal gorski vili, mu je ta v zameno uresničila željo, da bi postal močan: maščeval se je pastirjem in poskrbel za lepše življenje svoje matere, sebe te vseh ljudi, ki so potrebovali njegovo pomoč. Pred šolsko himno je za mikrofon stopila ravnateljica Marina Castellani, ki je tudi sama obiskovala opensko osnovno šolo in nato na njej še poučevala. Zahvalila se je učiteljem, učencem, staršem in vaškim organizacijam za plodno ter aktivno delovanje; zaustavila se je pri vzgojno izobraževalni vlogi šole, in ji kljub današnjim korenitim spremembam zaželela, da bi zrasla, se razvijala in vzgajala nove generacije, ki bi bile kos novim izzivom. Openski šoli so ob pomembnem prazniku čestitali tudi Andrej Štekar, v imenu združenja staršev, ter predstavnice društva Vesela pomlad, Tabor in cerkvenega pevskega zbora. (sas) olitve 2009 I I/ •• v« v Igor Kocijancic v Naselju Sv. Sergija Igor Kocijančič kandidat SKP-EL na Komunistični in Antikapitalistični listi na evropskih volitvah za severno vzhodno okrožje bo danes srečal občanke in občane. Srečanje bo na rajonski tržnici v Naselju Sv. Sergija med 9. in 10. uro. Majda Canziani-Kocijančič se predstavlja v Boljuncu Kandidatka za dolinski občinski svet Majda Canziani-Kocijančič vabi dre-vi občanke in občane na predvolilni razgovor. Kandidatka občanske liste, ki podpira županjo Fulvio Premolin, bo svoj program predstavila ob 20. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Srečanje s kandidati za evropski parlament Združenje Ande in Piccolo prirejata jutri ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi srečanje s kandidati za evropski parlament. Sodelujejo Igo Kocijančič, Debora Serracchiani, Giorgio Pressbuerger, Giovanni Col-lino in Enzo Bortolotti. PROTEST - Shod in baklada po mestnih ulicah Za resnično varnost Nasprotovanje spornemu zakonskemu predlogu, ki bo spodbujal nezakonitost in rasistične izpade Protestnega shoda in baklade se je udeležilo lepo število ljudi kroma Volitve - Dolinski županski kandidat Sergio Rudini »Liga je na strani ljudi« V bistvu še kar zadovoljiva politična ocena petletnega mandata županje Fulvie Premolin Dosedanji občinski svetnik Sergio Rudini že drugič kandidira za župana občine Dolina za Severno ligo. Mladi podčastnik tržaške občinske policije, ki je pred dobrima dvema mesecema tudi postal očka, verjame, da bo njegova stranka na volitvah dosegla odličen rezultat. Dosedanje delo občinske uprave ocenjuje v glavnem pozitivno, kot tudi odnose s slovensko narodno skupnostjo, prioriteta njegovega programa pa je zaščita okolja in tipičnih krajevnih pridelkov. Za župana kandidirate že drugič. Bo tokrat šlo? Upajmo, da. Seveda je konkurenca velika, s prekaljenimi kandidati: v prvi vrsti je to dosedanja županja, a tudi drugi imajo dobre ekipe. Tokrat imamo zelo močno ekipo in sem zelo zadovoljen z ostalimi kandidati, ki me podpirajo, ter mislim, da bomo dosegli odličen rezultat. Zakaj mislite, da bi morali ljudje voliti Severno ligo? V teh dveh mandatih je bila naša opozicija konstruktivna, ne kričaška, ampak umirjena, upraviteljska: spomnimo se, da gre za upravne volitve, kar pomeni, da je treba ugoditi potrebam občanov, ljudi. Nismo predlagali posebnih političnih resoluciji, ampak smo šli v stik s posameznimi občani, da bi prišli naproti njihovim potrebam. Mislim, da tako na vsedržavni kot na krajevni ravni Severna liga zadovoljuje potrebe občanov in kjer delujejo upravitelji Severne lige, so slednji po navadi tudi nagrajeni. Kako ocenjujete delo občinske uprave v tem zadnjem mandatu? Ker sem na drugačnih političnih pozicijah, lahko izrečem kako kritiko. Vendar ne morem skrivati dejstva, da mandati okoliških županov potekajo po navadi v znamenju dobrega upravljanja. Ocena je torej v bistvu pozitivna ... Da. Verjetno tega ne bi smel reči, ampak konec koncev vidim, da je bil tako med večino kot med opozicijo prisoten duh skupine, duh sodelovanja. Me- Sergio Rudini nim, da to lahko potrdijo tudi kolegi iz Ljudstva svobode in občanskih list. Katere so glavne točke oz. prioritete vašega programa? Prioritete za območje Doline so gotovo tiste, ki ciljajo k izognitvi prevelikim infrastrukturam, ki bi utegnile preveč iz-nakaziti teritorij. Zato npr. predlagamo spremembo trase hitre železnice, da bi ta imela manjši vpliv na okolje, dalje se zavzemamo za Kraški park oz. za zaščito teritorija in tipičnih krajevnih proizvodov. Glede tega se zavzemamo za pro- mocijo t.i. »ničtega kilometra«, se pravi za to, da se potrošniki neposredno pripeljejo na teritorij in tu kupijo tipične krajevne proizvode. Zadnje vprašanje: kakšni so odnosi s slovensko skupnostjo? Severna liga je vedno bila pozorna do slovenske manjšine, ker je tipična stranka, ki je vezana na teritorij in je zato posebej pozorna do krajevnih skupnosti in do zaščite manjšinskih jezikov, katerikoli naj bodo: lahko bi npr. raje kot furlanščino ali slovenščino omenil tudi tržaščino. Torej so odnosi dobri. Da, da, odločno da. Mislim, da smo edina opozicijska stranka, ki tiska lepake tudi v slovenščini, ki kaj predlaga v korist zaščite manjšine. Bili smo tudi za spremembo imena vasi Dolina, zdaj bo na vrsti ime vasi Prebeneg. Skušali bomo opraviti konstruktivno pot tudi za slovensko manjšino, ki naj bo bolje zaščitena in ovrednotena. I.Ž. Lepo število ljudi se je sinoči udeležilo protestnega shoda in baklade, ki ju je pod geslom Za resnično varnost priredila vrsta organizacij. Protestni shod je bil na Velikem trgu pred prefekturo, sledila pa je baklada po mestnih ulicah. Protest so priredili sindikati Cgil, Cisl in Uil, združenja Acli, Arci in Agi, Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, tržaški odbor Noi non segnaliamo, skupnost San Martino al Campo, organizaciji CSI in ICS, tržaški Emergency, Demokratska stranka, pokrajinski VZPI-ANPI, mreža za pravico do državljanstva, gibanje Levica in svoboda ter deželno omizje za mir. Pobudniki so protestirali proti zakonskemu predlogu o varnosti, ki ga je poslanska zbornica že odobrila in mora zdaj o tem odločati senat. Predlog je po njihovem mnenju sporen, ker vsebuje vrsto določil, ki nikakor ne koristijo državi. Nasprotno, posredno spodbujajo nezakonitost in rasistične oz. ksenofobne izpade. Na podlagi zakonskega predloga bodo med drugim v sprejemnih centrih v prihodnosti zadržali priseljence do 6 mesecev, nezakonito bivanje bo kaznivo dejanje, za dovoljenje za bivanje pa bodo morali migranti plačati od 80 do 200 evrov, poleg tega pa bo to dovoljenje veljalo le za krajše obdobje. Hude težave bodo priseljenci imeli tudi v primeru poroke in v primeru, da bi se želeli spet združiti z družino. / TRST Sreda, 27. maja 2009 7 1 NŠK - Redni občni zbor z očmi, uprtimi v prihodnost Kljub finančni stiski razvojne perspektive V zadnjem let pestra dejavnost, predvsem v Narodnem domu - Še vedno premalo zaposlenih Narodna in študijska knjižnica v Trstu gleda kljub številnim težavam z optimizmom v prihodnost. Če jo po eni strani pesti finančna stiska in tudi premajhno število zaposlenih, se je njena dejavnost po drugi v zadnjem letu okrepila. Na obzorju so zato zdaj tudi konkretni načrti za njen razvoj, začenši z obnovo poslopja v Ul. Sv. Frančiška. V njem naj bi v prihodnosti na pobudo lastnika Jadranske finančne družbe in v povezavi s Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo nastala sodobna in privlačnejša struktura z razvejano dejavnostjo, vodstvo knjižnice pa si prizadeva tudi za pridobitev novega skladišča za hranjenje bogatega gradiva, s katerim razpolaga in ki se je v zadnjem obdobju še obogatilo. Nujno je vsekakor rešiti finančno vprašanje, ker je priliv denarja v zadnjih letih vselej na isti ravni, redni stroški pa se bodo v luči nakazanih sprememb nedvomno povečali. To je izšlo z rednega občnega zbora NŠK, ki je bil v ponedeljek na sedežu knjižnice in ki sta se ga med ostalimi udeležila predsednika SKGZ Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Na občnem zboru, na katerem so tudi odobrili blagajniško poročilo, je po uvodnem posegu predsednika NŠK Viljema Černa glavno poročilo podal ravnatelj Milan Pahor. Černo je poudaril pozitivno delovanje knjižnice in njeno dragoceno vlogo, saj je že od njene ustanovitve leta 1947 prostor združevanja Slovencev, tako v Trstu kot v Gorici, kjer se je dejavnost še razmahnila. Pomembno je zato ustanoviti knjižnico tudi na Vi-demskem oziroma v Benečiji, je naglasil Čer-no in dodal, da je NŠK pravno priznana ustanova, saj jo je legitimiral prej deželni in nato zaščitni zakon. NŠK je depozitarna knjižnica, toda slovenska zakonodaja žal ne predvideva obveznega izvoda zanjo in morajo zato knjige kupovati sami. NŠK postaja vsekakor vse bolj kulturno središče Slovencev, prireja med drugim srečanja in razstave, odprta pa je še zlasti šolam. Krog dejavnosti se širi in so torej dani pogoji za razvoj, toda zagotoviti ji je treba ustrezna finančna sredstva in tudi prostore. Tisti v Narodnem domu morajo postati čim bolj uporabni, ponovno pa je treba razmisliti o usodi Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Tudi na Goriškem so v načrtu razvojne perspektive, tudi v sodelovanju s Slovikom, medtem ko se s Trgovskim domom nekaj zatika. Obetaven je načrt o preureditvi stavbe v Ul. Sv. Frančiška. Ta bo postala kulturna črpalka, odprta za vse, in bo ponudba še bogatejša in raznolika. Finančne, prostorske in kadrovske probleme je v zajetnem poročilu poudaril tudi Pahor, ki je obenem izpostavil pozitivno delovanje. Vodstvo NŠK sicer moti brezbrižnost do problema financiranja delovanja v Narodnem domu, ki mora biti po Pahorjevem mnenju prednostno vprašanje. Problemi, načrti in perspektive za razvoj seveda niso v dometu možnosti NŠK, zato vzdržuje ta stalne stike s SKGZ in SSO ter z javnimi upravitelji in izvoljenimi predstavniki. Poleg omenjenih težav je Pahor naglasil še delovanje SLK Damirja Feigla v Gorici ter arhivsko, raziskovalno in muzealsko dušo NŠK. Govor je bil tudi o pridružitvi knjižnice Dušana Čer-neta k NŠK, o profesionalizaciji knjižnice Ivana Trinka in o delovanju Odbora za proslavo bazoviških junakov. Sicer je Pahor, kot rečeno, podal tudi pregled bogatega delovanja po sedežih in odsekih. Pri tem izstopa porast števila obiskovalcev, izposoje in knjižnega fonda v obeh knjižnicah v Trstu in Gorici. Kar zadeva Narodni dom v Trstu, je bilo med junijem in decembrom lani 17 prireditev, dodatnih 19 pa je bilo v prvih mesecih letos. Vse to dokazuje uporabnost dvorane NŠK v Narodnem domu, je naglasil Pahor, ki postaja prava izložba slovenske kulture v samem mestnem središču, pa tudi stičišče za srečanja z drugimi kulturami. Pavšič je glede tega povedal, da bi morali biti prostori last vse slovenske narodne skupnosti, zato si mora cela manjšina prevzeti odgovornost za njeno upravljanje. Po potrebi bi lahko skrb za vodenje prostorov prevzelo novo društvo, odraz slovenske manjšine. Štoka je v zvezi s krčenjem finančnih sredstev opozoril, da se z razpravo o prioritetah lahko tvega bratomorno vojno in dodal, da bo treba v prihodnosti ponekod začeti razmišljati o prostovoljnem delu. A.G. V ponedeljek je bil redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu kroma NARODNI DOM Danes in jutri posvet o človeški raznolikosti Uvodno poročilo bo imel priznani genetik Cavalli Sforza Večdisciplinarno dvodnevno soočanje o človeški raznolikosti in različnih pogledih nanjo: biološkem, genetskem, zgodovinskem, kulturnem. To so osrednje smernice posveta, ki ga v Narodnem domu prireja oddelek za zgodovino in zgodovino umetnosti tržaške univerze. Posvet bo danes (ob 15. uri) uvedel priznani italijanski genetik Luigi Luca Cavalli Sforza (Stanford University), med drugim urednik obsežne zgodovine italijanske kulture, ki jo je pravkar izdala založba Utet. Na dvodnevnem posvetu se bo zvrstilo okrog petnajst predavateljev (podroben spored je na voljo na spletni strani tržaške univerze www.univ.trieste.it.), med katerimi velja omeniti vsaj še Giuseppeja Lon-gobardija, ki bo predaval o lingvističnih in genetskih razlikah (jutri ob 9. uri) ter predavanji o protisemit-skih in protislovanskih predsodkih v 19. in 20. stoletju (jutri okrog 11.30 bosta na to temo predavali Marie-Anne Matard-Bonucci in Tullia Catalan). Jutrišnji popoldanski del pa bo posvečen raznolikosti in stereotipom v literaturi, filmski produkciji in sodobnem izražanju. DVORANA TESSITORI - Danes Tomizzi posvečena posveta in Artistra Zadnji majski dnevi so že tradicionalno posvečeni mednarodni prireditvi Forum Tomizza, ki poteka v Trst, Kopru, Umagu in Materadi. Tržaški del predvideva danes dva posveta in kulturni večer. V dvorani Tessitori na Trgu Oberdan bo ob 9.30 posvet »Ten years after« (Deset let pozneje), na katerem bodo o aktualnosti Tomizzo- vih del spregovorili Elis Deghenghi Olujic, Marta Moretto, Marino Vocci, Marco Neirotti, Sanja Roic in Petra Orlic. Popoldanski del (Crossover) bo posvečen kulturnim kontaminacijam, izoblikovali pa ga bodo Bojan Brezigar, Franco Del Campo, Sabrina Morena, Gabriele Pastrello, Giorgio Rossetti in Ful-vio Senardi. Zvečer se bo dogajanje selilo v Dom glasbe, kjer bo ob 20.30 večer poezije in glasbe Artistra. Nastopajo: Alfredo La-cosegliaz, Claudio Grisancich, Marko Kravos, Sinad Gudže-vic, Milan Rakovac, Luciano Morandini in Roberta Razzi. Pomoč Pokrajine Trst kraškim proizvajalcem Pokrajinska uprava je včeraj predstavila podatke o monitoraži kmetijskih dejavnosti in izsledke kampanje za zaščito oljke in drugih kultur, ki jo je pristojno pokrajinsko odborništvo sprožilo v letu 2008. Pokrajina je monitoražo opravila s pomočjo 17 merilnih naprav, na osnovi katerih so lahko pravočasno ukrepali proti škodljivcem in še zlasti v zvezi z bojem proti oljčni muhi. Pokrajina je lani v ta namen vložila 60 tisoč evrov, je povedal pokrajinski podpredsednik in pristojni odbornik Walter Godina. Letos bo pokrajina vložila še več, in sicer 80 tisoč evrov z namenom zaščite poleg oljke tudi trte. Projekt pokrajinske uprave je namreč temeljnega pomena za jamstvo proizvodnje kraških olj in vin, ki so zelo kakovostni in uveljavljeni, je povedal Godina. Zaradi tega je njihova promocija in razvoj med glavnimi skrbmi pokrajinske uprave, ki je vselej ob boku proizvajalcem. Nasveti pokrajinske službe za varstvo trte Pokrajinska služba za vodeno in integrirano varstvo trte svetuje, da se pred začetkom cvetenja poseže s sistemičnimi pripravki. Proti peronospori je treba uporabljati proizvode, kot so metalaksil in mankozeb (skupaj) ali benalaksil in mankozeb. Proti oidiju svetujejo aktivne snovi, kot sta ibe in močljivo žveplo (skupaj) ali me-trafenon. Služba svetuje upoštevanje navodil in vsaj dve škropljenji z istim pripravkom v časovnemu razmiku 12-14 dni. V bioloških vinogradih svetujejo za boj proti oidiju uporabo močlji-vega žvepla ali žvepla v prahu v najmanj vročih urah. V primeru toče pa je priporočena uporaba bakrenih pripravkov v roku 24-48 Na Krasu obnova cestne signalizacije Občinska uprava je sporočila, da bodo v prihodnjih dneh obnavljali cestno signalizacijo na nekaterih cestah. Danes bodo od 8. do 18. ure dela na Padričah in v Gropa-di, medtem ko bodo jutri prav tako od 8. do 18. ure posegli v Treb-čah in pri Banih. V petek bodo od 8. do 12. ure obnavljali cestno signalizacijo na cesti za Opčine in pri Ferlugih v Ul. Bellavista in Ul. Mantovani. ZGONIK - Županski kandidat Ljudstva svobode in UDC Denis Zigante »Referendum za šolo 1. maj 1945« Ko bi postal župan, bi ga razpisal med občani za spremembo imena slovenske šole v Zgoniku Denis Zigante, županski kandidat Ljudstva svobode in UDC na občinskih volitvah v Zgoniku je človeško zelo zelo simpatičen. Rojen v Umagu, že dolgo let prebiva v Trstu z ženo Oriano, Slovenko, in hčerkama. Tudi tašča in tast iz Nove vasi nad Koprom sta Slovenca. Eno leto je bil predsednik Federacije ezulskih organizacij, dva mandata predsednik Unije Istranov. Zakaj ste se, Tržačan, odločili za župansko kandidaturo v Zgoniku? »Stranka mi je predlagala kandidaturo, da bi izbrali novo pot.« Kljub temu, da niste domačin, bo zgoniško občino, ki šteje komaj 4 tisoč duš, lahko upravljati. »To je po eni strani res. Zgonik ni velik kraj. Tudi za tako majhen obseg pa je potrebno dobro upravljanje.« Občinski proračun, pet milijonov evrov, je relativno majhen ... »Da, pet milijonov evrov ni veliko. Kot povsod gre za prihodke in odhodke. Pomembno pa bo pridobiti sredstva, to pa je področje, ki ga zelo dobro poznam.« Tudi število občinskih uslužbencev, vsega kakih petdeset, ni veliko ... »Ko so mi povedali, sem bil presenečen: petdeset uslužbencev, to pa je že lep upravni aparat.« Kaj sploh veste o Zgoniku? »Tržačani poznajo Zgonik po osmi-cah, po gostinskih obratih. A Zgonik ni samo to. V občini imam prijatelje, v Sa-matorci. Vem na primer, da je Športno-kulturni center slabo izkoriščen.« Čudno, kajti znano je, da je polno zaseden, od jutra do večera! »Seveda, seveda. Ampak moja hčerka je morala v Repen, da je lahko igrala odbojko.« Kaj boste storili, če boste izvoljeni za župana? »Ker me ljudje ne poznajo, bom poslal pismo občanom in jih povabil na srečanja. V majhnih skupnostih je spoznavanje temeljnega pomena.« Bistvene točke vašega programa? »Kvaliteta življenja, zaščita tradicij, Denis Zigante varstvo okolja, ločeno zbiranje odpadkov, ceste. Pri centru Lanza bi morali urediti krožišče.« Tisto je pokrajinska cesta, ne pa občinska. Druge teme programa? »Pozornost mladim in starostnikom. Potem je treba rešiti vprašanje Kraškega vodovoda. Zgonik ni sestavni del družbe Kraškega vodovoda.« V resnici je z repentabrsko in de-vinsko-nabrežinsko občino lastnik Kraškega vodovoda ... »Dobro. Očitno so me slabo infor- mirali. Ni pa rečeno, da bi lahko njegovo delovanje še izboljšali.« Predsednik Lege nazionale Sardos Albertini je predlagal odstranitev obeležij, ki spominjajo na maj 1945. Ko bi postali župan, bi zahtevali, naj osnovna šola v Zgoniku, poimenovana po 1. maju 1945, spremeni ime? »Prisilno ne. Bi pa razpisal referendum, naj se občani izrečejo.« Vseh 4 tisoč zgoniških občanov? »Seveda.« Županski kandidat Ljudstva svobode in UDC Denis Zigante je res zelo simpatičen. Ampak: ko bi stopil do zgo-niškega matičnega urada, bi mu gospa Neva povedala, da je konec marca občina štela 2.119 prebivalcev (1.045 moških, 1.074 žensk); ko bi se zglasil v tajništvu, bi od gospe Nade izvedel, da zaposluje občina 21 uslužbencev; in ko bi se udeležil zadnje občinske seje, bi od župana Mirka Sardoča slišal, da je lanski obračun znašal 2 milijona 868 tisoč evrov. M.K. 8 Sreda, 27. maja 2009 TRST / AREA SCIENCE PARK - V soboto med 10. in 1 8. uro Potovanje po poteh biotehnologije, fizike, elektronike, telematike ... Rdeča nit letošnjega dneva odprtih vrat je vez med znanostjo in umetnostjo Vez med znanostjo in umetnostjo bo rdeča nit letošnjega dneva odprtih vrat, ki ga že devetič zapored pripravlja padriški znanstveni center Area Science Park. Obiskovalci bodo lahko v soboto, 6. junija (med 10. in 18. uro), spoznavali naravoslovne in tehnične vede ter njihovo povezanost z umetnostjo in kulinari-ko. To so sporočili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so organizatorji prireditve poudarili, da so tudi tokrat pripravili pester program zanimivih dogodkov in vodenih ogledov, ki bodo zadovoljili vse generacije obiskovalcev. Prof. Davide Russo z inštituta Area Science park je včeraj povedal, da bo na dan odprih vrat svoje duri odprlo skoraj 30 laboratorijev, v vlogi vodičev pa se bodo predstavili znanstveniki, ki delajo v tamkajšnjih laboratorijih. Posamezniki in družine bodo lahko obiskali dva centra, in sicer tistega v Padričah in tistega v Bazovici, možen pa bo tudi obisk inštituta za oceanografi-jo in eksperimentalno geofiziko OGS in bazoviške astronomske opazovalnice INAF, letos prvič pa pri pobudi sodeluje tudi Didaktični naturalistični center v Bazovici. Dan odprtih vrat v pa-driškem znanstvenem centru bo obiskovalcem ponudil potovanje po poteh biotehnologije, fizike, vesoljskih raziskav, elektronike, telematike, ambientalne tehnologije itn. Zanimivo novost bodo predstavljale degustacijske delavnice, ki jih bo ta center pripravil v sodelovanju z organizacijo Slow Food Trieste, v okviru teh pa bo mogoče okušati in pobliže spoznati tipične proizvode naših krajev. Zainteresirani bodo tako lahko izvedeli več o Illy kavi, o avtohtonih vrstah vin, krajevnem ribolovu, pa o o čaju in kolačih. Vse to bodo širši javnosti predstavljali lokalni predelovalci in kulinarični strokovnjaki. Kot novost pa velja omeniti tudi glasbene delavnice v bazoviškem parku, ki jih bodo vodili gojenci konservatorija Tartini. Ti se bodo predstavili tudi s serijo koncertov, ki bodo na sporedu v padriškem parku. Glasbeni koledar predvideva šest koncertov, od katerih se bodo trije zgodili v dopoldanskih urah, trije pa v popoldanskem času. Zelo zanimiv znanstveni program bo pripravil tudi inštitut OGS, ki bo predstavil nastanek in razvoj planeta, vede, kot so seizmologija, oceanografija, ambientalna geofizika, poskrbljeno pa bo tudi za ljubitelje umetnosti, ki si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo. Astronomski observatorij INAF bo tudi letos obiskovalce popeljal med zvezde, možen pa bo tudi ogled sonca. Najmlajši pa bodo lahko v besedi in sliki ter s pomočjo različnih čutil spoznavali znanost v vseh njenih aspektih. Za malčke med 4. in 8. letom starosti bo zabavno v padriškem kampusu, kjer bodo v jutranjih urah lahko spoznavali sadje, tako sveže kot suho, popoldne pa jim bodo znanstveniki posredovali informacije o stročnicah in žitaricah. Dekleta in fantje med 8. in 14. letom se bodo v padriškem kampusu lahko preselili v virtualni svet, v Sincrotronu (bazoviški kampus) se bodo lahko udeležili enour-nih vodenih ogledov, obiska vredne pa bodo tudi didaktične delavnice, s katerimi bodo znanstveniki otrokom med 8. in 12. letom starosti razložili, zakaj je mleko tako pomembno živilo. Program ogledov in predavanj bo torej pester in poučen, ob vsem povedanem pa je treba izpostaviti tudi novico, da bo dobro poskrbljeno za prevoz. Med 9.15 in 19.30 bodo namreč iz Trsta proti padriškemu in bazoviškemu parku peljali brezplačni avtobusi, poleg teh pa bo obiskovalcem na razpolago tudi avtobus, ki bo povezoval Padriče, Bazovico in Briščike. Ta avtobus bo vozil vsakih 15 minut. Za zainteresirane naj še povemo, da se priporoča vnaprejšnja rezervacija vodenih ogledov in didaktičnih delavnic. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti tudi na telefonski številki 040/362314 (od ponedeljka do petka med 9. in 13 ter med 14. in 18. uro) ali na spletni strani www.area.trie-ste.it/openday. (sč) Na dan odprih vrat bo svoje duri odprlo skoraj 30 laboratorijev kroma Nevrolog Štokelj o alzheimerju Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje o alzheimerju. Jutri bo ob 18. uri v galeriji Narodnega doma (Ul. Filzi 14) o njej predaval nevrolog David Štokelj. Alzheimer je bolezen sodobnega časa. V Trstu se namreč soočamo z visokim odstotkom starejših oseb in seveda s sorazmernim številom ugotovljenih primerov te bolezni. Gre za bolezen patološko degenerativnega značaja in je najpogostejša oblika demence. Na začetku je značilen upad spomina in drugih funkcij, in sicer govora, orientacije in zmožnosti reševanja problemov. Z napredovanjem bolezni pa starostnik izgubi sposobnost branja, računanja ter zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Veter se požvižga Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Studio Vrtinec iz Novega Mesta vabita v Prosvetni dom na Opčine jutri ob 20. uri na predvajanje celovečernega dokumentarca Veter se požvižga. Posegli bodo režiser in scenarist Filip Robar Dorin, produ-cent in direktor fotografije Primož Kastelic ter avtor poglobljene študije o pogojih za spravo med državami in narodi Peter Merku. VZHODNI KRAS - Sredi maja Očistili okolico Opčin Pobuda skavtske organizacije, Jusa Opčine in vzhodnokraškega rajonskega sveta Sredi maja so skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije, Jus Opčine in vzhodnokraški rajonski svet priredili čistilno akcijo v okolici Opčin, pri kateri so sodelovali tudi številna skupina tabornikov, dijaki ter skupina Mladi za mlade. Udeleženci so se v popoldanskih urah zbrali pri občinski izpostavi na Opčinah ter se porazdelili v štiri skupine. Prva je počistila pokrajinsko cesto od konca Proseške ulice pri vojašnici Brunner do podvoza avtoceste pri Briščikih. Druga in tretja sta počistili dva odseka državne ceste proti Fernetičem, od Pikelca dalje, četrta pa je počistila dolino pri cestarski hiši na nekdanji Trbiški cesti malo pred Bani ter robove ceste od mosta za Bane do križišča pri Opčinah. Štiriperesna akcija je bila kar se da uspešna, saj so udeleženci nabrali za dva srednje velika tovornjaka odpadkov, med katerimi je bilo precej gum in tudi nekaj salonitnih azbestnih plošč. S takimi pobudami nameravajo organizatorji nadaljevati tudi v prihodnje, saj je Kras marsikje poln odpadkov. Večinoma izhajajo iz časa pred več kot desetimi ali petnajstimi leti, je poudaril eden od pobudnikov akcije, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Razveseljivo pa je dejstvo, da je tako imenovanih »svežih odpadkov« bolj malo, kar navsezadnje kaže na boljšo ekološko ozaveščenost ljudi. LICEJ FRANCETA PREŠERNA - Včeraj ob prisotnosti pesnika Marka Kravosa Proslavili so znanje materinščine Ob Kravosovem predavanju tudi nagrajevanje udeležencev tekmovanja za Cankarjevo priznanje - Občutena zahvala prof. Slavi Starc za dolgoletno sodelovanje in pomoč V torek so na liceju Franceta Prešerna gostili zamejskega pesnika in pisatelja Marka Kravosa, ki je letošnjim maturantom predaval o umetniških tokovih v slovenski povojni poeziji. Dijaki Patrizia Jurinčič, Marko Gantar, Julija Berdon, Valentina Oblak in Roberta Busecchian so doživeto podali nekaj Kravoso-vih pesmi. Sledilo je nagrajevanje dijakov, ki so se izkazali in sodelovali pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Tudi v letošnjem šolskem letu so se namreč dijaki liceja uspešno udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki se je členilo na šolsko, regijsko in državno. Bronasto, srebrno in zlato priznanje sta prejela Tjaša Oblak (I. kl. lic., Slava Starc) in David Požar (IV. b, Slava Starc). Z bronastim in srebrnim priznanjem so bile nagrajene Nicole Parmesan (IV. v.g., Barbara Zlobec), Lucija Tavčar (I. kl. lic., Slava Starc), Barbara Ferluga ( II. b, Barbara Zlobec), Alenka Cergol (II. kl. lic., Slava Starc), Valentina Oblak (III. kl. lic., Slava Starc). Bronasto priznanje so prejele Erica Sartori (IV. v.g., Barbara Zlobec), Ivana Milič (V. v.g., Barbara Zlobec), Tina Kralj (III. kl. lic., Slava Starc). Sodelovali so še naslednji dijaki: Giulia Maz-zoleni (IV. v.g.), Mia Kraus in Caterina Ducci Novelli (V. v.g.), Tanja Valič in Moira Berginc (I. kl. lic.), Lau- ra Sarasini, Tanja Cibiz in Veronika Pelikan (II. kl. lic.), Julija Berdon in Neža Kravos (III. kl. lic.), Patrizia Ju-rinčič in Poljanka Doljak (V. c, Majda Cibic). Omenjeni dijaki so prejeli knjižni dar iz Sklada Nade Pertot. Nagrajeni pa so bili tudi trije maturanti, ki so se posebno izkazali pri pouku slovenščine: Jakob Sossi (V. B), Tanja Valentič (V. B) in Nadja Cibic (III. kl. lic). Za uspešnimi dijaki vedno stojijo požrtvovalni mentorji: na včerajšnji slovesnosti so se zato prisrčno zahvalili profesorici Slavi Starc za dolgoletno delo pri organizaciji in izvajanju tekmovanj za Cankarjevo priznanje. Profesorica Starc je dijake navduševala tudi za branje sodobnejših avtorjev, ki jih pogosto ni najti v šolskih programih, in jih vzgajala v ljubezni do maternega jezika, vedno pa je bila pripravljena priskočiti na pomoč tudi mlajšim mentoricam, ki so se s pripravo na Cankarjevo priznanje srečevale prvič. Poleg knjižnega daru so ji zato honoris causa podelili Diamantno Cankarjevo priznanje s skrito željo, da bi tudi po upokojitvi pomagala tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Prireditve se je udeležila tudi gospa Mirella Ur-dih Merku, ki je kot nekdanja dijakinja klasičnega li-ceja šolski knjižnici podarila dvajset Tomizzovih knjig v originalu, delno z osebnim avtorjevim posvetilom, ter dve v nemškem prevodu. Predavanje ob podeljevanju priznanj so letos zaupali Marku Kravosu kroma / TRST Sreda, 27. maja 2009 9 1 GLASBENA MATICA - Druga zaključna akademija Po klavirju so tokrat prišli na vrsto vsi ostali Koncert je nudil pester prikaz najrazličnejših instrumentov - Zadnja akademija jutri Prva zaključna akademija Glasbene matice je bila monografsko posvečena klavirju, druga pa je bila pester prikaz najrazličnejših instrumentov, čeprav so številčno prevladovale flavte. Topel večer v cerkvi sv. Silvestra je odprla mala Tjaša de Luisa s kljunasto flavto, po začetni zadregi pa se je predstavil prikupen duo malih harfistk, ki študirata pri prof. Tatjani Donis: Martina Carec-ci in Paola Gregoric sta lepo naštudira-li dve skladbici, irsko ljudsko Green-sleeves in Andresovo Dyades št.1, ki je zaživela tudi s tolkalno spremljavo. Največ učencev je prišlo iz razreda prof. Erike Slama, ki je po mali Tjaši predstavila enega svojih najbolj nadarjenih učencev: Marco Obersnel je ob klavirski spremljavi Matjaža Zobca muzikal-no, samozavestno in dovršeno zaigral Poppovo Rusko cigansko pesem, nato je pianist nastopil s svojim starejšim bratom Janom, ki obiskuje 3. razred fagota pri prof.Sereni Candolini. Poslušali smo Allegro molto iz Koncerta št. 7 v a-molu Antonia Vivaldija, ki je resno zaposlil oba brata Zobec, nato pa smo se sprostili ob francoskem Valčku, ki ga je na harmoniko ljubko podala nadarjena Elisa Clai, učenka 3.letnika v razredu prof. Claudia Furlana. Instrumentalna ponudba na GM se je obogatila s pozavno, ki jo uspešno poučuje prof. Erik Žerjal: o velikem zanimanju za instrument, ki ne sodi med najbolj popularne, je pričala prisotnost kar dveh učencev, ki sta sicer privrženca narodnoza-bavne glasbe in člana skupine Mladi kraški muzikanti: tako Cristian Leghissa kot Rok Košuta sta ob klavirski spremljavi prof.Claudie Sedmach dokazala, da je pozavna dokaj zahtevno glasbilo; njen žameten, obenem pa krepak zvok je lepa nagrada za trud, toda potrebna so še leta, da učenec izoblikuje lep legato in natančno upravljanje premične kulise, ki določa intonacijo. Serija flavtistov prof .Erike Slama se je nadaljevala z Lucio Jankovski, ki obiskuje 3. letnik in je živahno zaigrala Igro Bojana Glavine ob ubrani spremljavi Matjaža Zobca, nato pa smo prisluhnili violinistki Valentini DAloia, ki študira pri prof. Jagodi Kjuder in je svoje znanje pokazala v Pugnanijevem Menuetu v Kreislerjevi priredbi, zanesljivo oporo pa je učenki 4.l etnika nudila prof. Claudia Sedmach. Lepo komorno skupino sestavljajo flavtistki Lucia Jankovski ter Ivana Milič, fagotist Jan Zobec ter nepogrešljivi Matjaž Zobec pri klavirju: iz bogatega baročnega repertoarja so izbrali Allegro iz Triosonate v A-duru Georga Philipa Telemanna , ki je zazvenel v uravnovešenem sozvočju. Harmonikar Emil Pocecco obiskuje 4. razred pri prof. Dorini Cante in je nedvomno nadpovprečno nadarjen glasbenik, kot smo lahko ugotovili ob žlahtni izvedbi Repnikove Otroške Suite št.1, ki je izžarevala muzikalnost ter iskreno predanost. Prof.Erika Slama je nato predstavila še dve svoji učenki, Ivano Milič iz 3. in Saro Bembi iz 7. razreda; prva je korektno podala Gaubertov Madrigal, druga pa lepo izoblikovala odlomek Reineckejeve Sonate Undine op. 87, obe je spremljala prof.Claudia Sedmach. Pod mentorstvom prof.Marka Bi-težnika je Paolo Skabar skoraj zaključil 8.letnik violine, kar pomeni, da so Bachove Sonate in Suite že obvezna hrana: poslušali smo 1.in 2. stavek Sonate št.1 v g-molu BWV 1001, kjer je nadarjeni violinist dokazal svoje tehnično in mu-zikalno zorenje, pester večer pa je sklenil trio flavt iz razreda prof. Tamare Tretjak: Poljanka Doljak, Manja Košuta in Lucija Tavčar so pokazale že lepo izoblikovan smisel za skupno igro, ki jo bodo s časom nedvomno znale obogatiti z večjo dinamično in agogično razgibanostjo. Večer je potekal ob toplih aplavzih občinstva, 3 .in zadnja akademija bo v baziliki sv.Silvestra jutri ob 20.30. Katja Kralj Pred nastopom so se nastavili našemu fotografu kroma GLEDALIŠČE ORAZIO BOBBIO - Nocoj »Terapevt« Andro Merku Prireditev Nora na vročem stolu ob 25-letnici plesne šole Arianne Starace Spi o energetskem prihranku Sindikat SPI-CGIL za Kraško območje nadaljuje s srečanji s prebivalstvom. Po uspehu v Nabrežini, kjer je beseda tekla o zdravstvenem vrtu, bo tokrat na vrsti energetski prihranek. Predavanje bo potekalo v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah jutri ob 17. uri. Posegli bodo predsednik Tržaškega okoliša Lino Santoro, uslužbenci ekološkega okenca, arh. Alenka Franceschini, moderator bo Lia Luisa. Pianist Massimo Gon na konservatoriju Drevi bo v tržaškem konservato-riju Tartini (Ul Ghega 12) ob 20.30 nastopil pianist Massimo Gon, sicer docent na samem kon-servatoriju. Poslušalcem bo postregel s pravim poklonom Frede-ricu Chopinu in njegovim romantičnim skladbam. Vstop je prost, svojo prisotnost pa je treba predhodno potrditi na tel. 040/6724911. Ples in zabava za manj mlade občane V soboto se bodo v športni palači Palachiarbola nekoliko starejši občani lahko razpištolili. Spet bo zaživela pobuda »60 pomladi«, ki bo ob 21. uri zabavala nekoliko manj mlade občane z energično skupino Old Stars. Kdor ljubi ples in ima nad 60 let, se lahko oglasi v uradu za odnese z javnostjo (Ul. Procureria 2/1) do petka od 9. do 12.30, v sredo tudi od 14.30 do 17. ure, kjer lahko dvigne brezplačne vstopnice. V športni palači bo nameščenih tudi 75 mizic, ob katerih si bo lahko odpočilo do 750 plesalcev. Ples se bo zaključil ob polnoči. Maya, jadrnica tržaških študentov Na Trgu Europa pred glavnim poslopjem tržaške univerze bodo danes ob 19. uri predstavili tako imenovni Projekt Maya, 4,6 metrov dolgo jadrnico, s katero se namerava skupina tržaških univerzitetnih študentov udeležiti tekmovanju Tisoč in ena jadrnica za univerzo, za kar je dala pobudo tretja rimska univerza. Tržaško skupino, imenovano Maya Technology Trieste koordinira Roberto Dalle Molle pod vodstvom docentov oddelka za pomorsko inženirstvo Igorja Zottija, Giorgia Contenta in Marca Biota. Po odličnih uspehih v vlogi imi-tatorja in voditelja prireditev, radijskih in televizijskih oddaj se bo Andro Merku danes in jutri preizkusil tudi kot ... terapevt. To - v gledališkem listu označeno kot »neverjetno« - vlogo bo odigral na odru gledališča Orazio Bobbio v predstavi La matta sulla se-dia che scotta (Nora na vročem stolu), s katero bo plesna šola Arianna proslavila 25-letnico delovanja. Ob Merkuju bodo v glavnih vlogah nastopili Arianna Starace in Franco Giombetti, ob njih še kakih 80 gojencev plesne šole, vse pa bo s svojo veščo roko iz zakulisja vodil režiser Gualtiero Giorgini. Predstava temelji na plesu, v katerega se spletajo, spajajo in prepletajo različne umetniške prvine, kot so gledališče, plesno gledališče, kabaret, glasba, poezija, muzikal in še vrsta drugih. Naslov predstave izhaja iz tehnike psihoterapevtske šole, imenovane Gestalt: na »vročem stolu« naj bi terapevt Merku priklical na dan notranje konflikte protagonistke Staraceje-ve v očitni eksistencialni krizi, in jih, čeprav malce ortodoksno, tudi rešil, seveda s pomočjo vseh ostalih sodelujočih. Predstava v gledališču Orazio Bobbio se bo začela ob 20.30. Jutri ponovitev ob isti uri. RTV SLOVENIJA - Na prvi mreži na sporedu že danes ob 16. uri Naši osnovnošolci v oddaji Pod Klobukom Nekateri učenci osnovnih šol Gradnik s Cola, Sirk iz Križa in Trubar-Kajuh iz Bazovice so se udeležili snemanja oddaje Pod klobukom, ki jo predvaja vsedržavna televizija RTV Slovenija. Oddaja bo na sporedu danes ob 16. uri na prvi televizijski mreži (RTV Slovenija 1), ponovitev pa bo jutri ob 9. uri 10 Sreda, 27. maja 2009 TRST / TREBČE - Jutri ob 20.30 Prvič bo občinstvu zapel čezmejni dekliški zbor Krasje Jutri bo v trebenski dolini pevski večer, ki ga prireja Slovensko pevsko društvo Krasje iz Trebč. Prvič se bo predstavil domači publiki čezmejni dekliški zbor Krasje z zborovodjo Matjažem Ščekom. Dekleta so imela v tej prvi sezoni, poleg rednih vaj enkrat tedensko v Bazovskem domu, več dvodnevnih intenzivnih vaj (oktobra v Postojni, marca v Rakovem Škocijanu, več koncev tedna v Bazovici). Za zaključek sezone je zbor pripravil svoj prvi pevski program, ki ga bo zapel v četrtek v lepo urejeni trebenski dolini. Nastop bo obogatilo sodelovanje ženske zasedbe MePZ Ipavska iz Vipave, ki jo prav tako vodi Matjaž Šček, in je bila v prvi sezoni za zbor Krasje vzornica in mentorica. Skupini sta v božičnem času lani že skupaj zapeli publiki v Sežani, za naprej pa načrtujeta novo sodelovanje v okviru širšega glasbenega projekta. Četrtkov koncert na odprtem se bo začel ob 20.30. Obiskovalcem svetujemo, da parkirajo pri trebenskem kalu, in nato sledijo smerokazom do "koncertne" doline. Dekliški zbor Krasje z Matjažem Ščekom na zadnji vaji v Bazovici ŠOLSTVO - Izlet v Celje Križani po sledovih domačega slikarskega mojstra Alberta Sirka Križani so 40-letnico poimenovanja domače osnovne šole po Albertu Sirku počastili tudi z izletom v Celje, kjer je priljubljeni slikar živel in je tudi pokopan. Izlet je priredilo Združenje staršev otrok osnovne šole. Izletniki so obiskali Sirkov grob, v Celju pa so si ogledali otroški muzej Hermanov brlog. Po obisku kmetije na Jelenovem grebenu (kmetija z jeleni) pri Olimju, kjer so imeli tudi piknik in družabne igre, so si ogledali še sosednjo Deželo pravljic in domišljije ali Kočo pri čarovnicah. Pred vrnitvijo domov so obiskali še tamkajšnjo lekarno in grad. Včeraj danes Danes, SREDA, 27. maja 2009 JANEZ Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 8.00 in zatone ob 24.03 Jutri, ČETRTEK, 28. maja 2009 AVGUŠTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,5 stopinje C, zračni tlak 1014,5 mb ustaljen, veter 14 km na uro severo-zahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje C. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. maja 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas- cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il canto di Paloma«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.30, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 17.30, 20.00, 22.20 »Vincere«; 16.00, 18.00, 19.15, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 16.00, 18.10, 20.10 »17 again - Ritorno al liceo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »San Valentino di sangue«; 15.50, 22.05 »Star Trek«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Vin-cere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »State of play«. KOPER - KO LOSE J - 16.40, 19.00, 21.20 »Noč v muzeju 2«; 17.10, 19.30, 21.50 »Slepota«; 17.00, 18.50, 20.40 »Čivava z Beverly Hillsa«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »17 again, ritorno al liceo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una notte al museo 2«; 16.50 »Il to-pino Despereaux«. ¿i Čestitke PETRI za 7. rojstni dan! Rdeče češnje rada ješ, tudi v šolo rada greš. Najraje po vrtu se podiš, skačeš, žogaš, se loviš. Vedno pridno se učiš, nam veselje podariš. Danes rojstni dan imaš, tu so naše želje, naj te spremljajo vsak dan: rdeča lička, smeh in sreča, pa še znanja polna vreča. Nona, nono, Alen in Maja. S Izleti SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 21.15 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.10 »Vincere«; Dvorana 5: 20.00 22.10 »17 again - Ritorno al liceo«; 17.30 »Earth - La no-stra terra«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sev-nem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Krasoslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu A.Budal v Štandre-žu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 30. maja, odhod avtobusa za izlet na Poljsko ob 4. uri zjutraj iz Padrič. SPDT vabi v nedeljo, 31. maja, na zelo razgleden hrib Cuar (1476 m), ki se nahaja na vzhodnem robu Karnijskih Predalp in na ogled jezera Cornino. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bodo udeleženci podali do sedla Quel di Forchia (884 m), od koder se bodo povzpeli na vrh. Predviden je 4-urni pohod. Za rezervacijo v kombiju pokličite na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo v torek, 2. junija, na romanje na Zasavsko Sveto Goro in v Vače, kjer imajo božji grob iz stekla. Avtobus bo odpotoval: s trga Oberdan ob 6.35, iz Sesljana ob 6.50, iz Sv. Križa ob 6.55, s Proseka ob 7. uri in z Opčin ob 7.10. Za vpis in dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-220693 ali 3479322123. IZLET NA BRIJONE organizira društvo Igo Gruden iz Nabrežine, in sicer v nedeljo, 7. junija cel dan. Prevoz, obroki, pijača, glasba, dobra družba. Za info in rezervacije pokličite sledeče tel. št.: 328-0636541 (Petra), 339-1115880 (Petra) ali 333-8478462 (Milena). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. 38. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV - v nedeljo, 14. junija, bo v Šentjanžu v Rožu na Koroškem, v organizaciji SPD Celovec, 38. srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda: krajši, dvourni po Šentjanških Rutah in šti-riurni pohod na Sinski vrh. SPDT prireja ob tej priliki avtobusni izlet in vabi člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo na tel. 040/220155 (Livio) ali na tel. 040/2176855 (Vojka). S Poslovni oglasi H Mali oglasi ČOLN elan, 4 m dolg, z vso opremo, v dobrem stanju, prodam za 500,00 evrov. Tel. št.: 340-8640721. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. centralno ogrevanje. Najemnina znaša 450,00 evrov mesečno. Informacije na tel. št.: 348-5289452. DAJEM V NAJEM prostor 85 kv.m, Al-pinska ulica 87 - Opčine, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali na 340-3338082. GOSPA z izkušnjami išče delo: likanje, pospravljanje, pomoč v kuhinji. Tel. št.: 040-213011. IZGUBILA SE JE 7-mesečna zlata prinašalka. Poštenega najditelja čaka nagrada v višini 700,00 evrov. Tel. 3355291181. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KUHARICA s 25-letno izkušnjo išče delo v gostinstvu, gospodinjstvu ali negi ostarelih oseb. Tel. št.: 320-3557811. Združenje prostovoljcev H OŠPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje v četrtek, 28. maja, ob 17. uri v galerijo Narodnega doma -Ul. Filzi št. 14 v Trstu na temo ÁLZHÁ1ME R Predaval bo nevrolog dr. David Štokelj LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatičnega malega mucka. Poklicati na tel. št.: 040-228382 ali 335-8478333. MLADIČ ZLATEGA PRINAŠALCA z rodovnikom nujno išče gospodarja. Tel. št.: 349-5252201. ODDAM V NAJEM študentom z enoletno pogodbo opremljeno trosobno stanovanje pri Sv. Ivanu v bližini stadiona 1. maj. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 040-274995 ali 3475469662. PRODAM motokultivator ('freza') ni-bi diesel lombardini, 12 k.s. Poklicati od 13. do 17. ure na tel. št.: 040231984. PRODAM nov ročno plisiran črn ške-denjski kamižot. Tel. št.: 040-227006. PRODAM KOZLIČKE - klicati v jutranjih urah, od 9.00 do 11.00, na tel. št. 040 - 2330630. PRODAM PAŠNIK v Boljuncu (stenice), 1.300 kv.m. Poklicati na tel. št.: 040-280910. PRODAM na novo vezene naramne rute s čipkami za kraško nošo. Tel. 040299820. PROSTORE male trgovine v centru Opčin dajemo v najem tudi za urad. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah. [d Osmice DARJO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Vljudno vabljeni. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! JUTRI bomo v Prebenegu Kocijanči-čevi odprli osmico. Čaka vas pristna kapljica in slasten prigrizek. Vabljeni. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. OSMICO so odprli Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. Loterija 26. maja 2009 Bari 6 66 2 67 5 Cagliari 33 15 5 50 69 Firence 64 74 22 11 53 Genova 80 48 70 10 36 Milan 33 3 35 69 82 Neapelj 35 20 3 90 45 Palermo 66 77 83 69 23 Rim 77 86 80 58 28 Turin 12 63 7 85 74 Benetke 85 78 49 27 20 Nazionale 50 19 48 7 45 Super Enalotto Št. 63 6 33 35 64 66 77 jolly 85 Nagradni sklad 3.677.375,01 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 63.293.233,30 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 27.580,32 € 1.546 dobitnikov s 4 točkami 356,79 € 62.440 dobitnikov s 3 točkami 17,66 € Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 35.679,00 € 258 dobitnikov s 3 točkami 1.766,00 € 4.201 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.926 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.284 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 27. maja 2009 1 1 SKD TABOR danes, v sredo, 27. maja, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah tematski večer PHTSHS Sodelovali bodo: dr. Peter Suhadolc, inž. Borut Plesničarter prostovoljki civilne zaščite Sara Ferluga in Maša Stranj. Zbirali bomo tudi prispevke za obnovo potresnega območja. Vabljeni, da se pridružite! lj Obvestila C KONZORCIJ ZA ZAŠČITO KONTROLIRANEGA POREKLA VIN "KRAS" CONSORZIO PER LA TUTELA DELLA DENOMINAZIONE DIORIGINE CONTROLLAIA DEI VINI "CARSO" V sodelovanju s Tržaško Pokrajino in Konzorcijem Coiiio vabi vse vinogradnike na strokovni posvet o ZLATI RUMENICI karantenski bolezni vinske trte ki bo na Opčinah danes ob 18.00 uri v sejni dvorani Zadružne Kraške Banke, Ulica Recreatorio, 2 VABLJENI! ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA MISI- JON vabi v okviru priprav na srečanje z Vincencijevo konferenco (prof. A. Štefančič) in s škofijskim Karita-som (zakonca A. Selj in K. Martelanc) danes, 27. maja, ob 17. uri v Peterli-novi dvorani, ul. Donizetti 3 (1. nadstropje). SKD TABOR prireja danes, 27.maja, ob 20.30 tematski večer »Potres«. Sodelovali bodo: dr. Peter Suhadolc, inž. Borut Plesničar ter prostovoljki civilne zaščite Sara Ferluga in Maša Stranj. Istočasno bomo zbirali tudi prispevke, ki jih bomo namenili obnovi potresnega območja. Vabljeni, da se pridružite! SINDIKAT SPI-CGIL za Kraško Območje nadaljuje potek »srečanja s prebivalstvom« po Nabrežinskem uspehu, kjer je bil obravnavan »Zdravstveni Vrt«. sedaj bi na vrsti tema »energetski prihranek«. Predavanje se bo vršilo na Opčinah, v Konferenčni sobi Zadružne kraške banke, v četrtek, 28. maja, ob 17. uri. Predavatelji: Lino Santoro - predsednik Tržaškega okoliša, uslužbenci Ekološkega okenca, arh. Alenka Franceschini - Združenja L.A.S.E.R. Trst. Usklajuje dr. Lia Luisa. SPD KRASJE vabi v četrtek, 28. maja, ob 20.30 na pevski večer v tre-bensko dolino. Prvič bo nastopil v Trebčah čezmejni dekliški zbor Kra-sje pod vodstvom Matjaža Ščeka. Sodelovala bo ženska zasedba MePZ Ipavska iz Vipave. Ko pridete do tre-benskega kala bodite pozorni na smerokaze za »koncertno« dolino. Pričakujemo vas! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA-ONLUS vabi na predavanje v četrtek, 28. maja, ob 17. uri, v galerijo Narodnega doma Ul. Filzi št. 14, v Trstu, na temo »Alzheimer«. Predaval bo nevrolog David Štokelj. OBČINA DOLINA razpisuje postopek primerjalnega ocenjevanja na podlagi naslovov in razgovora za dodelitev naloga usklajenega in trajnega sodelovanja za dobo 6 mesecev za upravne dejavnosti v okviru projekta agenda 21 »Partecipassieme - Sodeluj skupaj« med občino Dolina,obči-no Milje in pokrajino Trst pri Oddelku za investicije, okolje, evropske projekte in civilno zaščito na občini Dolina. Interesenti morajo predložiti vlogo za kandidaturo in življenjepis v eni sami kuverti najkasneje do 13. ure dne 29. maja. Informacije: www.sandorligo-dolina.it ali na tel. š.: 040-8329.231. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Na-brežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 0402017370. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo celodnevni izlet po kraških poteh, ki bo v nedeljo, 31. maja. Zbirališče ob 9.30 v Gročani, konec akcije ob 16.00 prav tako v Gročani. Taborniški srečno! ŠPORTNA ŠOLA TRST v sodelovanju s ŠZ Bor obvešča starše otrok, ki obiskujejo sobotno telovadbo, da v soboto, 31. maja, bo zaključni izlet s tri-cikli in bicikli. Zbirališče na kmetiji Lenart v Bazovici ob 9.30. Izletu bo sledila družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 1. junija, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na odprtje dokumentarne razstave «Ivan Rudolf in padalci«. Spregovorili bodo načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske polkovnik doc. dr. Tomaž Kladnik, avtorja razstave doc. dr. Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem in kustos dipl. zgod. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja ter član »Rudolfove skupine« primorskih padalcev Ciril Kobal iz Kopra. Časnikar Saša Rudolf bo predstavil video prikaz o življenju očeta Ivana, na ogled pa bo še dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem Vzhodu. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v ponedeljek, 1. junija, uradi zaprti. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v sredo, 3. junija, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predstavitev kleti Montemoro iz slovenske Istre z degustacijo olja in vina. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 3334219540 (Luciano). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center potekala v Uradu za Šolstvo občine Dolina od 3. do 8.junija, od 8.30 do 12.30. V sredo in v ponedeljek bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 17.30. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 22.junija do 3.julija, kot poletni nogometni, odbojkarski in košarkarski kamp za otroke med 6. in 14. letom starosti v sodelovanju z A.Š.D. Breg; od 6. do 31.julija, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Urad za Šolstvo tel.št.: 040-8329282-213 e-mail: scuo-le-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it , www.sandorligo-dolina.it. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 3. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. Obenem obveščamo člane in prijatelje, da bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na ogled v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) razstava znamk in fotografij stare Gorice. Pričakujemo vas. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija »Planinsko šolo« na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladin-ski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). Vabljeni! AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 5. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah redni občni zbor. Vljudno vabljeni vsi člani. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA prirejajo dneve slovenske tržaške knjige. Do 6. junija bodo v Galeriji Tržaške knjigarne z ugodnimi popusti v prodaji knjige obeh omenjenih založb. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico, s Turističnim društvom Škocjan ter s SKD Primorec, vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Vi-viani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na tel. št.: 3472576505 ali www.festivalkras.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št.: 334-1384216, vsak delavnik od 15. do 17. ure. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka, 15. junija do srede, 24. junija. Informacije in prijave do 9. junija na telefonski številki: 040-635627 (ZSŠDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom občine Repentabor »Nogometni kamp« (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu, od 15. do 20. junija. Vsak udeleženec prejme ob vpisu dres (majčka in hlačke). Prijave in informacije sprejemamo do 10. junija na tel. št.: 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 3280350533 (Srečko). ORATORIJ 2009 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH pod vodstvom g. Be-denčiča skupaj z mladimi animator-ji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Program: dva tedna za različni starostni skupini, od 9. do 16. ure. Po dogovoru lahko pripeljete otroke pred urnikom. Prvi teden: od 29. do 3.julija za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, tri dni v Marijaniš-ču, dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe. Drugi teden: od 20. do 24.julija, za dijake nižjih srednjih šol, dvodnevni izlet v slovenske planine. Za vsako skupino sprejemamo največ 30 udeležencev. Cena znaša 70,00 evrov. Info in vpis: do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 3358186940. TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN-Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor). 13. in 14. junija bomo v Gabrjah skupaj spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre. Za vse informacije: 335-5316286 (Veronika). AŠD POLET IN ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 3385889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se od- vijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teori-čne in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, email: tpkcntsirena@libero.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Slovenska prosveta in Študijski center Melanie Klein obveščata, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki se bo odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca v Bazovici. Središče je namenjeno otrokom med 2. in 10. letom starosti. Vpisovanje je možno vsako soboto do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8. Informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414 (vsak dan od 10. do 13. ure in ob sobotah med 16. in 18. uro). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2. 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3. 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mai-lu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. 0 Prireditve GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opči-nah (Proseška ul. 131). SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 29. maja, večer z diapozitivami. Botanik Slavko Polak bo prikazal «Živi svet Avstralije«. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični koncert Marijinih pesmi, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v soboto, 30. maja, ob 20.30. Koncert oblikujejo: MlDPS Vesela pomlad, VK Vesela pomlad, MePZ in MoPZ Sv. Jernej. Priložnostno misel bo podal P. Vidau, spored pa bo povezovala U. Šinigoj. Po sv. maši ob 19. uri bo ogled videa Marijine božje poti od Jadrana do Alp. Pričakujemo vas! OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik v Repnu. Vsak dan možnost poskusa jezdenja konja. Na ogled bo razstava del Društva likovnikov Logatec v galeriji kraške hiše s sledečim urnikom: sobota, 30. maja, 16.00-19.00; nedelja, 31. maja, 11.00-12.30 in 15.00-17.00. SKD IGO GRUDEN gosti Beneško gledališče z igro »Kozja koža« (Ugo Bet-ti-Marina Cernetig) v soboto, 30. maja, ob 20.30 v društveni dvorani v Na-brežini. SOMPD VESELA POMLAD vabi v nedeljo, 31.maja, ob 18.uri v Finžgarjev dom na Opčine na predstavitev DVD-ja »Srečanje s pesmijo«. Video posnetek je nastal na koncertu ob tridesetletnici delovanja Vesele pomladi. Sledi družabnost. Vabljeni! OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVIŠKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, tel. št.: 040635626. Prispevki Popravek: V spomin na nepozabno mamo Ireno Pegan in Gruden daruje hčerka Daria 100,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na dragega moža in očeta Gi-gija De Lorenzija daruje družina 30,00 evrov za OŠ Albert Sirk. Ob 3. obletnici smrti Andreja Batiča darujeta mama Adelka in oče Mario 50,00 evrov za NK Kras. V spomin na Emilio Sossa darujeta Ki-ki in Adriano 50,00 evrov za ŠD Kon-tovel. Namesto cvetja na grob drage prof. Kra-sulje Suhadolc daruje Silva Gasperčič 25,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Justa Kluna daruje Tiberio Maver 30,00 evrov za Moški pevski zbor F. Venturini. ^ Zapustila nas je Alma Godina vd. Ghirardi Žalujoči sin Silvio, vnukinja Deborah in družina Coccolo Pogreb bo v petek, 29. maja, ob 13.30 v cerkvi v Škednju. Škedenj, 27. maja 2009 Z mirnim odhodom gospe Alme Godina Ghirardi je Škedenj izgubil pričevalko svoje zgodovine. Sinu Silviu in svojcem topel objem. KD in ŽPS Ivan Grbec Našemu odborniku Silviu Ghirardi-ju iskreno sožalje ob izgubi drage mame Alme Godina vsi pri Odboru za spomenik padlim iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca Dragi Silvio, blizu smo ti v teh težkih trenutkih tovariši in tovarišice krožka SKP "J. Canciani", krožka "Falisca" in ljudskega doma "Z. Perello" 2006 2009 Andrea Batti V naših mislih Elena, Damijan in Dimitri Repnič, 27. maja 2009 12 Sreda, 27. maja 2009 KULTURA / GLASBA - Kvalitetna in zanimiva koncerta Goriška Snovanja v znamenju Mirjam Pahor in pianista Guarrere Goriška pevka se je predstavila z recitalom o Edith Piaf, sicilski pianist z diplomskim koncertom Letošnje četrto goriško Snovanje nas je povabilo pod nebo briških goric, v prijetno klet domačije Keber, in nas za nekaj nostalgičnih trenutkov »preselilo« v pariški milje, tisti, ki ga je za vedno zaznamovalo boemsko življenje Edith Piaf. Vznemirljivi svet te francoske dive šansona, njeno nemirno srce, njeno strastno predajanje izpovedi v petju so tokrat navdihnili Mirjam Pahor, goriško pevko, ki jo po izobrazbi in dosedanjem koncertnem udejstvovanju poznamo predvsem kot poustvarjalko klasičnega repertoarja. Pri oživljanju čudovitih, čeprav pogosto melanholičnih pesmi »pariškega slavčka« je Pahorjevi tehtno in domiselno podporo ustvaril Giorgio Marega, glasbenik iz Mo-še pri Gorici, ki je za ta dogodek za instrumentalni ansambel Baguette Quartet iz Ljubljane (Oksana Pečeny, violina, Mitja Jeršič, akordeon, Marko Turšič, kontrabas, Giorgio Marega, klavir) priredil klavirske partiture. Večne pesmi (kot so Non, je ne regrette rien, Paris, Padam padam, Milord, La vie en Rose, C'est si bon ...) so v akademsko izobraženem mezzosopranu Mirjam Pahor zvenele su-gestivno, poglobljeno, spoštljivo, jim sicer na trenutke odvzele strastno moč besede, a jim hkrati dodale nove odtenke goriškega (mnogo manj boemsko vznemirljivega vsakdana) »pogleda« na slavno pevko, ki je v petje izlila vso svojo izpovedno moč in osvojila srca celega sveta. Briško doživljanje ustvarjalnih in po-ustvarjalnih posebnosti in prav tako zelo posebnega (žal tragičnega) življenja Edith Piaf sta premišljeno in spretno dopolnili tudi recitatorki Marina Benedetto (ki je pripravila tudi vezni tekst) in Karolina Černic. Prepletanje žive besede in glasbe ter projekcija fotografij (iz življenja Edith Piaf) so v Keberjevi domačiji (vsaj za en večer) ustvarili atmosfero kreativnih vzgibov, nam zdramili um in se dotaknili naših src, nam prebujali domišljijo in nas prijazno in ljubeče popeljali v svet človeških usod, ki jim največkrat najraje ubežimo. Mirjam Pahor je z večerom »Sous le ciel de Paris« (Pod pariškim ne- Večne pesmi so v akademsko izobraženem mezzosopranu Mirjam Pahor zvenele sugestivno, poglobljeno, spoštljivo f. bumbaca bom) razgalila tudi sebe: številnemu občinstvu je ponudila enkratno doživetje in soočanje s svojimi drugačnimi poustvar-jalnimi ambicijami - in ta pogumni krst je opravila dostojanstveno, zgledno, z ela-nom in eleganco, brez vsakršnih površinskih (populistično teatralnih) ali manj okusnih glasbenih prijemov ... In njenemu konceptu so vsi protagonisti večera zvesto in doživeto sledili. Goriške sveže glasbene energije (sicer po sicilijansko ožarjene) so napolnile tudi Palačo Attems v Gorici, ko je v petek, 22. maja, na petem Snovanju zaigral diplomski koncert Giuseppe Guarrera iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel. Simpatični pianist prihaja iz Sicilije, kjer je na konservatoriju v Catanii z odliko in pohvalo opravil srednjo stopnjo klavirja (prof. Giuseppe Cultrera). Njegova glasbena pot je posejana z uspešnimi koncertnimi nastopi na različnih odrih v Italiji, Nemčiji in Sloveniji ter z odličnimi priznanji na več tekmovanjih (Mednarodna nagrada Seiler v Palermu, Mednarodno tekmovanje za nagrado Mesta Gorica, Državno tekmovanje Miro v Bresci). Guarrera se je pred dvema letoma s Sicilije preselil v Gorico in danes je študent psihopedagoškega lice-ja»Scipio Slataper. »Njegova zanimanja so raznolika. V sebi nosi visok intelektualni potencial, dovzeten je za aktualne družbene probleme, nagnjen je k razmišljanju in k odkrivanju skrivnosti sveta in človeštva,« so zapisali v koncertnem listu, in vse to smo lahko prepoznavali in občutili tudi v njegovih bleščečih pianističnih »zgodbah«, ki jih je s tehnično spretno, muzi-kalno bogato in večkrat tudi zrelo igro »pripovedoval« v izvedbah zahtevnih skladb J. S. Bacha (Partita v B-duru), J. Brahmsa (Haendel - Variationen, op. 24) A. Skrjabina (Sonata Fantasie št. 2, op. 19), F. Chopina (Mazurki op. 63, št. 3 in op. 50, št. 2) in F. Liszta. Pretanjen in natančen je Giuseppe v prozorni Bachovi »čembalistični« glasbi, strasten in poglobljen v razkrivanju zapletenih kompozicijskih domislic Brahmsa, avanturistično iznajdljivo je njegovo razpletanje gostega glasbenega tkiva Skrjabinove druge Sonate (in s slutnjo, da jo še intenzivno raziskuje), še precej mladostno zadržano in zato večkrat kontrastno je njegovo predajanje preprostim, a nenavadnim harmoničnim shemam v dveh Chopinovih miniaturnih plesnih klavirskih biserih ... še najbolj resnična in iskrena narava mladega pianističnega talenta pa se razkrije v demonskih atmosferah zadnje skladbe večera, v Lisztovem Mephisto valčku, ko lahko osvojimo vse odlike interpreta in se zavemo, da imamo pred sabo glasbenika, ki vztrajno in uspešno stopa po poti bodočega dovolj izjemnega pianističnega virtuoza. Tatjana Gregorič TRST - V galeriji Torbandena Evropski in ameriški mosjtri informela Gre za poklon nekaterim avtorjem, ki so v petdesetih letih prejšnjega stoletja ubrali pot abstraktnega izražanja - Razstava Abstracta je na ogled do konca meseca V tržaški galeriji Torbandena se do 31. maja odvija pregledna razstava posvečena evropskim in ameriškim mojstrom informela. Pobuda je osnovana na izboru okrog dvajsetih del, ki pripadajo nekaterim izmed najuglednejših predstavnikov tega slikarskega pristopa, ki se je razvil v povojnem obdobju dvajsetega stoletja. Za dela predstavljenih avtorjev se danes zanimajo tako mednarodni zbiratelji kot velike svetovne razstavne ustanove. Gre za likovno pojmovanje, ki se je odreklo kateremukoli slikarskemu formalizmu. Ta pristop, ki se oddaljuje od katerekoli odvisnosti od zamišljenih podob in estetskih pravil, je uspel kodificirati nov sistem komunikacije, ki je v nadaljnjem prevzel cel svetovni umetniški okvir v sklopu izražanja najbolj svobodnih teženj. V tovrstnih delih izstopa odsotnost upodobitve predmeta v njegovih iluzionističnih, impresionističnih in ek-spresionističnih tradicionalnih interpretacijah v korist ustvarjalnega dejanja oziroma poistovetenja avtorja in njegovih odločitev ter dejanj. Kljub temu da se je v zadnjih letih mednarodni umetniški okvir usmeril v eksperimentiranje novih medijev in digitalne fotografije, predstavlja abstraktni pristop še vedno vitalen pojav, ki želi biti sredstvo raziskovanja, primerjave in izražanja današnje družbe. Pobuda tržaške galerije Torbandena se želi pokloniti nekaterim avtorjem, ki so v petdesetih letih dvajsetega stoletja ubrali pot abstraktnega izražanja. Na razstavi so predstavljena dela različnih formatov in slikarskih tehnik, na primer olje na platnu, tuš na papirju, mešana tehnika in tempera na papirju. Na ogled so dela Američanov Hansa Hofmanna in Marka Tobeya (na levi sliki), Španca Antonija Tapiesa in Eduarda Chillide, slikarja francosko-nem-ške narodnosti Hansa Hartunga, Nizozemca Karla Appela, čilskega slikarja Roberta Sebastiana Matte, Hrvata Eda Murtica, Kanadčana Jeana Paula Riopella in ita- lijanskih predstavnikov Emilia Vedove, Giuseppeja Santomasa, Giulia Turcata in Achilla Perillia. V zgornjem nadstropju galerije so med drugim razstavljena tudi dela Umberta Milania in Costantina Guen-zia, predstavnikov milanskega informela. Eksponati slednjih zaobjemajo obdobje, ki gre od štiridesetih do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Sosednja sobica pa je posvečena argentinskemu umetniku Estebanu Li- si (na desni sliki), ki je deloval med tridesetimi in sedemdesetimi leti dvajsetega stoletja in kateremu bo galerija oktobra posvetila veliko retrospektivno razstavo, kjer bodo predstavljena dela iz petdesetih in šestdesetih let. Razstavo si je mogoče ogledati od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Štefan Turk NOVA GORICA Jutri premiera Poti v Jajce Stanje v gledališču je boljše, kot ga zaznava zunanja javnost, je včeraj v Novi Gorici poudaril v. d. direktorja Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica Jožko Čuk. V gledališču so predstavili peto premiero sezone, Pot v Jajce, ki jo bodo skupaj s SNG Drama Ljubljana na novogoriških odrskih deskah krstili v četrtek, 28. maja, ob 20. uri. »Mislim,da imamo zelo dober ansambel. Prepričan sem, da si ljudje želijo dobrega sodelovanja in pozabiti na napetosti, ki so se pojavile v zadnjem času. Sodim, da smo to že prešli,« je razmere v novogoriškem gledališču prvič po prevzemu funkcije sredi aprila komentiral Čuk. Izrazil je zadovoljstvo, da bodo kljub težavam predstavo Pot v Jajce na oder postavili, kot je bilo predvideno v pogodbi. Gre za koprodukcijo z ljubljansko Dramo, kjer bodo premiero pripravili jeseni. »Koprodukcija nam je povzročila veliko skrbi zaradi situacije v novogoriškem gledališču. S Čukom sem dobil sogovornika. Bilo je obdobje, ko v prejšnjem direktorju in umetniškem vodji nisem imel sogovornika,« je dodal ravnatelj SNG Drama Ivo Ban. Igro so po dnevniških zapisih in delih Edvarda Kocbeka ter Pasijonu po Kocbeku Iva Svetine napisali Sebastijan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič. Njena odrska uprizoritev verjetno vsem ne bo všeč, saj bodo z njo obudili preteklost naroda in ponudili razmislek za prihodnost, so povedali na novinarski konferenci. Pot v Jajce v treh dejanjih ne želi poveličevati Jugoslavije in partizanstva, a nam »Jugoslavija lahko pove pametne stvari o času, ki ga danes živimo«, je poudaril režiser predstave Sebastijan Horvat. S predstavo želijo »popljuvane« besede, kot so tovariš, revolucija, utopija in komunizem, postaviti višje in te ideje predstaviti na svež način, je dejal. Režiser je v zelo zahtevni predstavi dobro izkoristil širok oder in odrsko tehnologijo novo-goriškega gledališča, saj je vključil veliko zvočnih in svetlobnih efektov, je Horvatovo delo pohvalil Čuk. Predstava, katere ljubljanska premiera je predvidena za jesen, predvidenih pa je 26 ponovitev, ima velik umetniški domet, je dodal Ban. Pri Poti v Jajce sodelujejo dramaturginja Andreja Kopač, lektor Srečko Fišer, scenografka Petra Veber, kostumografka Belinda Radulovic, avtor glasbe Drago Ivanuša, avtor videa Nejc Saje, koreografinji Jana Menger in Leja Jurišič, oblikovalca luči Milan Podlogar in Petra Veber ter asistentka režiserja Eva Nina Lampič. Igralsko zasedbo sestavljajo Uroš Fürst, Gregor Bakovic, Marko Mandic, Miha Nemec, Boris Mi-halj, Vojko Belšak, Aljaž Jovano-vic, Aljoša Ternovšek, Ivo Barišič, Radko Polič Rac, Anja Bornšek, Leja Jurišič, Jana Menger, Teja Re-ba, in Nataša Zivkovic. Sicer pa je Čuk včeraj spregovoril tudi o pobudi, da bi koprsko gledališče pridobilo status nacionalne ustanove. V Novi Gorici si želijo sodelovanja z gledališčem z Obale ne glede na njegovo statusno obliko, je poudaril. »Če bo prišlo do tesnejšega programskega sodelovanja, potem je treba to resno vsebinsko, metodološko in statusno proučiti,« je še dejal. (STA) / ITALIJA Sreda, 27. maja 2009 13 POLITIKA - Poziv tajnika Demokratske stranke Daria Franceschinija »Predsednik vlade Berlusconi naj se takoj odpove imuniteti« Antonio Di Pietro medtem napovedal nezaupnico vladi, kar razdvaja opozicijo RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi naj se odpove imuniteti in naj stopi pred milansko sodišče, ki je svojčas obsodilo angleškega odvetnika Davida Millsa. V to ga poziva Demokratska stranka, ki je včeraj vložila tozadevno parlamentarno zahtevo (prvi podpisnik tajnik Dario Franceschini). Skoraj istočasno je Antonio Di Pietro napovedal vložitev resolucije, s katero stranka Italija vrednot zahteva Berlusconijev odstop. Ne gre za klasično parlamentarno nezaupnico (zanjo ima Di Pietro premalo parlamentarcev), temveč za korak, ki ima izrazite politične namene. Obe zahtevi sta obsojeni na poraz, saj se bo desna sredina gotovo strnila okrog ministrskega predsednika. Demokratska stranka ne govori o kazenskih odgovornostih Berlus-conija, pač pa ugotavlja, da razsodba o »aferi Mills« namiguje na vpletenost predsednika vlade v ta škandal. Ne gre toliko za Berlusconija, kot za zaščito državnih institucij, pravi Franceschini, ki računa na podporo Di Pietra in zlasti Casinijeve stranke UDC. Poslanci Italije vrednot menijo, da je stališče demokratov preveč blago in celo preveč prizanesljivo do Berlusconija, vseeno pa ga bodo v parlamentu podprli. Di Pietro, kot rečeno, nima dovolj poslancev in senatorjev za predložitev formalne nezaupnice vladi, zato se je odločil za navadno parlamentarno resolucijo. Računa na podporo demokratov in Casinijeve stranke, ki pa je najbrž ne bo doživel, saj sta obe opozicijski sili prepričani, da v tem trenutku Di Pietro s takšno politiko bolj koristi kot škodi Berlusco-niju in njegovemu vladnemu zavezništvu. Desno sredino, bolj kot razdeljena in sprta opozicija, v tem trenutku nekoliko bolj skrbi politična kriza na Siciliji. Predsednik deželne vlade Raffaele Lombardo je, kot znano, v ponedeljek odstopil in sedaj menda celo razmišlja o oblikovanju institucionalne koalicije ob podpori Demokratske stranke. Nekateri pravijo, da je Lombardo odstopil zaradi evropskih volitev (njegova lista nastopa v polemiki in ločena od desne sredine), drugi pa so prepričani, da gre za krizo Berlusconijevega zavezništva ne samo na otoku, temveč tudi na jugu Italije. Dario Franceschini (levo) in Antonio Di Pietro sta včeraj ločeno udarila po Silviu Berlusconiju in njegovi vladi ansa SARDINIJA - V rafineriji Saras na Sardiniji Trije delavci umrli zaradi vdihavanja strupenih hlapov med čiščenjem cisterne CAGLIARI - V rafineriji Saras v kraju Sarroch pri Cagliariju na Sardiniji se je včeraj popoldne pripetila tragedija na delu. Med čiščenjem cisterne so namreč okrog 14. ure umrli trije delavci. Zadušili so jih strupeni hlapi. Zivljenje so izgubili 52-letni Bruno Muntoni, 27-letni Pierluigi Solinas in 26-letni Daniele Melis iz kraja Villa San Pietro pri Cagliariju. Vsi trije so bili zaposleni pri zunanjem podjetju Comesa, specializiranem za vzdrževanje industrijskih objektov. V nesrečni zgodbi je bil vpleten še četrti delavec, ki se ni spustil v cisterno, kljub temu pa je omedlel zaradi vdihavanja strupenih hlapov. Prepeljali so ga v bolnišnico v Cagliari, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč. Nesreča na delu je seveda takoj globoko odjeknila v vsej državi. Predsednik republike Giorgio Napolitano je iz Firenc, kjer se je mudil na obisku, izrazil sožalje prizadetim družinam, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini pa je na nekam posvetu o delu predlagal enominutni molk v spomin na žrtve. Rafinerija Saras je ena največjih v Italiji. Odprl jo je Angelo Moratti leta 1962, zdaj pa jo vodijo njegovi dediči. Predeluje približno 300 tisoč sodov na dan, kar predstavlja 15 odstotkov rafinirane nafte v Italiji. Obeta se reforma finančnega zakona RIM - Kaže, da so staremu finančnemu zakonu šteti dnevi. Na obzorju je namreč reforma zakona, ki ureja sprejemanje državnega proračuna in drugih ukrepov na področju javne finance. Po novem parlament ne bo več sprejemal finančnih zakonov, ampak zakone stabilnosti (leggi di stabilita). Reformo pripravlja senatna proračunska komisija, ki ji predseduje Antonio Azzolini. Mogoče jo bo odobrila še danes. Seveda jo bo morala potem potrditi senatna zbornica ter jo naposled sprejeti še druga veja italijanskega parlamenta. Ni izključeno, da se bo vse to zgodilo v doglednem času, saj je reforma plod sodelovanja med vladno večino in opozicijo. Sodišče: Mediaset naj vzame Mentano spet v službo RIM - Družba Mediaset je Enricu Mentani storila krivico, ko ga je 9. februarja letos odslovila kot voditelja oddaje Matrix na televizijski mreži Canale 5, zato ga mora zdaj spet vzeti v službo in mu izplačati odškodnino za obdobje brez dela. Tako je včeraj razsodil rimski sodnik za delo Guido Rosa, na katerega se je Mentana pritožil. Rosa je torej osvojil tezo znanega časnikarja, ki je v zadnjih časih tudi v javnosti večkrat pojasnil, da je 9. februarja sam odstopil z mesta založniškega direktorja Mediaseta, in sicer zato, ker vodstvo mreže ni sprejelo njegove zahteve, da bi zaradi smrti Eluane Englaro spremenili televizijske programe tistega večera, vendar pa ni nikoli odstopil kot voditelj oddaje Matrix. Razsodba je zbudila »začudenje« pri vodstvu Mediaseta, ki je že napovedalo, da bo vložilo priziv zoper njo. Tremonti: Pokojninski sistem je trden, lahko ga izboljšamo RIM - »Italijanski pokojninski sistem je dober in stoji pokonci. Lahko pa ga še izboljšamo, vendar ne z logiko dobička, ampak z logiko generacij.« Tako je včeraj povedal gospodarski minister Giulio Tremonti v televizijski oddaji Bruna Vespe Porta a porta po prvi mreži RAI. Tremonti je izrazil tudi prepričanje, da bi italijanske banke lahko veliko več naredile za razvoj gospodarstva. Italija po njegovih besedah razpolaga z drugo najmočnejšo predelovalno industrijo v Evropi, problem pa je jug države, kjer je stanje »dramatično«. Gospodarski minister je tudi poudaril, da je Italija ena redkih članic EU, ki bo letos spoštovala mejo največ 3-odstotnega javnega deficita. GOSPODARSTVO - Marchionne (Fiat): Pred nami je loterija Verjetno danes odločitev, kdo bo naposled prevzel Opel BERLIN - »Šlo je za konstruktiven pogovor, vendar je pred nami loterija.« Tako je včeraj popoldne povedal pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne ob koncu pol drugo uro trajajočega soočanja z nemško vlado o italijanskem načrtu za prevzem Opla. Z njim je bil podpredsednik Fiata John Elkann, na drugi strani mize pa sta med drugimi sedela kanclerka Angela Merkel in gospodarski minister Karl-Theodor zu Guttemberg. »Vlada je resno angažirana v tem procesu,« je še dejal Marchionne. »Tukaj sem zato, da po možnosti sklenem dogovor. Če bom uspel, dobro. V nasprotnem primeru pa bom stopil na letalo in se vrnil domov. Sicer pa verjamem, da se bo dobro končalo,« je povedal. Mnogi pravijo, da je Merklova naklonjena ponudbi Fiata, medtem ko naj bi podkancler in vodja socialdemokratov Frank-Walter Steinmeier dajal prednost ponudbi kanadsko-avstrijske grupe Magna. Marchionne se je včeraj popoldne ločeno srečal tudi s Steinmeierjem. Tako Fiat kot Magna sta v zadnjih dneh v marsičem izpopolnila svoji ponudbi. Načrt Fiata je med drugim finančno podprl pooblaščeni upravitelj banke Intesa San Paolo Corrado Passera. Vse kaže, da bo nemška vlada sprejela svojo odločitev danes zvečer. Seje se bodo udeležili tudi voditelji General Motor-sa, ki je lastnik Opla, med njimi prvi mož GM Europe Carl-Peter Forster. ISTAT - Poročilo za leto 2008 Vsaka peta družina v ekonomskih težavah MILAN - Vsaka peta družina v Italiji se spopada z vse večjimi ekonomskimi težavami, 6,3 odstotka družin pa se s svojimi dohodki ne uspe pre-tolči do konca meseca. Tako izhaja iz letnega poročila za leto 2008, ki ga je včeraj objavil osrednji italijanski statistični zavod Istat. V minulem letu so se znatno poslabšale zaposlitvene razmere. Prvič po letu 1995 se je namreč zgodilo, da se je število brezposelnih povečalo v večji meri kot število zaposlenih. Leta 2008 se je namreč število zaposlenih povečalo za 183 tisoč, število brezposelnih pa za 186 tisoč enot. Kar se tiče brezposelnih, je lansko leto prišla v ospredje še ena pomembna novost. Posebno se je namreč povečalo število moških med 35 in 54 letom starosti, ki so ostali brez zaposlitve. To pomeni, da se je zamajal eden izmed stebrov tradicionalne družine v Italiji, saj so brez dela ostali tudi taki, ki na splošno pred- stavljajo enega glavnih virov dohodkov za družine. Raziskava Istata je med drugim ugotovila, da so italijanska podjetja sorazmerno zgodaj občutila krizo. Kot znano, je italijansko gospodarstvo izvozno usmerjeno, že v prvih mesecih lanskega leta pa se je izvoz znižal za 12,5 odstotka. Poudariti velja, da se vse to nanaša na lansko leto. Zdaj bo stanje gotovo veliko slabše, saj so negativni učinki gospodarske krize prišli so izraza letos. Kljub gospodarskim težavam pa se je tudi lansko leto v Italiji nadaljevala širitev urbanih območij, in sicer za 22 kubičnih metrov na prebivalca. Ta pojav je posebno izrazit v Molizeju, Apuliji, Markah, Bazi-likati in v Venetu, pri čemer Istat ugotavlja, da na splošno ni pravega urbanističnega načrtovanja na medobčinski ravni. Po podatkih Istata je lani prišlo v Italijo 185 tisoč priseljencev iz držav članic EU in 274 tisoč priseljencev iz drugih držav. 1 4 Sreda' 27- maJa 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu PEVMA - Včeraj ponoči 36-letni A.L. iz Vercellija povzročil nesrečo Med divjo vožnjo z mercedesom trčil v tri parkirane avtomobile Voznik čudežno brez poškodb - Domačini:»Nujni ukrepi«- Zaradi uhajanja plina cesta zaprta več ur Pevmo in Oslavje je zamenjal za dirkališče, njegov »reli« pa se je klavrno zaključil s silovitim trčenjem v tri parkirane avtomobile in v . Včeraj ponoči se je na glavni cesti skozi Pevmo pripetila spek-takularna prometna nesreča, v kateri je nastala velika gmotna škoda, ranjenih pa »čudežno« ni bilo. Nesrečo je povzročil 36-letnik iz kraja Varallo Sesia v pokrajini Vercelli, ki je premočno pritiskal na plin svojega Mercedesa in izgubil nadzor nad vozilom. Do nezgode je prišlo nekaj minut pred eno uro ponoči. A.L. je se je z avtomobilom znamke Mercedes SL 350 visoke kubature peljal po cesti skozi Pevmo v smeri proti Gorici. Ob izhodu iz levega ovinka malo pred hišno številko 8 je zaradi neprilagojene hitrosti izgubila nadzor nad avtomobilom. Silovito je trčil v tri avtomobile tamkajšnjih stanovalcev, ki so bili parkirani na desni strani ceste, nato pa je zbil še plinski stebriček v lasti stanovalcev hišne številke 9, iz katerega je začel uhajati plin. A.L., ki sta mu rešila življenje varnostna zračna blazina in pas, je izstopil iz uničenega Mercedesa, na cesto pa so pritekli številni domačini. Mnogi izmed njih so se zbudili še pred trčenjem, saj zgleda, da je 36-letnik nekaj minut prej »divjal« po isti cesti v smeri Oslavja, nato pa je zavil in dirjal v obratno smer proti Gorici. Ob svojem dragocenem 3.724-kubičnem avtomobilu, ki je za na odpad, je popolnoma uničil tudi avtomobil znamke Fiat 600. Veliko škodo je povzročil na avtomobilu Opel meriva, nekoliko manjšo pa na avtomobilu Fiat punto. Na kraju so posredovali rešilna služba 118, ki je voznika odpeljala na pregled v goriško bolnišnico, goriška prometna policija, leteči oddelek goriške kvesture, ki je preusmerjal promet, goriški gasilci in delavci družbe IRIS. Le-ti so namreč morali nemudoma popraviti poškodovan stebriček, iz katerega je uhajalo veliko plina. Cesta je ostala zaprta do 3.20. Nad nenapovedanim »pižama par-tyjem« niso bili domačini nikakor navdušeni. Opozorili so, da je na cesti skozi Pevmo in Oslavje veliko nesreč in da so nujno potrebni ukrepi. »Po tej cesti avto-mobilsti pretirano pritiskajo na plin. Nesreč je veliko. Treba je preprečiti, da bi ob gmotni škodi prišlo tudi do hujših posledic za ljudi. Potrebno je namestiti "ležeče policaje" ali pomnožiti kontrole z napravo autovelox,« so prepričani domačini. Na potrebo po posegih, ki bi omejili hitrost vozil na glavni cesti skozi Pevmo in Oslavje, je rajonski svet opozoril občinsko upravo že novembra 2007, ko so se njegovi predstavniki sestali s podžupanom in odbornikom Fabiom Gentile-jem. (Ale) V nesreči je nastala velika materialna škoda TRŽIČ - Hrvaški delavci prekrižali roke Štiri mesece brez plače Podjetje iz kraja Buje jih je zaposlilo s pogodbo, ki predvideva 500 evrov mesečne plače Sedli so na pločnik pred vhodom v tržiško ladjedelnico in sklenili, da ne bodo delali, dokler jih ne bodo plačali. Skupina 21 hrvaških delavcev, ki so zaposleni pri podjetju Euronavimont iz kraja Buje v Istri in ki preko podjetja Cvm delajo v ladjedelnici Fincantieri, so se naveličali izkoriščanja in so včeraj priredili protestno akcijo. Delavce istrskega podjetja, ki opravlja kovinarska dela na ladji, ki jo pravkar gra- VIPAVA - Zatika se pri nadzornem svetu družbe DARS Vipavski obrtniki V • »10 I V« I se niso prejeli plačil Vipavski obrtniki, ki so sodelovali pri gradnji odseka hitre ceste Razdrto-Vipava, še vedno niso prejeli plačila za opravljeno delo. Kot so sporočili z Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina, ki je obrtnikom priskočila na pomoč pri reševanju problema, se je tokrat zataknilo pri nadzornem svetu Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Obrtniki so namreč dosegli dogovor s podjetjema Vi-doni in Oberosler in z DARS-om, aneks, na podlagi katerega bo DARS podjetjema Vidoni in Oberosler poravnal obveznosti za dodatna dela, Vidoni pa svoje obveznosti do vipavskih podizvajalcev, je sicer med upravo DARS in Vidonijem usklajen že od začetka aprila, ni pa še podpisan. To pa zato, ker vlada še vedno ni imenovala vseh štirih članov nadzornega sveta DARS-a, uprava DARS-a pa brez so- glasja nadzornega sveta nima pooblastil za podpis aneksa. Na ajdovski območni obrtno-podjetniški zbornici se sprašujejo tudi, koliko časa bo nadzorni svet, potem ko bo imenovan in se bo sestal, potreboval za soglasje k podpisu aneksa, ki bo za vipavske obrtnike pomenil rešitev nastalega problema. Na omenjene podizvajalce pri gradnji odseka hitre ceste Razdrto - Vipava vse bolj pritiskajo upniki, predvsem banke in leasing hiše. Nekateri od njih pa so bili že prisiljeni odpuščati zaposlene. Zaradi vsega omenjenega v ajdovski zbornici apelirajo na Vlado RS, da nemudoma imenuje še četrtega člana nadzornega sveta DARS-a, na člane nadzornega sveta družbe pa, da se takoj sestanejo in dajo soglasje k podpisu aneksa med DARS-om in podjetji Vidoni ter tako zagotovijo plačilo obrtnikom za opravljeno delo. (nn) Hrvaški delavci pred vhodom v ladjedelnico altran dijo v doku ladjedelnice, so zaposlili na začetku tekočega leta. V Tržič pa so prišli marca. Po njihovih besedah so v pričakovanju na dovoljenje za bivanje stalno delali, plače pa niso prejeli. Medtem jim je podjetje priskrbelo stanovanje v Tržiču, v šestih ali sedmih pa so si morali deliti dve sami sobi. Včeraj pa so se uprli in zahtevali plačilo. Zavrnili so predlog podjetnika Branka Micolija, ki jih je vabil, naj nadaljujejo z delom, češ da bodo denar dobili »jutri«. »Dokler nas ne plačali, ne nameravamo vstopiti v ladjedelnico,« so povedali delavci in dodali, da je delodajalec pridržal vse njihove dokumente razen potnega lista, kar bi ustvarilo marsikateri problem, če bi eden izmed delavcev potreboval zdravniško pomoč. »Če želim delati zastonj, lahko delam tudi na Reki,« je povedal eden izmed delavcev in pristavil, da je pogodba, s katero so jih vzeli v službo, predvidevala le 3.500 kun (okrog 500 evrov) mesečne plače. Predstavnik podjetja Fincantieri je povedal, da delavci res trdijo, da jih ne plačajo štiri mesece, v Tržiču pa delajo le en mesec. »Preverili bomo plačila v zadnjem mesecu, za prejšnje obdobje pa ne moremo biti odgovorni,« je povedal. Na bojni nogi so včeraj bili tudi predstavniki delavcev sindikata Fiom-Cgil, ki bodo preverili, ali je do izkoriščanja resnično prišlo in kdo je zanj odgovoren. Volitve 2009 Devetak v Škrljah Županski kandidat liste Skupaj za So-vodnje in SSk Walter Devetak s sodelavci vabi jutri ob 20.30 na volilno srečanje v Škrljah. Predstavil bo ključne točke programa in prisluhnil krajanom. Tudi o evropskih projektih Občinska enotnost iz občine Sovodnje je v petek predstavila kandidate za občinski svet in vsebinske smernice prebivalcem Gabrij. Po orisu najpomembnejših točk volilnega programa, ki zadevajo celoten teritorij in predvsem metodologijo njegovega izvajanja, je županska kandidatka Alenka Florenin pojasnila načrte v zvezi z Gabrjami. Tu gre omeniti še zadnji poseg na vodovodnem omrežju, ki že razpolaga z vso potrebno dokumentacijo in finančnim kritjem, tik pred začetkom je tudi postopek sanacije zidu, ki pelje k cerkvi. Vaščane je zanimala tudi avtobusna prometna povezava in zamenjava italijanskih cestnih tabel z dvojezičnimi. Posebno poglavje je bilo namenjeno sodelovanju z občino Škofja Loka, ne le glede vzdrževanja in potenciranja medsebojnih stikov, pač pa tudi v perspektivi izkoriščanja evropskih fondov. In prav Gabrje so v ospredju skupnega projekta, ki vrednoti staro glasbo in tej primerne lokacije. Kakor je pojasnila Vesna Primožič, so načrtovalci med raznimi točkami v občini izbrali prostor okrog gabrskega vodnjaka, ki bo v primeru sprejetja načrta preurejen in opremljen s potrebnimi pripomočki za izvajanje glasbenih dogodkov. ■ I • • V IMVVtl Zadnjic o zemljiščih Sovodenjska svetniška skupina Združeni se oziva na trditve občinskega odbora in Alenke Florenin, da je zamenjava zemljišč pridobitev za občino: »Na osnovi predstavljene dokumentacije tega ne moremo ne potrditi, ne zanikati. Spomnili bi, da je občina zamenjala parcelo pri Kulturnem domu s tremi parcelami družbe Alpe, ki so nad avtocestnim tunelom; pridobljeno zemljišče je del starega nogometnega igrišča, ki bo predmet posegov ob širitvi avtoceste; za pridobljeno zemljišče je občina plačevala najemnino družbi Alpe; pridobljeno zemljišče je podvrženo vinkulaciji za avtocesto, kar pomeni, da njegova vrednost bo težko narasla; sedanja vrednost zemljišča, ki se mu je občina odpovedala, je 14,50 evrov na kv. meter, vrednost tega zemljišča pa s spremembo regulacijskega načrta brez težav lahko preseže 100 evrov na kv. meter; do danes nam ni dano vedeti koliko evrov, naj bi s to operacijo iztržili več od tega, kar bi iztržili od družbe Autovie Venete. V dokumentaciji ni bilo nobene cenitve, predstavljene so bile le hipoteze uprave. Zato ni mogoče oceniti, če bo zamenjava pridobitev za občino ali za družbo Alpe. Upajmo, da bo za oba. Vsekakor ostaja dejstvo je, da je občina plačala 4.200 evrov DDV.« Interreg? Kandidati za občinski svet SSk v Doberdobu so vzeli v pretres program Občinske enotnosti, ki se predstavlja na volitvah s kandidatom Polom Vizintinom: »Razočarani ugotavljamo, da bo verjetno predvolilno soočanje ostajalo na izrazito ljubiteljski ravni. To izjavo utemeljujemo z dejstvom, da je program OE na ključni temi pridobivanja javnih prispevkov popolnoma neosnovan in površen. Namreč, županski kandidat OE zatrjuje v svojem programu, ki je bil izročen vsem občanom, da »bomo še posebno pozorni na mednarodne razpise Interreg «. Žal pa je programe Interreg Evropska unija začela ukinjati že leta 2006; s tem je seznanjen vsak javni upravitelj, ki se loteva svojega dela na odgovoren način. Za obdobje 2007/2013 pridejo v poštev novi programi čezmejnega sodelovanja. Ob teh predpostavkah menimo, da Občinska enotnost ni zmožna sestaviti resnega razvojnega načrta za našo občino. Tudi o temi pridobivanja javnih sredstev bo tekla debata na prihodnjih shodih SSk.« / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 15. maja 2009 1 7 GORICA - Podelitev bralnih značk učencem didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo Praznik branja in dobre volje s klovneso Evo Dvorano napolnilo čez 250 otrok - Nagradili tudi »super bralce « Čez 250 otrok je včeraj dopoldne napolnilo dvorano kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer je potekal vsakoletni praznik ob zaključku projekta Bralna značka. Ob praznični priložnosti o se srečali učenci vseh osnovnih šol slovenskega didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo, ki jih je navdušil spektakel iznajdljive in poskočne slovenske klovnese Eve. V uvodu je otroke šol Župančič iz Gorice, Erjavec iz Štandreža, Abram iz Pevme, Gradnik iz Števerjana in Zorzut s Plešive-ga nagovorila učiteljica Barbara Rustja. »Danes nagrajujemo vse vas, odlične in pridne bralce,« je povedala in prepustila besedo himni Dežela branja. Pozornost otrok je nato popolnoma prevzela igralka, režiserka, pisateljica in najbolj znana slovenska klovnesa Eva Škofič Maurer. Otroci so ploskali, se smejali in odgovarjali na njena vprašanja, v simpatične »vragolije« z vrvjo pa so bile vključene tudi učiteljice. Ob koncu predstave je potekalo nagrajevanje. Na oder so stopili predstavniki šol, ki sta jim klovnesa in generalna sekretarka društva Bralna značka Slovenije Manca Perko izročili nalepke bralne značke za vse sošolce, ter »superbralci«. Nagrado so si na šoli Gradnik prislužili Jana Štekar, Ema Terpin, Emanuel De Caro in Clara Tercic; na šoli Abram Fabian Lupoli, Greta Pri-mosig, Nicolas Boscarol in Klemen Pisk; na šoli Župančič Erika Bric, Vera De Mitri, Gaia Kernjus, Alessia Leoposchech, Melisa Livadic, Anna Nardin, Luka Paljk, Petra Bauzon, Pietro Grauner, Luca Cociancig, Sara Kernjus, Tadej Pahor in Alessandro Pasi; na šoli Erjavec Rebecca Fierro, Christian Zavadlav, Diana Terpin, Lucrezia Mores, Matija Marassi, Andrej Rustja, Kaja Paulin, Sara Maniacco, Samuel Zavadlav in Jana Ta-baj; na šoli Zorzut Violetta Cafiero, Silvia Kasperkovitz in Sebastian Zamaro. Sledil je bralni žreb za vse otroke. Izžrebali so lepo število srečnežev, ki so si prislužili knjižni dar iz šolskega fonda. (Ale) Klovnesa je na oder povabila tudi učiteljice (levo) in se nato sprehodila med učenci (desno); del udeležencev podelitve (spodaj) bumbaca SLOVIK - Jutri Odpirajo nove prostore V KB Centru v Gorici bodo jutri odprli nov sedež izobraževalnega konzorcija Slovik. Ob 18. uri bo imel profesor Jože Mencinger otvoritveno predavanje z naslovom »Konec casino-kapitalizma?«, zatem pa bodo slovesno prerezali trak. Slovik je v zadnjih letih širil svojo dejavnost in se uveljavil kot pomemben dejavnik na področju izobraževanja kadrov. S svojimi programi, ki jih namenja študentom, zaposlenim, vodilnim kadrom in tudi dijakom, postaja Slovik čedalje bolj prostor, kjer se oblikujejo ambicije posameznikov in posredno tudi celotne skupnosti. Znotraj KB Centra v Gorici bo Slovik pridobil približno 300 kvadratnih metrov površine v 1. nadstropju t.i. bele hale. Tu bodo trije večnamenski prostori (dva večja in en manjši), ki bodo lahko namenjeni predavanjem, seminarjem, individualnemu ali skupinskemu študiju, ter manjša računalniška soba in sprejemnica. Na sedežu bo še tajništvo z direkcijo. Načrt za obnovo prostorov je pripravil arhitekt Dimitri Wal-trisch (studio Waltrisch a+u). Prostore je zasnoval tako, da so maksimalno funkcionalni, prilagodljivi različnim potrebam in dejavnostim, privlačni in sodobni. Temu primerne so tudi tehnološke izbire: vse predavalnice bodo opremljene z ekrani, internetno povezavo, prenosnimi ali stacionarnimi računalniki. Nove prostore daje Slovikuna razpolago KB1909, finančna delniška družba, ki je lastnik nepremičnine in investitor obnove prostorov. Investicija sodi v sklop širše podpore izobraževalnim pobudam, za katero se je omenjena družba odločila ob svoji 100-letnici. Jutrišnja slovesnost se bo pričela s pozdravom predsednika Slo-vika Borica Perica, sledilo bo predavanje Jožeta Mencingerja, zatem pa bo spregovorila znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič. Nekaj po 19. uri je predvidena glasbena točka Dejana Bacicchija, gojenca Glasbene Matice iz razred profesorja Marka Bitežnika. Zatem bo spregovorila Anna Devetta, predstavnica Alumni Slovika, ob 19.30 bo slovesen prerez traku. VRH - Ob Dnevu mladosti kulturno društvo Danica priredilo 2. rekreacijski dan Deset iger v znamenju zabave Na tekmovanju zmagala ekipa iz Martinščine - Kljub sončnim kremam večina udeležencev zaključila dan z dokaj zagorelo poltjo Sedem ekip se je v nedeljo v večnamenskem središču društva Danica na Vrhu pomerilo v desetih zabavnih igrah, ob zaključku tekmovanja pa je največ točk nabral krožek Visintin iz Martinščine. Za zmago na 2. rekreacijskem dnevu, ki so ga vrhovski družbeni delavci priredili ob Dnevu mladosti, so si Martinci prislužili pršut, medtem ko so kolo sira prejeli dru-gouvrščeni člani mladinskega odseka društva Sovodnje, mortadelo pa tretjeuvršče-na ekipa iz Polača. Tekmovanja so se udeležile še ekipe Osmica pri Mačku, Vrh, Opatje selo in Kras Dol-Poljane. Udeleženci so se preizkusili v desetih igrah, in sicer v teku v vrečah, vlečenju vrvi, zvoniku, balinanju, pikadu, zabijanju žebljev, igri »pindul pandul«, metanju konjskih podkev, balončkih in poligonu. Tekmovanje se je začelo že ob 9. uri, po premoru za kosilo pa so se igre zaključile okrog 16. ure. Kljub sončnim kremam je večina tekmovalcev zaključila dan z dokaj zagorelo poltjo, ne glede na to pa se je veselo vzdušje v centru Danica nadaljevalo do večernih ur. Tek v vrečah (levo) in vlečenje vrvi na igrišču centra Danica na Vrhu bumbaca 1 6 Sreda, 27. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Včeraj predaja novih prostorov na županstvu Po odprtju novega sedeža začenjajo s konkretnim delom Goriška in tržaška pokrajina odstopili deleže enajstim kraškim občinam - 20. junija prirejajo tržnico Včeraj dopoldne so v pritličju trži-škega županstva predali namenu nov operativni sedež Lokalne akcijske skupine (LAS) Kras, ki ga je družbi dala na razpolago tržiška občinska uprava. Še pred slovesnim odprtjem je ob prisotnosti notarja prišlo do uradnega odstopa deležev družbe v lasti pokrajin Trst in Gorica, ki sta ju predstavljala predsednika Maria Bas-sa Poropat in Enrico Gherghetta. Odstop je omogočil enajstim kraškim občinam, da so odkupile kvote in vstopile v LAS Kras in bodo na ta način direktno soudeležene pri upravljanju in delovanju te nove strukture. »Gostimo vas rade volje. Napočil je čas, da dosedanje besede nadgradimo z delom. Korak v to smer smo že naredili, saj bo LAS 20. junija ob predaji pešcone v ulici Pisani v Panzanu poskrbel za organizacijo tržnice tipičnih pridelkov in izdelkov. To je dober začetek,« je pred rezom traku ocenil tržiški župan Gianfranco Pizzo-litto. Slovesnosti so se ob njem, predsednikih pokrajin in goriški pokrajinski od-bornici Mari Černic udeležili tudi župani iz Sovodenj,Ronk, Tržiča, Zagraja in Fo-ljana-Redipulje ter vseh občin tržaške pokrajine, ki so podpisali dokument o vstopu v Lokalno akcijsko skupino. Doberd-obskega župana Paola Vizintina na srečanju ni bilo, ker je doberdobski občinski svet soglasno pooblastil župana, naj podpiše odkup deleža šele v trenutku, ko bodo goriška pokrajina in občine sprejele sklep o medsebojni kontroli pri sprejemanju izbir v sklopu LAS-a. Predsednik LAS-a Franc Fabec je pojasnil, da bo 20. junija ustanova pripravila prvo javno pobudo: zagotovila bo namreč prisotnost krajevnih proizvajalcev, predvsem s Krasa. »Glede na to, da je struktura LAS-ov, lokalnih akcijskih skupin, enaka v vseh evropskih državah, nam bodo LAS-i iz Slovenije in Veneta pomagali, da prikličemo tudi proizvajalce z druge strani meje in iz sosednje dežele,« je povedal Fabec, ki računa tudi na goste iz Hrvaške in Emilie Romagne. Tržnica bo odprta cel dan, predviden pa je tudi obisk predsednika FJK Renza Tonda. LAS Kras, ki obsega teritorij bivše Kraške gorske skupnosti ter območje od Milj do goriškega Krasa, je mešana zase-bno-javna ustanova v obliki konzorcija. Predvideva jo evropska zakonodaja, njen cilj pa je koriščenje finančnih skladov Lea-der+, ki jih daje na razpolago Evropska unija preko Deželnih uradov za programsko obdobje 2007-2013. Predseduje ji Franc Fabec, vanjo pa so vstopile poleg javnih uprav tudi številne ustanove, kot so Za- družna kraška banka, Kmečka zveza, zveza Coldiretti, zveza Confagricoltura, promocijski odbor kraških sirov, odbor Ter-geste DOP, Agrarna skupnost in konzorcij kraških vin. »Želimo, da bi bila značilnost LAS-a Kras tudi težnja po čezmejnem sodelovanju z bližnjimi kraškimi območji. Ob finančnih sredstvih, ki bodo predvidoma od srede junija razpoložljiva v okviru Načrta za lokalni razvoj, nameravamo črpati sredstva tudi iz drugih evropskih skladov, na katere smo se že začeli prijavljati tudi v partnerstvu z občino Tržič,« je povedal Fabec. Načrt za lokalni razvoj, ki ga bo odobrila dežela, bo omogočal dostop do 2.800.000 evrov. Dva milijona bo prispevala dežela FJK, preostali delež pa končni koristniki projektov. Med glavnimi cilji LAS-a Kras bosta povečanje števila ležišč z odprtjem novih agriturizmov, bed&breakfastov in marketing teritorija ter tipičnih kraških pridelkov in izdelkov. Rez traku novega sedeža LAS Kras altran NOVA GORICA - Šesti posvet Trte in vino - Zakladi Primorske Letos v znamenju sort pinot, chardonnay, barbera in penin Jutri ob 16. 30 se bo v novogoriški Perli začel šesti posvet z naslovom Trte in vino - Zakladi Primorske, ki ga organizira Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Na letošnjem posvetu bodo predstavljene sorte beli, sivi in modri pinot, chardonnay in barbera ter penine. Srečanje je namenjeno primorskim vinogradnikom in vinarjem, strokovni javnosti pa tudi vsem, ki bi radi o trti in vinu izvedeli kaj več. Svoje sodelovanje je že potrdilo sto vinarjev iz vseh štirih primorskih vinorodnih okolišev (Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra) z več kot 170 mirnimi vini in 13 peninami. Posvet, ki je tudi priložnost za srečanje vseh primorskih vinarjev, izmenjavo izkušenj in druženje, se bo začel s pozdravnimi nagovori direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Branimirja Radikona, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Milana Pogačnika, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Cirila Smrkolja, novogoriškega župana Mirka Brulca in Slovenske vinske kraljice Karoline Kobal. Sledili bodo trije strokovni referati. Po referatih bosta na sporedu še razprava in vodena degu-stacija, kasneje pa tudi pokušina vin vseh sort, vključenih v tematiko posveta ob prigrizku in srečanje vinarjev. Kot so povedali na včerajš- Včeraj so vrhunska vina pokusili novinarji foto n.n. nji novinarski konferenci, ima prireditev korenine v letu 1973, ko je bil v okviru zavoda organiziran prvi posvet vinogradnikov in vinarjev Primorske. Letna srečanja so kasneje prerasla v prereze letnika z ocenjevanji vin, od leta 2004 pa pripravljajo prireditev Trte in vino - zakladi Primorske. Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Branimir Radikon, je poudaril, da pričakujejo predstavnike vseh velikih primorskih zadružnih kleti in vse pomembnejše zasebnike. Poudaril je tudi, da je prišla kakovost primorskih vin do zavidljivega nivoja: »Dejstvo je, da so vina primorskih vinarjev danes prisotna v velikih restavracijah po celem svetu.« To je potrdila tudi specialistka za vinarstvo, Tamara Rusjan, ki je direktorja dopolnila s podatkom, da je bilo leta 2006 na Primorskem med vrhunska vina uvrščenih 179 vin, lani pa že 202 vini, medtem ko se je število deželnih vin v istem obdobju zmanjšalo s 1048 na 865, kar kaže na to, da so primorska vina res iz leta v leto boljša. (nn) NOVA GORICA - Primer SGP občino doslej stal 174 tisoč evrov Prvostopenjsko sodišče prisodilo mestni občini sporno parkirno hišo »Od okrožnega sodišča v Novi Gorici smo v ponedeljek prejeli odločbo, s katero smo pridobili lastninsko pravico na parkirni hiši A na ulici Gradnikovih brigad,« je včeraj povedal novogoriški župan Mirko Brulc in nadaljeval: »Ta odločitev nam je v veliko zadovoljstvo, saj nakazuje, da se bodo po tej poti stvari reševale tudi naprej«. Gre namreč za prvo, v prid občine rešeno sodbo v sporu med novogoriško občino in podjetjem SGP Gorica glede lastništva 200.000 kvadratnih metrov javnih površin v Novi Gorici. »Vesel sem tudi zato, ker se je potrdila pravilna usmeritev občinske uprave, da je stvari treba reševati po pravni in ne "populistični" poti,« je bil zgovoren Brulc, ki se je ob tem zahvalil občanom za potrpljenje v času blokad garažnih hiš. »To je le korak v tej zgodbi. Dobljena je bitka, vojna še ne,« je razplet komentirala direktorica novogoriške občinske uprave Elvira Šušmelj. Prvega od lastninskih tožbenih zahtevkov, ki je zdaj dobil svoj epilog, je občina vložila julija 2006, še tri, ki se tičejo še ene parkirne hiše in ostalih zemljišč, pa konec decembra 2007. »Ker gre v vseh primerih za javno infrastrukturo in podobne pravne temelje, pričakujemo enak rezultat, čeprav se v vsakem sodnem postopku argumenti tehtajo ponovno,« je bila optimistična Šušmeljeva. »Tokratna sodba odstopa od večine sodb. Sodišče jo je obrazložilo na osnovi zakona o gospodarskih javnih službah, ki je državi in občinam priznal lastninsko pravico na javni infrastrukturi, in s tem postavilo temelj za vse nadaljnje primere,« je komentiral pooblaščeni zastopnik novogoriške občine, odvetnik Ivan Rutar. »Pomembno je, da sodba pove, kaj je treba upoštevati pri prehodu iz družbene v privatno lastnino in kako se te družbene lastnine ne sme izkoriščati za zasebne interese,« je še pripomnila Šušmeljeva, Brulc pa, da je ta sodba vzorec, ne le za Novo Gorico, temveč za vso državo. A tudi tu se postavljajo vprašanja, saj »podjetje SGP lastništva nad temi ne- premičninami nikoli ni izkazalo. Po izgradnji garažne hiše SGP te ni imelo v posesti in v upravljanju. Šlo je za javno parkirišče, torej predano uporabnikom - občanom,« je še pojasnil Rutar. Sodba novogoriškega prvostopenjskega sodišča še ni pravnomočna, zdaj jo mora potrditi še višje sodišče v Kopru. Novogoriško gradbeno podjetje tako v zemljiški knjigi ostaja vknjiženo kot lastnik parkirne hiše, a Šušmeljeva tudi temu vidi skorajšnji konec: »S to "našo" sodbo gre lahko mestna občina zdaj na zemljiško knjigo in se vpiše vanjo kot lastnik javnega dobrega.« Seveda če ne bo prišlo do pritožb z druge strani. Te je podjetje SGP Gorica že napovedalo preko svojega likvidacijskega upravitelja Janeza Artiča, ki napoveduje tudi bolj ostre korake: »Vložena bo pritožba, hkrati pa bomo zaradi kršitev vseh možnih pravnih norm in pravil ter očitne nezakonitosti izrečene sodbe obvestili vse institucije v Sloveniji in Evropi o načinu oz. poskusu denacionalizacije v letu 2009.« (tb) NOVA GORICA Prostorski načrt v presojo svetnikom Pred novogoriškimi svetniki je jutri nova izredna seja. Tokrat bodo sedli skupaj zaradi osnutka občinskega prostorskega načrta, najpomembnejšega prostorskega akta občine. Z njim se je zadnja dva meseca in pol ukvarjalo Strokovno-politično telo za prostorsko politiko, v katerem so ob nekaterih svetnikih sodelovali tudi strokovnjaki s področja planiranja in urejanja prostora. Usmeritve o razvoju v mestni občini in mestu samem so del občinskega prostorskega načrta in sicer njegovega strateškega dela, v katerem se je delovna skupina ukvarjali z lokacijo univerzitetnega kampusa, železniškim prometom, širitvijo mesta na vzhod, vlogo urbanega dela Nove Gorice kot obmejnega mesta in s prometnimi koridorji. Načrt tako poleg t.i. severnega koridorja predvideva npr. tudi ureditev zahodne »obvoznice«, s tunelom pod Kapelo, in mrežo prometnih povezav ob bodočem kampusu. »Priprava občinskih prostorskih načrtov je rak rana sistema, « je bil na včerajšnji predstavitvi osnutka načrta uvodoma slikovit župan Nove Gorice Mirko Brulc. »Občinski prostorski načrt je nujno potreben dokument, saj z njim dobimo osnovo za nadaljnjo prostorsko umestitev vseh naših razvojnih projektov. V času gospodarske krize je namreč mesto treba odpreti razvoju, zato je nujno potrebno imeti urejene in sprejete prostorske akte. Sedanjim rok veljavnosti poteče novembra in če ta ne bo podaljšan, bo blokiran tudi razvoj občine,« je dodal Brulc. V okviru Partnerstva za razvoj mestne občine Nova Gorica je pri dopolnitvi osnutka delovala skupina svetnikov in strokovnjakov, »delo pa je teklo izredno usklajeno, saj smo se zavedali, kako pomembno je, da do konsenza pridemo čim prej. Nekateri na realizacijo svojih predlogov čakajo že sedem let,« je ob tem povedal predsednik delovne skupine Tomaž Vuga. Zdaj gre osnutek občinskega prostorskega načrta v vpogled svetnikom. »Stališča do tega načrta želimo čim prej poenotiti. Poudarjam, da ne gre za nič dokončnega, saj mora osnutek zdaj še v medresorsko usklajevanje,« je pojasnil podžupan Matej Arčon. Občinski prostorski načrt bo zdaj, skupaj z okoljskim poročilom, romal na pristojno ministrstvo, po potrditvi skladnosti z Zakonom o prostorskem načrtovanju in Zakonom o varstvu okolja pa bo osnutek lahko šel v uradno javno razgrnitev. A to bodo na mestni občini in v nekaterih krajevnih skupnostih pripravili že prej, pa čeprav bo zgolj informativne narave. Načelnik Oddelka za okolje in prostor Niko Jurca je povedal, da bi tako z usklajevanji na ministrstvih kot skozi javne razgrnitve radi dobili čim več informacij čim prej, saj gre za občutljive stvari. Ena takih je edina možna smer, v katero se mesto sploh še lahko širi: »Edina možna smer razvoja mesta je proti vzhodu, a ta območja so v veliki večini zaščitena z Naturo 2000. Presoja vpliva na okolje zna postopke zaplesti in podaljšati,« je v napovedih, da naj bi bil temeljni občinski akt vendarle sprejet do konca leta, previden Jurca. (tb) Parkirna hiša fotot.b. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 27. maja 2009 1 7 GORICA Francoski dodatek Jutri film Kerverna in Delépineja Letak filma Nepričakovano dodatno srečanje za letošnjo sezono GoriceKi-nema: ko je bilo skoraj gotovo, da se bo letošnji niz filmov v organizaciji Kinoateljeja zaključil prejšnji četrtek s filmi produkcijske hiše Azul Film, se je pojavila možnost, da bi sezono podaljšali z dodatnim filmom v izvirnem jeziku. To možnost je Ki-noatelje takoj izkoristil, tako da bo jutri, 28. maja, ob 17.45 in 20.45 v goriškem Kinemaxu predvajan LouiseMichel Gustava Kerverna in Benoia Delepineja. Gre za francoski film, ki je prejel posebno nagrado žirije na festivalu Sundance in nagrado za najboljši scenarij v San Sebastianu. Sezona GoriceKinema se bo torej zaključila s posmehljivo, anarhično in nadrealistično groteskno črno komedijo. Režiserja, ki sta začela sodelovati na televiziji z jedkim Groland, v tem filmu predstavljata upor proti civilnemu in socialnemu življenju, kjer vse postane dejanje vstaje proti »redu«. Kritiki so film primerjali z deli režiserjev kot Loach, Kaurismaki, Godard, Waters, Gilliam in bratje Coen. Zgodba govori o skupini tekstilnih delavk, ki jih sprva tlačijo nemogoči delovni čas in neznosni urniki, nato pa so odpuščene z dela zaradi nenadnega propada obrata, kjer so delale. Delavke se odločijo, da bodo uporabile odpravnino na najbolj drastičen način: najele bodo morilca, da obračuna z lastnikom. V multinacionalkah pa ni vedno lahko ugotoviti, kdo je pravi lastnik... Di-letantski morilec in ena izmed delavk se kljub svoji očitni nesposobnosti, a z neverjetno odločnostjo in neusmiljenostjo ne ustavita pred ničemer. SOVODNJE Odšel je Bruno Briz Hudo zbolel je pred tremi meseci Bruno Briz V Sovodnjah je po kratkotrajni hudi bolezni umrl Bruno Briz. Rojen je bil 19. aprila 1933 v Kanalu, potem pa se je z družino preselil v Štandrež. Tu se je zaposlil pri podjetju Nardin, nato pa se je poročil z Anico Devetak in se preselil v Sovodnje, kjer sta si uredila dom. Imel je dva sinova Mitjo in Darka, medtem pa je bil do upokojitve pred 16 leti zaposlen v bivši tovarni Ben-fil v Sovodnjah. Posebno rad je imel balinanje, ki ga je igral z drugimi Sovodenjci, pogosto pa je zahajal tudi v Štan-drež, kjer so ga ravno tako vsi poznali. Vse življenje je bil zdrav in nikoli ni potreboval pomoči zdravnikov, pred tremi meseci pa je hudo zbolel in zahrbtna bolezen mu je bila usodna. Pogreb Bruna Briza bo danes ob 9. uri v cerkvi v Sovodnjah. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. -J Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v torek, 9. junija, ob 20.30 Jamski človek. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bosta v petek, 29. maja, ob 21. uri nastopila Gaspare in Zuz-zurro s kabaretno predstavo »Che botta«; informacije in rezervacije v uradu a.ArtistiAssociati (tel. 0481532317). V SEJNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE bo danes, 27. maja, ob 17.30 gledališka predstava s prostim vstopom z naslovom »Tutti mi chia-mano bionda«; napisala in igra Elena Vesnaver, v režiji Maurizio Silvestri. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Una notte al museo 2: La Fuga«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.05 »Vincere«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.30 - 21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Una notte al museo 2: La fuga«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Vincere«. Dvorana 5: 17.30 »Earth - La nostra Terra«; 20.00 - 22.10 »17 Again - Ri-torno al liceo«. fí Razstave V GALERIJI ARTES v Novi Gorici Rudi Skočir razstavlja slike iz ciklusa Moji srčni kraljici. Na ogled bodo do 19. junija. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA je na ogled razstava Ksenije Čerče z naslovom Še ni brez naslova / »Not Yet Untitled«; do 29. maja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. FRANCO DUGO razstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici do 30. maja med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. RENATO ELIA razstavlja svoja dela v prostorih Glamm and Gloss v ul. Gradnikovih brigad 11 v Novi Gorici; do 30. maja, informacije na tel. 00386-41713279 (Lucia). RAZSTAVA »THE LIGHT OF AFRICA« bo do 31. maja na ogled v dvorani umetnosti vile Romana v ul. Dante 20 v Gradežu. Razstavljajo Renato Elia, Akeem, Ade in Camara. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja odprtje razstave starih znamk in razglednic Gorice v četrtek, 4. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve; do 5. junija. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945. Razstavljena so dela Katarine Drenik Marussig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulovec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Ze-lenko; do 7. junija od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI prireja razstavo Tommasa Marca Zichichi-ja v baru Chichetteria v ul. Petrarca 2 v Gorici. Fotografije iz argentinskega državnega parka »Los Glacie-res« v Južni Patagoniji bodo na ogled do 21. junija. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«; do 5. julija, med 9.30 in 13. uro ter med 15. uro in 19.30 razen ob ponedeljkih. ~M Koncerti KONCERT SKUPINE THE MAFF bo v petek, 29. maja, od 21.30 do 23. ure v baru Qubik na Verdijevem korzu v Gorici. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: 29. maja ob 18. uri bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z glasbeno pravljico O goskici, ki se je učila peti nastopili najmlajši obiskovalci glasbenega centra. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 2. junija, ob 20.30 v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo večer slovenskih skladateljev s koncertom Ansambla Gaudeamus. M Izleti STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Maggio-re, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. Avtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio Al Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pilošča pri domu A.Budal v Štandrežu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave ob četrtkih na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdnevni planinski izlet v park Monti Sibillini, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kombiji. Prenočevanje v planinskem zavetišču; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). 23 Obvestila GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu Motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja od 8. do 13. junija ženski in moški turnir v malem nogometu na plošči doma Andreja Budala v Štan-drežu. V soboto, 13. junija, bo med finalnimi tekmami nastop plesne skupine Oton Župančič, ob zaključku pa koncert skupine Best Company. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni natečaj za dodelitev prispevkov za plačevanje nižjih najemnin. Infor- macije in obrazec lahko dobite na županstvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 18. ure ali na uradni občinski spletni strani www.savognadison-zo.com. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) danes, 27. maja, od 9. do 11. ure na sedežu rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, ul. del Santo 26 na vogalu z ul. della Croce 8 v Gorici. PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDRE-ŽU v župnijskem parku med lipami: v soboto, 30. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 31. maja, ob 19. uri nagrajevanje extempore, zborovski nastop in komedija »Duško se joče« v izvedbi dramske skupine PD Štandrež, ples z ansamblom Hram; na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača ter bogat srečelov. SPDG -SMUČARSKI ODSEK sporoča, da člani lahko naročijo vetrovke wind-stopper znamke Spider v trgovini K2 sport do 30. maja; informacije na tel. 0481-22164. OB DNEVU MLADOSTI 2009 ŠZ Dom iz Gorice in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita na 5. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin), ki bo v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihem-berku. Predviden urnik prihoda k spomenikom: 8.10 - Pedrovo, 13.15 - Renče, 14.30 - Vidov hrib-Sv. Ot, 16.15 - Panovec (pri Bajti), 18.00 -Solkan. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krejših relacijah; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej) ali «andrejro@gmail.com». ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici v ponedeljek, 1. junija, zaprt. AŠZ OLYMPIA prireja prikaz dela skupin gymplay, orodne telovadbe, ritmike, minivolleyja in športnega plesa z naslovom Vsi na počitnice! v četrtek, 4. junija, ob 19.30 v telovadnici na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. V DOBERDOBU ustanavljajo Slovenski krožek zgodovine in kulture; informacije na tel. 0481-78368. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štan-drežu. POLETNO SREDIŠČE KRATKOČAS- NIK bo potekalo od 6. do 17. julija v stavbi otroškega vrtca v Doberdobu z urniki od 8. do 13. ure (malica, brez kosila) in od 8. do 17. ure (malica, kosilo in malica); informacije in vpisovanje do 10. junija pri skladu Mitja Čuk, tel. 040-212289 (uradne ure) in pri Damijani Češčut, tel. 335-5952551 (večerne ure). TABORNIKI RMV organizirajo akcijo OVN-Odprta vrata v naravo (dvodnevni tabor). 13. in 14. junija bomo v Gabrjah skupaj spoznavali taborniško življenje, aktivnosti in igre. Za vse informacije: 335-5316286 (Veronika). 0 Prireditve AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na zaključni glasbeni nastop danes, 27. maja, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Sodelovali bodo gojenci glasbene šole Glasbena matica, otroški pevski zbor Kre-menjak, plesne skupine Kremenjak in otroški pevski zbor iz Sovodenj. KD OTON ŽUPANČIČ prireja srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki bodo potekala v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu med 19.30 in 21. uro. Predavala bo strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. V četrtek, 28. maja, bo predavanje z naslovom Od 12. do 24. meseca; v četrtek, 4. junija, bo predavanje o otroškem obdobju od 24. do 36. meseca; zadnje srečanje, ki bo obravnavalo otroštvo od 3. do 6. leta, bo v četrtek, 11. junija; informacije nudi Tanja Gaeta (tel.328-0309219). SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOVIK) se bo v četrtek, tí glasbena |y| matica polet I -■ J-1 lilMfe Akademije 2009 v Kulturnem domu v Gorici SOLISTI IN KOMORNE SKUPINE Danes ob 19.00 28. maja, preselil v nove prostore v 1. nadstropju A (bele hale) v KBcen-tru v Gorici (korzo Verdi 51). Ob 18. uri bo imel Jože Mencinger otvoritveno predavanje z naslovom Konec casinokapitalizma? Sledila bo otvoritev; informacije na naslov e-pošte info@slovik ali na tel. 3342825853. V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja v četrtek, 28. maja, ob 20. uri predaval Atle Ove Martinussen, direktor muzejskega centra v Hardalandu na Norveškem na temo varovanja in prenašanja znanja tradicionalnih ljudskih obrti na Norveškem. Predavanje bo v angleškem jeziku s simultanim prevodom v slovenščino. V HIŠI ASCOLI v ul. Ascoli v Gorici bo v četrtek, 28. maja, ob 17.30 v organizaciji zveze Lega nazionale predstavitev knjige narečnih poezij Daria Marangotta z naslovom »Buli muli«. Uvodno bo spregovoril Rodolfo Ziberna. KULTURNI KROŽEK ISTRIA prireja v petek, 29. maja, ob 18. uri v knjigarni Rinascita na drevoredu S. Marco 29 v Tržiču predstavitev publikacije »Ritorno a Las Hurdes - Guerre, amori, cicogne nere e istriani lon-tani« Franca Jurija. Z avtorjem se bo pogovarjal Silvio Cumpeta. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in združenjem Societat fi-lologjiche furlane prireja srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem v soboto, 30. maja, ob 17. uri v ul. Brigata Cuneo 7 v Podgori. S pisateljem se bo pogovarjal Sergio Tavano, posegla bosta Feliciano Medeot in Janez Povše. Nastopili bosta Goriški oktet Vrtnica in komorna skupina SCGV Emil Komel Gorica. LIKOF 2009 bo potekal pred cerkvijo v Števerjanu v soboto, 30. maja. Na programu: ob 10. uri odprtje stojnic in razstava lokalnih obrtnikov in tipičnih vaških jedi; ob 10.30 okrogla miza na temo vzgoje za odgovorno pitje vina; ob 14. uri organizira OLEA s pokroviteljstvom občine Števerjan degustacijo oljčnega olja, vodil bo Giovanni Degenhardt; ob 15. uri uradna otvoritev; ob 17. uri tematska pokušnja vin. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu gostuje družba Rogos v soboto, 30. maja, ob 21. uri folklorno skupino Stu Ledi iz Trsta. PROGRAM OB 470-LETNICI MARIJINEGA PRIKAZANJA NA SVETI GORI: v nedeljo, 31. maja, ob 17. uri bo v baziliki na Sveti Gori slavnostni koncert Marijinih pesmi v izvedbi Slovenskega komornega zbo- L. Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. H Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Romano Leotta iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in v Trst za upepelitev. DANES V SOVODNJAH: 9.15, Bruno Briz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Vera Kunej vd. Bean v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. 18 Sreda, 27. maja 2009 TRST / SEVERNA KOREJA - Tudi Rusija in Kitajska sta bili tokrat trdi do Pjongjanga Varnostni svet ZN obsodil jedrsko eksplozijo Pred tem sta jedrski poskus obsodila tudi generalni sekretar ZN in predsednik ZDA Barack Obama NEW YORK - Varnostni svet ZN je v ponedeljek obsodil jedrski poskus Severne Koreje, ki ga je označil za jasno kršitev dosedanjih resolucij, ter napovedal novo resolucijo in dodatne sankcije. V ponedeljek popoldne po newyor-škem času so se najprej veleposlaniki petih stalnih članic VS (ZDA, Rusije, Velike Britanije, Francije, Kitajske) sestali z veleposlanikoma Japonske in Južne Koreje, nakar je sledila seja celotnega 15-članskega VS. Pred tem sta jedrski poskus obsodila tudi generalni sekretar ZN in predsednik ZDA Barack Obama. Predsedujoči VS v maju, ruski veleposlanik Vitalij Čurkin, je po uri zasedanja sporočil, da VS zahteva, naj Severna Koreja upošteva določila dveh doslej sprejetih resolucij. Resolucija 1718 je oktobra 2006 obsodila prvi jedrski poskus Severne Koreje in uvedla dodatne sankcije po julijski resoluciji 1695, sprejeti istega leta, ki je odgovorila na poskus raketnega izstrelka. Resoluciji med drugim zahtevata prepoved jedrskih poskusov, ukinitev jedrskega programa in programa raketnih izstrelkov ter vrnitev k pogajanjem v okviru šestih držav (ZDA, Rusija, Kitajska, Japonska, Severna in Južna Koreja). Čurkin je poudaril, da je to šele uvodni odgovor VS, katerega člani so se dogovorili, da se takoj začne delo na novi resoluciji. Osnutek resolucije pripravlja nestalna članica VS Japonska, kar pomeni, da bo ostra. Ameriška veleposlanica Susan Rice je dejala, da ZDA želijo ostro resolucijo s trdnimi ukrepi. Po njenih besedah je VS hitro, jasno in nedvoumno obsodil dejanje, ki ga ZDA obravnavajo kot resno kršitev mednarodnega prava in grožnjo regionalnemu ter mednarodnemu miru in varnosti. Rusija in Kitajska sta doslej zavirali strožje ukrepe VS proti Pjongjangu, vendar je jedrska eksplozija vplivala na spremembo odnosa. Na vprašanje, ali Rusija jedrsko eksplozijo jemlje bolj resno kot aprilsko izstrelitev rakete dolgega dosega, ki jo je Severna Koreja predstavila kot izstrelitev komunikacijskega satelita, je Čurkin odgovoril pritrdilno. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je sporočil, da "ostro obžaluje" podzemni jedrski poskus Severne Koreje in je globoko zaskrbljen zaradi negativnega vpliva tega dejanja na mir in stabilnost v regiji. Ba-rack Obama pa je sporočil, da ostro obsoja nepremišljeno dejanje, ki ogroža prebivalstvo severovzhodne Azije in predstavlja kršitev mednarodnega prava in je v nasprotju s prejšnjimi zavezami Severne Koreje. (sta) Ban Ki Moon ansa S. KOREJA - Po ponedeljkovih »podvigih« Pjongjang včeraj iztrelil še dve raketi SEUL - Severna Koreja je včeraj, dan po jedrskem poskusu in izstrelitvi treh raket kratkega dosega, izvedla še dva nova preizkusa raket, poroča južnokorejska tiskovna agencija Yonhap, ki se sklicuje na neimenovan vir v vladi Južne Koreje. Severna Koreja je raketo zem-lja-zrak in raketo zemlja-morje kratkega dosega izstrelila z vzhodne obale v bližini mesta Hamhung v morje. Kot je dodal vir, je imela vsaka raketa domet 130 kilometrov, poročanje Yonhap povzema francoska tiskovna agencija AFP. Yonhap je že pred tem poročal, da je Severna Koreja na delu Rumenega morja prepovedala plovbo, kar je dajalo slutiti, da namerava Pjongjang izvajati preizkuse raket. Severna Koreja je v ponedeljek izvedla drugi jedrski poskus po letu 2006, s čimer je, kot piše AFP, izrazila kljubovanje vsem mednarodnim pritiskom, naj se odpove svojemu jedrskemu programu. Poleg tega je izstrelila še tri rakete kratkega dosega. Jedrski poskus je sprožil številne obsodbe, med drugim tudi Varnostnega sveta ZN, kot pišemo na drugem mestu. (STA) ZDA - Obama za vrhovno sodnico predlagal Sonio Sotomayor Prva vrhovna sodnica latinsko-ameriškega rodu WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj za članico vrhovnega sodišča ZDA predlagal zvezno prizivno sodnico iz New Yorka Sonio So-tomayor, ki bo v primeru senatne potrditve postala prva vrhovna sodnica latinsko-ameriškega rodu v zgodovini ZDA. Na slovesni objavi imenovanja v Beli hiši je Obama dejal, da Sotomayorjeva navdihuje s svojim razumom in sočutjem pri interpretacijah ustave ter ima več sodnih izkušenj kot katerikoli drug sedanji ameriški vrhovni sodnik. Obama je prav tako dejal, da si je zaslužila spoštovanje svojih kolegov sodnikov in občudovanje pravnikov. Sotomayorjeva je ob imenovanju dejala, da ji je "od hvaležnosti zaigralo srce". Sonia Sotomayor bo na vrhovnem sodišču zamenjala Davida Soutera, ki je 1. maja predsednika obvestil, da se bo junija, ko sodišče preneha z delom do septembra, upokojil. Sonia Sotomayor je bila takoj po Souterjevem sporočilu vodilna kandidatka za položaj, ker ima dolgoletne izkušnje, pa tudi zaradi tega, ker je nastal precejšen pritisk, da je po- Sonia Sotomayor ansa novno čas za imenovanje ženske. Vrhovno sodišče ZDA ima trenutno le eno žensko Ruth Bader Ginsburg, ki je kmalu po upokojitvi prve vrhovne sodnice v zgodovini ZDA Sandre Day O'Connor leta 2006 dejala, da se počuti "osamljeno" v povsem moški družbi. Obama je napovedoval, da bo izbral nekoga, ki ima "razum" in "empatijo", nekaj časa pa se je omenjala tudi možnost, da bo izbral nekoga, ki ne prihaja iz sodniških vrst. Na koncu se je odločil za nekdanjo tožilko, odvetnico in sodnico, ki so jo od začetka omenjali kot najverjetnejšo izbiro. 54-letna Sotomayorjeva je odrasla v Bronxu v mestu New York, njeni starši pa so prišli iz Portorika. Diplomirala je na univerzi Princeton, pravo pa je končala na univerzi Yale. Leta 1992 jo je republikanski predsednik George Bush starejši imenoval na položaj zvezne sodnice južnega okrožja New York na Manhattanu. V senatu so jo republikanci brez težav potrdili, kar pa se ni zgodilo leta 1997, ko jo je na položaj zvezne prizivne sodnice v New Yorku imenoval demokratski predsednik Bill Clinton. Potrjena je bila šele leto dni kasneje. Demokrati imajo v senatu udobno večino, vendar pa lahko republikanci njeno imenovanje blokirajo z obstrukcijo oziroma filibustrom. To bi bilo sicer politično zelo tvegano, saj bi zagotovo izgubili še več podpore med volivci latinsko-ameriškega rodu, ki zaradi naraščanja števila postajajo vse bolj pomemben volilni blok. Senat ima sicer več kot dovolj časa za potrditve do septembra in pričakovati je vročo razpravo o njenih dosedanjih sodnih odločitvah. (STA) Slovenec Petrič kandidat za direktorja IAEA DUNAJ - Na Dunaju je včeraj potekalo neformalno zasedanje Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), na katerem je pet kandidatov za novega generalnega direktorja, med njimi Slovenec Ernest Petrič, predstavilo kandidature. Petrič je izpostavil, da ni pomembno, iz katere države bo direktor, temveč to, da IAEA dobi dobrega direktorja. Kot je telefonskem pogovoru za STA povedal ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Petrič, so v nastopih nekateri kandidati poudarjali svoje osebne zasluge, drugi pa zasluge svojih držav za neširjenje jedrskega orožja oz. razvoj jedrske tehnologije. Petrič je izpostavil, da je to, da se neka država bori za položaj naslednika Egipčana Mohameda El Bara-deja, pravzaprav čisto napačen pristop. "Saj ne gre za to, da ima država to mesto, gre za to, da ima agencija dobrega generalnega direktorja," je povedal Petrič in ob tem menil, da je bilo to na zasedanju tudi dobro razumljeno. Poleg Petriča so se včeraj na neformalnem zasedanju 35-članskega Sveta, ki v skladu s statutom IAEA ob odobritvi generalnega konference agencije imenuje generalnega direktorja, z desetminutnim nastopom predstavili še štirje kandidati, med njimi Japonec Jukija Amano in Južnoafričan Abdul Samad Minty. Ministri Asema kritični do S. Koreje in Mjanmara HANOI - Zunanji ministri držav EU in Azije (Asem) so drugi dan zasedanje v Hanoiju sprejeli skupni izjavi, v katerih so obsodili severnokorejski jedrski poskus in izrazili zaskrbljenost zaradi pripora mjan-marske opozicijske voditeljice Aung San Suu Kyi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Vsi smo se strinjali, da je bil poskus jasna kršitev šeststranskih pogajanj (o severnokorejskem jedrskem programu) in resolucij Varnostnega sveta ZN," je ob koncu zasedanja v imenu EU dejal češki zunanji minister Jan Kohout. Države Asema v skupni izjavi pozivajo Severno Korejo, naj ne izvaja novih jedrskih poskusov in naj se vrne na šeststran-ska pogajanja. Medtem ko je bilo stališče glede severnokorejskega jedrskega poskusa objavljeno v ločeni izjavil, je bilo mnenje o Mjanmaru ena od 31 točk uradne sklepne izjave. V njej ni izrecnega poziva Mjanmaru, naj izpusti Nobelovo nagrajenko za mir, temveč poziv vladajočemu režimu, naj izpusti politične zapornike in odpravi omejitve za delovanje političnih strank. (STA) ZDA - Do 1. junija čas za prestrukturiranje, potem stečaj Odločilni teden za bolni avtomobilski kolos General Motors DETROIT - Ameriško avtomobilsko podjetje General Motors ima za pripravo načrta prestrukturiranja čas le še do konca tedna, v nasprotnem primeru družbo čaka stečaj. Prav slednje pa naj bi bila najbolj verjetna možnost, ker upniki še naprej zavračajo ponudbo vlade in uprave podjetja za spremembo 27 milijard dolarjev terjatev v 10-odstotni lastniški delež. Vlada je dala General Motorsu (GM) časa do 1. junija, da doseže dogovor s sindikati in upniki ter izvede nekatere dodatne korake za rešitev podjetja, če ne, bo sledil stečaj. Sindikati so dogovor sprejeli, in sicer tako v ZDA kot tudi v Kanadi, upniki pa menijo, da lahko od stečajnega sodišča dobijo več kot znaša ponudba vlade. Po ocenah poznavalcev se lahko zgodi, da bodo upniki tudi v primeru GM doživeli enako usodo kot upniki podjetja Chrysler. Ta je v prisilni poravnavi od aprila, za zdaj pa ne kaže, da bi upniki dobili kaj več, kot je znašala vladna ponudba pred stečajem. Sindikat ameriške avtomobilske in- dustrije (UAW) je pretekli teden z vodstvom podjetja in vlado dosegel dogovor o zmanjšanju števila zaposlenih. Podrobnosti še niso znane, ker mora o dogovoru še glasovati članstvo sindikata, v nedeljo pa je dogovor s kanadsko vlado in podjetjem GM potrdilo članstvo sindikata CAW, ki zastopa okrog 10.000 delavcev pri ameriškem podjetju. Sindikat se je strinjal z novo, že tretjo kolektivno pogodbo v roku enega leta, ki jim prinaša nižje plače in ugodnosti. GM je v petek od finančnega ministrstva ZDA dobil novo posojilo v višini štirih milijard dolarjev, kar pomeni, da je ameriška vlada družbo doslej podprla s skupaj 19,4 milijarde dolarjev. V torek se je iztekel rok za dogovor z upniki, vendar pa se ga v sredo lahko podaljša do 1. junija, ko naj bi družba najverjetneje razglasila stečaj. Vlada in podjetje upnikom, ki imajo v rokah 40 odstotkov vsega dolga GM, ponujata 10-odstotni lastniški delež, s čimer se upniki ne strinjajo. Po načrtu prestrukturiranja GM bi vlada dobila 50- odstoten lastniški delež v družb, sindikat UAW pa 40-odstotnega. Upniki so ponudili, da vlada ne dobi nič razen poplačila posojenega denarja, sami bi prevzeli 58 odstotkov družbe, sindikat pa 40 odstotkov. GM je doslej že najavil zaprtje dveh tovarn v ZDA in napovedal, da jih bo do konca prestrukturiranja zaprl skupaj 16, kar pomeni, da bo brez dela samo pri GM ostalo 21.000 ljudi. GM namerava prodati ali ukiniti proizvodnjo avtomobilov Saturn, Saab in Hummer. V težavah bodo prodajalne avtomobilov GM in zaposlenih v njih. GM je namreč pred tedni 1100 od skupaj 6000 prodajaln po ZDA poslal obvestila o prekinitvi pogodbe, ki bo nastopila oktobra 2010. V primeru stečaja bo o vsem skupaj odločalo stečajno sodišče in upniki so prepričani, da manj, kot znaša sedanja ponudba vlade in podjetja, ne bodo dobili. GM je tudi lastnik nemškega podjetja Opel, ki ga skuša vlada v Berlinu rešiti z ločitvijo od Američanov, še preden bi se začel stečajni postopek. (STA) GRUZIJA - Sakašvili v težavah 50.000 ljudi zahtevalo odstop predsednika TBILISI - Na stadionu v Tbilisiju se je včeraj zbralo več kot 50.000 privržencev opozicije, ki so na dan neodvisnosti znova zahtevali odstop predsednika Mihaila Sakašvili-ja. Zaradi zborovanja je Sakašvili odpovedal vojaško parado, ki jo tradicionalno pripravijo na dan neodvisnosti. Privrženci opozicije so se na zborovanju ob zvokih državne himne z minuto molka poklonili spominu žrtev med rusko-gruzijskim spopadom avgusta lani, po katerih je Rusija priznala gruzijski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Ose-tijo. Vodja opozicije Irakli Alasania je ob tem napovedal, da bodo nadaljevali proteste, dokler ne bo mirne spremembe oblasti. 'Vse politične sile se strinjajo, da bomo nekoč vzpostavili ozemeljsko celovitost in tako praznovali dejanski dan neodvisnosti,' je dodal. Ob dnevu neodvisnosti v prestolnici tradicionalno pripravijo vojaško parado, na obrambnem ministrstvu pa so povedali le, da je letos ne bo. Opozicija protestira že od 9. aprila in zahteva, da predsednik odstopi zaradi katastrofalnih posledic spopada z Rusijo lani poleti, obenem pa ga obtožuje avtoritarnega vodenja države. (STA) w Sreda, 27. maja 2009 1 9 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Finale Lige prvakov Bar^a za trojček, rdeči vragi za ubranitev naslova Stavnice ekipama pripisujejo po 50 odstotkov možnosti - Okrnjena obramba Kataloncev RIM - Nogometaši Manchester Uni-teda in Barcelone bodo danes ob 20.45 v Rimu igrali najpomembnejšo tekmo sezone. Odločali bodo o klubskem prvaku stare celine. Stavnice obema ekipama pripisujejo po 50 odstotkov možnosti, malce več uspeha pa so doslej imeli Angleži, ki so trikrat dvignili pokal za zmagovalca, medtem ko Katalonci »le« dvakrat. Varovanci Alexa Fergusona lahko z zmago v »večnem mestu« postanejo tudi prvi klub od ustanovitve lige prvakov (1992/93), ki bi ubranil naslov. Možnosti za to imajo precej, saj bodo v Italijo odpotovali z vsemi razpoložljivimi močmi z izjemo kaznovanega Darrena Fletcherja. Nekaj težav z meči ima sicer steber obrambe Rio Ferdinand, toda Ferguson pravi, da bo postavni srednji branilec danes nared. Tako gre pričakovati kar nekaj zanimivih dvobojev na sami zelenici olimpijskega stadiona: Cristiano Ronaldo za zdaj še ne ve, kdo ga čaka v Barcini obrambi, a Portugalec bo nevaren, ne glede na to, koga mu bo španski strateg Pep Guradiola namenil za čuvaja. Na drugi strani bi lahko imel z Leom Messijem veliko dela Patrice Evra, Carles Puyol bo moral paziti na neutrudnega Wayna Rooneyja, Nemanja Vi-dic bo skušal v »žep pospraviti« Samuela Eto'oja. Eden ključnih dejavnikov bo gotovo igra na sredini, kjer pri Špancih blesti Xa-vi Hernandez, pri Manchestru pa bo veliko odvisno od forme Michaela Carricka. »Nisem prepričan, kakšno tekmo naj pričakujem. Lani smo pričakovali, da bomo z njimi igrali odprto, na koncu pa je na dveh tekmah padel le en gol. Barcelona lahko zadane in si pripravi priložnosti v vsakem trenutku, toda mi se znamo dobro braniti in jih tudi nevarno napasti. Lahko pade ogromno golov, lahko pa le eden. Vse se lahko zgodi, zato je nogomet tako zanimiv. Odločeni smo, da ponovimo občutke, ki smo jih doživeli po zmagi v lanskem finalu. To je bilo nekaj izjemnega. Resnično je bilo neverjetno! Izjemen uspeh bi bil, če bi še enkrat zmagali,« pravi 27-letni Carrick, ki je poudaril tudi pomembno vlogo Andresa Inieste (v zadnjem času se je boril s poškodbo) v vrstah Barcelone. Ta ima precej preglavic pri sestavljanju zadnje vrste. Zaradi poškodb in kazni bodo manjkali kar trije člani prve ekipe: Rafael Marquez, Dani Alves in Eric Abi-dal. Tako bodo svojo vlogo v obrambi bržkone dobili Yaya Toure in/ali veteran Sylvinho ter Seydou Keita. Če bodo omenjeni skupaj z Gerardom Piquejem in Puyolom dobro opravili svoje delo, bo verjetno tudi lovorika pristala pri katalonskem velikanu, saj ta razpolaga s celo vrsto velemojstrov na sredini igrišča in v napadu (Xavi, Iniesta, Messi, Eto'o, Thierry Henry ...). V besedah predsednika kluba Joana Laporte tako razumljivo odseva optimizem: »Imamo zelo dobro ekipo in trenerja, ki jo veličastno vodi. Prepričan sem, da nas naši igralci ne bodo pustili na cedilu. V Rim lahko gremo z dvignjenimi glavami, saj igramo na meji popolnosti. Verjamem, da tudi v finalu ne bomo odstopili od naše nogometne filozofije.« Barca je pod Laportovim vodstvom osvojila LP že leta 2006 (takrat je bil trener Frank Rijka-ard). Če ji jo uspe osvojiti še letos, bo to pomenilo klasični trojček (prvenstvo, pokal in LP). Ironično je, da je to nazadnje uspelo prav Barcinemu sredinemu tekmecu Unitedu. Angleški in katalonski navijači so že preplavili Rim. Na črni borzi je vstopnica za nocojšnji finale dosegla že vrtoglavo ceno, ki znaša okrog tri tisoč evrov ansa Verjetni postavi BARCELONA: Valdes, Puyol, Toure, Pique, Keita, Busquets, Xavi, Iniesta, Messi, Eto'o, Henry. Trener: Guardiola MANCHESTER UNITED: Van der Sar, O'Shea, Ferdinand (Evans), Vidic, Evra, Park, Carrick, Andreson, Giggs, Ronaldo, Rooney. Trener: Ferguson. SODNIK: Massimo Busacca (Švica). PO TV: ob 20.45 po Rai 1 Doslej tako ... Zmagovalci pokala prvakov v zadnjih desetih letih: 1999 Manchester United, 2000 Real Madrid, 2001 Bayern München, 2002 Real Madrid, 2003 Milan, 2004 Porto, 2005 Liverpool, 2006 Barcelona, 2007 Milan, 2008 Manchester Utd. 9 zmag: Real Madrid 7: Milan 5: Liverpool 4: Ajax Amsterdam, Bayern München 3: Manchester United 2: Barcelona, Benfica Lizbona, Inter, Nottingham Forest, Juventus, Porto, 1: Celtic Glasgow, Feyenoord Rotterdam, Aston Villa, Hamburger, Steaua Bukarešta, PSV Eindhoven, Crvena zvezda, Olympique Marseille, Borussia Dortmund. APrimorski ~ dnevnik KOŠARKA - B2-liga AcegasAps nocoj za B1-ligo Tržačani vodijo z 2:1 TRST - Tržaški košarkarski B2-ligaš AcegasAps bo nocoj v PalaTrieste (začetek ob 20.30) igral četrto finalno tekmo proti Ri-vi del Garda za napredovanje v B1-ligo. Tržačani vodijo z 2:1 in imajo edinstveno priložnost, da pred domačim občinstvom napredujejo v višjo ligo. TORINO - Disciplinska komisija državne nogometne zveze je bila tokrat upravičeno ostra do nogometašev Torina, ki so se na nedeljski tekmi proti Genovi fizično spopadli z nogometaši ligurijskega kluba. Na zadnji nedeljski prvenstveni tekmi bo Torino igral brez sedmih nogometašev. Štiri kroge prepovedi igranja sta prejela Ogbonna in Pisano, dva kroga pa Bianchi, Diana in Prata-li. Zaradi četrtega opomina pa bosta prisilno počivala še Abate in Dzemaili. Tri kroge je bil izključen tudi igralec Genoe Olivera. DIEGO - Nogometaš nemškega Wer-derja Brazilec Diego je tudi uradno prestopil k torinskemu Juventusu. Odškodnina je visoka kar 24,5 milijona evrov, glede na dogovorjeni sistem bonitet pa bi se lahko povišala celo na 27 milijonov, kar bi bila najvišja odškodnina za nogometaša iz bundesli-ge. GIRO - Slovenskemu kolesarju Tadeju Valjavcu je po ponedeljkovi etapi Gira v ciljnem prostoru preko noge zapeljal spremljevalni avtomobil. Kljub poškodbi bo 32-le-tni član ekipe AG2R z dirko lahko nadaljeval. BIELLA V POLFINALU - A1-liga, če-trtfinale (peta tekma): Lottomatica Rim -Biella 79:83. NBA - Denver Nuggets - Los Angeles Lakers 120:101 (Saša Vujačič: 6 točk, 1 skok za Lakers). V zmagah: 2:2. SP V PLAVANJU - V ponedeljek je oddelek sodne policije mestnih redarjev v Rimu zasegel nekatere objekte Salaria Spor Village (zaradi domnevnih nezakonitosti pri gradnjah), ki naj bi letos julija gostili svetovno prvenstvo v plavanju. V petek bo o tem razpravljala tudi mednarodna zveza v Losa- PROHIBICIJA V Rimu bodo danes MILJE - Predstavitev 5. mednarodnega tedna treh zalivov Jadranje, veslanje in športni ribolov Alfll A H A | ^^ naVijači žej ni Od 12. do 21. junija - Višek množična dvodnevna regata Milje - Portorož - Milje - Športna tekmovanja bodo dopolnjevale kulturne in glasbene prireditve .. v. v RIM - Ker se oblasti v Italiji in v Rimu ter vodilni možje Evropske nogometne zveze (UEFA) bojijo morebitnih navijaških izgredov, so pred današnjo finalno tekmo lige prvakov med Barcelono in Manchester Unitedom sprejeli odločitev o začasni prepovedi prodaje in točenja alkoholnih pijač v mestu ob reki Tiberi. Začasna prohibicija je začela veljati včeraj zvečer, veljala pa bo vse do jutri zjutraj. V tem času bo v večnem mestu prepovedano točiti alkoholne pijače v barih in restavracijah, prepovedana pa bo tudi njihova prodaja denimo v velikih nakupovalnih središčih in samopostrežnih trgovinah. V Rimu sicer po najbolj skromnih napovedih pričakujejo vsaj 50.000 navijačev. Policija in ka-rabinjerji so že pripravljeni na najhujše scenarije v mestu, ki je že bilo prizorišče krvavih spopadov navijaških skupin. V slednje so bili večinoma vpleteni navijači iz Anglije, ki so jih dobesedno z noži pričakali domači navijači, zloglasni rimski Ultrasi. Med angleškimi navijači se je tako za Rim že prijel neslavni vzdevek «Stab City», v prevodu «mesto vbodljajev», kar daleč odstopa od podobe italijanske prestolnice kot turistične me-ke. Tekmo Barcelone in Manc-hestra si nameravata ogledati tudi španski kralj Juan Carlos in predsednik španske vlade Jose Luis Rodriguez Zapatero. Od 12. do 21. junija bo morje pred istrsko obalo kulisa 5. zvedbe Mednarodnega tedna treh zalivov (Settimana Inter-nazionale Tre Golfi). Športno prireditev, ki vključuje jadralne in veslaške regate ter tekmovanja v športnem ribolovu bodo dopolnjevale tudi kulturne, umetniške in glasbene prireditve. Višek desetdnevnega praznika bo že 33. izvedba dvodnevne regate Milje - Portorož - Milje. Na sporedu bo 20. in 21. junija, privabila pa naj bi vsak dan preko 200 jadrnic. Gre za bogat projekt, ki tudi podpira sodelovanje med različnimi obmorskimi realnostmi v Miljah. Glavni organizator je klub Circolo della Vela Muggia, sodelujejo pa še miljska kluba SN Pullino,GP Marinaresca, YC Portorož in YC Porto San Rocco. Epicenter prireditev bo miljska občina, Porto San Rocco in miljski portič, kjer bo od četrtka, 18. junija »Naselje treh zalivov«. Ob prestižni dvodnevni regati Milje - Portorož - Milje, bo od 12. do 14. junija 2. Mednarodna trofeja IRC, v nedeljo, 14. junija pa 35. Spomladanski pokal (IRC in open). Vsi, ki se bodo udeležili dvodnevne regate Milje - Portorož - Milje in Spomladanskega pokala, bodo merili moči tudi za 5. Pokal treh zalivov. Veslaške prireditve se bodo začele v nedeljo, 14. junija, zaključile pa v sredo, 17. junija s podelitvijo Trofeje Luce Vascotto. V program sta tudi letos vključeni tekmovanji športnega ribolova: prvi bodo na vrsti člani, ki bodo nastopili s palico s čolna (četrtek, 18. junija), nato pa mladinci s palico iz pomola (petek, 19. junija). Športne in kulturne prireditve, ki so jih včeraj predstavili v klubu Circolo della vela Muggia, podpirajo tudi olimpijski komite, jadralna zveza, Občina Milje, Pokrajina Trst in Dežela FJK. (V.S.) POGOVOR - Vrhunski jadralec Vasco Vascotto Včasih je vetra preveč, drugič pa premalo ••• Glavni gost včerajšnje predstavitve 5. mednarodnega tedna treh zalivov je bil vrhunski jadralec Vasco Vascotto (letos bo dopolnil 40 let) iz Milj. Svojo nadvse uspešno kariero (14-krat je stal tudi na najvišji stopnički svetovnih prvenstvih v različnih klasah) je podkrepil z nastopom na prestižnem Pokalu Amerike, trenutno pa jadra na jadrnicah TP52 in Farr 40. Boste prisotni na tradicionalni, že 35. regati Milje - Portorož - Milje? Ne. Na žalost me ne bo, ker sem v tistem obdobju zaseden z najpomembnejšima letošnjima regatama. V Marseillu bom tekmoval na jadrnicah TP52 na prestižni Trofeji MedCup, v kraju Porto Cervo pa na svetovnem prvenstvu razreda Farr40. Ker me v Miljah ne bo, bom poklical očeta, da mi sporoči, kdo bo letošnji zmagovalec. Ste vrhunski jadralec, ki je kariero okronal z nastopom na Pokalu Amerike. Kako se rešuje spor za naslednjo izvedbo Pokala? Je kar nekaj zgage, tako da o tem, raje ne razmišljam. Upam, da bodo kmalu prišli do kompromisa. Kaže, da se bosta februarja naslednjega leta spopadla Oracle in Alinghi za določitev zmagovalca. Tridnevna regata bo omogočila, da bo naslednji Pokal Amerike potekal kot običajno. Vasco Vascotto Boste prisotni tudi na naslednji izvedbi Pokala? Upam, da bom. Nenazadnje je to moj poklic. Delamo na tem, da bomo nastopili z novo ekipo. V Valencii ste nastopali na italijanski jadrnici Mascalzone Latino. Kakšni spomini vas vežejo na tisto izkušnjo? Bilo je enkratno. Pokal Amerike je namreč vrhunec za vsakega jadralca. Gre za izvrstno izkušnjo, ne le s športnega vidika, ampak tudi podjetniškega. Z morjem ste povezani že od otroštva. Katere regate se najraje spominjate? Imam srečo, da nimam spomina. Torej, zadnja bo najlepša. Kraljica regat v tržaškem zalivu je Barcolana. Kako ocenjujete oktobrsko regato? To je praznik morja. S tehničnega vidika ni zahtevna, kaže pa veliko navezanost na morje vseh nastopajočih in Trsta nasploh. Je odlična promocija za naše mesto. Ali bi jo lahko dodatno izboljšali? Tega nisem nikoli premislil. Je aktualni projekt, kar kažejo vpisi, ki jih je vedno več. Prepričan sem, da bo organizacija pozitivno reagirala tudi v trenutku, ko bo zanimanje upadlo. Kaj pa nasploh Tržaški zaliv? Bi ga lahko še dodatno izkoristili? S turističnega vidika prav gotovo. Mogoče bi lahko organizirali tu kako prestižno regato, da se lahko spet vrnem v Trst. Mogoče bo stekla regata v razredu TP52 že naslednje leto. Sicer pa menim, da je s športnega vidika Trst dobro razvit, saj imamo veliko jadralnih klubov, ki spodbujajo morske dejavnosti, in veliko vrhunskih jadralcev. Je Tržaški zaliv privlačen za velike regatne jadrnice? Pred Barcolano tekmujejo na primer jadrnice RC44 ... Russel Coutts je pripeljal karavano RC44 v Trst predvsem zaradi navezanosti mesta na jadranje. Kar se tiče pogojev pa so nestanovitni: včasih je vetra preveč, drugič pa premalo. 20 Sreda, 27. maja 2009 ŠPORT / KOŠARKA - Potrjeni trener članske ekipe Bora Andrea Mura Prioriteta bo ustvariti novo delovno skupino Rezultati bodo v drugem planu - Pomlajena ekipa Dolgoročni projekt, ki bo zaznamoval nov ciklus košarke pri svetoi-vanskem košarkarskem klubu Bor. Tako lahko strnemo ideje, ki jih je predstavil Borov trener Andrea Mura, ki ga je vodstvo potrdilo prejšnji teden in bo torej v naslednji sezoni še naprej vodil borovo člansko ekipo. »Zelo sem zadovoljen, da so me potrdili. Odbor je odločitev sprejel soglasno, kar me je dodatno razveselilo. Po neuspešni sezoni bi najbrž lahko odločili drugače,« je pojasnil Mura, ki je ponudbo takoj sprejel tudi zato, ker se je njegov načrt ujemal z željami odbora. Kaj bo novega pri sv. Ivanu? Ekipo bomo pomladili. Želim vključiti v ekipo mlade igralce, ki imajo voljo in željo do dela, ki želijo vlagati v svoje znanje. Gre za dolgoročni projekt, smisel tega pa je ustvariti pravo ekipo in povečati kvaliteto vseh igralcev. Rezultati bodo sedaj v drugem planu. Iz katerih sredin boste črpali igralce? □ Obvestila Trener Andrea Mura kroma Nekaj jih imamo že doma, pri Boru. Lahko pa bi v ekipo vključili tudi igralce iz drugih klubov, slovenskih in italijanskih. Ne izključujem, da bi lahko prišli v poštev tudi igralci iz drugih slovenskih klubov. Pred napovedmi in načrti pa bomo seveda kontaktirali matične klube in se z njimi pogovorili. Mogoče bo za nekatere naš projekt zelo zanimiv. Vsekakor pa je sedaj še prezgodaj, da bi o tem govorili. Kaj pa starejši igralci, ki so igrali pri Boru? Z nikomer se še nisem pogovarjal. V ekipo bodo sicer vključeni le tisti, ki bodo sprejeli ta projekt. Odvisno bo torej od njihove volje in razpoložljivega časa, saj bo ena od zahtev ta, da trenirajo prav tako kot vsi mladi. Ali je tako mlada ekipa lahko konkurenčna v deželni C-ligi? Ne vem, kakšni bodo rezultati. To me sedaj ne skrbi. Menim, da je to liga, v kateri se lahko delovna skupina izboljša in raste. Pri Boru imamo idealne pogoje, imamo strukturo in dober tehnični štab. Želim predvsem, da nudimo mladim še naprej čim višji nivo dela. (V.S.) MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija 2009 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515) PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št. 3341384216 vsak delavnik od 15. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečaji bodo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah,, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠK KRAS s sodelovanjem ZSSDI organizira »Športni kamp Zgonik 2009« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 22. do vključno petka, 26. junija, od 8.30 do 17.00 ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Sportno-kulturnega centra, tel. št.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 15. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). AŠD POLET in ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 338-5889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 15. do 19. junija pod pokroviteljstvom ZSSDI športni teden za otroke stare od šest do dvanajst let. Za dodatne informacije in vpisovanje lahko pokličete na 3331755684 (Silva) ali 3497923007 (Tjaša), na razpolago pa je tudi e-mail naslov info@od-bor.com TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira na Padričah od 15. junija do 3. julija začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke do 14. leta. Informacije dobite na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSSDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZSSDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com do 9. junija 2009. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom Občine Repentabor nogometni kamp (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu od 15. do 20.junija. Prijave in informacije do 10. 06. 2009 na tel. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko). ŠD VESNA organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije v tajništvu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it SKOKI V VODO - Državni miting v Bocnu Ivana Curri potrdila nastop na mladinskem EP Mlada slovenska članica tržaškega društva Trieste Tuffi Ivana Curri si je z osvojitvijo končnega 4. mesta s trimetrske deske, na državnem mitingu v Bocnu, v starostni kategoriji deklic, zagotovila nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo od 1. do 5. julija v Budimpešti na Madžarskem. Currijeva je morala namreč po dolgi odsotnosti zaradi bolezni potrditi dobro formo in dobro uvrstitev. Sofia Carciotti pa se je morala na nedeljskem zadnjem nastopu v Bocnu zadovoljiti s končnim 11. mestom. Do zadnjega poskusa je bila Carciottijeva med najboljšimi desetimi. Zadnji skok pa ni bil najboljši, tako da je mlada skakalka v vodo zdrknila na 11. mesto. Do evropskega mladinskega prvenstva pa bo koledar še kar pester. Od 26. do 28. junija bo v Cosenzi na sporedu absolutno državno prvenstvo. Od 10. do 12. julija pa bo v kraju Riccione poletno državno prvenstvo. PLAVANJE - DP Rok Zaccaria z osebnim rekordom Slovenski plavalec tržiškega društva Rari Nantes Adria Rok Zaccaria se je na včerajšnjem prvem dnevu državnega plavalnega absolutnega prvenstva v Pescari, na preizkušnji 100 m delfin, uvrstil na 37. mesto. V olimpijskem bazenu je 100 metrsko razdaljo preplaval s časom 56,48. Za Zaccario je bil to najboljši čas na tej razdalji v 50 metrskem bazenu. Plavalec tržiškega kluba bo v Pescari tekmoval še v petek. Preizkusil se bo še v disciplini 200 m delfin. ODBOJKA - Po sezoni v B1-ligi Kristjan Stopar in Martina Coretti zadovoljna V odbojkarskih državnih ligah je letos nastopalo kar nekaj naših slovenskih odbojkarjev. V državni B1-ligi sta letos igrala bivša slo-gaša, Openc Kristjan Stopar in Trebenka Martina Coretti. KRISTJAN STOPAR Rad bi ostal v Bibioneju 23-letni Kristjan je že drugo leto zapored igral pri Bibione Volley, ki je lani napredoval v B1-ligo. Splošna ocena letošnje sezone je nadvse pozitivna: »Na začetku sploh nisem pričakoval, da bom toliko igral. Od novembra dalje pa sem vstopil na igrišče skoraj na vsaki tekmi, ker so bili nekateri igralci zaradi poškodb in družinskih obveznosti odsotni,« je pojasnil Sto-par, ki je z ekipo obenem dosegel prvenstveni cilj, in sicer obstanek. S svojimi nastopi je zadovljen: »Manjka pa mi še kontinuiteta. Sicer pa sem vedno pokazal to, kar je od mene pričakoval trener,« je pojasnil Kristjan, ki se je tudi letos odlično ujel z igralci in trenerjem. Kristjan bi rad pri Bibioneju ostal tudi naslednje leto. Pri klubu so mu že februarja ustno povedali, da bi ga radi obdržali v ekipi, končnega uradnega dogovora pa še ni. Pri odgovoru na vprašanje, ali bi se vrnil k Slogi, je bil Kristjan zadržan: »Če bi Sloga napredovala v B2-ligo, bi se jim pridružil pod pogojem, da bi okrepili ekipo. Ne bi rad ponovil izkušnje pred nekaj leti, ko smo bili nekonkurenčni. Vsekakor pa bi najraje ostal v Bibioneju, kjer se počutim zelo dobro, obenem pa je tudi s finančnega vidika dobro priskrbljeno.« Kristjan je vsekakor polno zaposlen: ob treningih in tekmah študira na fakulteti v Gorici (specialistični študij umetniških ved -DAMS) in igra kitaro pri profesorju Marku Feriju. MARTINA CORETTI Nameravam zaključiti igralsko kariero V Vidmu pri Atomatu je v ženski B1-ligi nastopala Martina Martina Goretti Coretti, bivša igralka Sloge. Vi-demska ekipa je letos izpadla, pri klubu pa upajo v repesaž. »Pravijo, da imamo možnosti, da bomo ponovno vključene v ligo. Bomo videli. Vsekakor menim, da bi se izpadu lahko izognile. Manjkala nam je zagrizenost, saj smo vsakič dokazale, da smo zmožne. Veliko nizov smo izgubile prav v končnici,« je pojasnila 26-letna Martina, blokerka, ki je vseskozi igrala v prvi postavi: »S soigralkami sem se dobro ujela. Veliko je bilo Tržačank, ki sem jih že prej poznala. Tudi z organizacijskega vidika je bil klub na višku.« S svojo igro je bila zadovoljna, čeprav je imela nekaj težav s podajalko: »Pri Alturi, kjer sem igrala v prejšnjih sezonah, sem bila navajena na nižjo podajalko, pri Ato-matu pa je bila podajalka višja od mene. To mi je včasih povzročalo nekaj težav, tako da so bili nastopi nihajoči.« Kaj pa naslednjo sezono? »Nameravam zaključiti svojo igralsko kariero predvsem zaradi službenih obveznosti. Sicer pa tega ne morem še potrditi. Lahko me bo še kdo prepričal,« se je po-smehnila Martina, ki pa bo v vsakem primeru ostala v Vidmu: »K Slogi ali v drug tržaški klub se ne bom vrnila, ker sedaj živim v Vidmu. Če bom igrala, bom igrala tu, v bližini.« (V.S.) CHEERDANCE MILLENIUM - Tržaški klub glavni organizator v Cesenaticu Državno prvenstvo kot promocija, navijaško gibanje v Italiji raste iz leta v leto V soboto je avtobus članov Cheer-dance Milleniuma odpotoval v Cesena-tico, kjer se je v nedeljo odvijalo »2. odprto italijansko prvenstvo cheerleadinga in cheerdanca«, v organizaciji zamejskega društva in FISAC-a. Tržaški slovenski klub je na tekmovanje vpisal 8 skupin, skupno pa se je vpisalo več kot 200 tekmovalcev iz italijanskih društev Rugby Noceto in Jazz Dance Studio, pa tudi iz Slovenije in Hrvaške. Za pripravo, organizacijo in vodenje srečanja, ki je potekalo v najboljšem redu, je poskrbela manjša skupina odbornikov in članov Milleniu-ma, federacija pa je ponudila telovadnico, opremo in vikend paket v t.i. športnem centru »Accademia Acrobatica«, kjer so se tekmovalci in gostje lahko v prostem času zabavali v bazenu, v dobro opremljeni »odprti« telovadnici in pri raznih aktivnostih na bližnji peščeni plaži. Letošnja izvedba je bila spodbudna, saj se je vpisalo kar nekaj novih italijanskih skupin, ki potrjujejo, da se delovanje in razvoj športnega navijaštva v državi iz leta v leto izboljšuje. Tudi tekmova- nje je bilo na kakovostnem nivoju. Vpisanih je bilo 17 kategorij cheerleadinga in cheerdanca, pa še več kot 5 v hip hopu in jazzu. Čeprav v večini kategorij ni bilo prave konkurence je bilo najvažnejše to, da smo lahko pokazali širšemu občinstvu in zainteresiranim trenerjem-mentorjem italijanskih društev, v katerih kategorijah se lahko tekmuje in razlike med vsako. Iz Slovenije sta v Cesenatico prišli plesni skupini Puščice iz Ljubljane in Zverinice iz Hrastnika, iz Hrvaške pa cheer skupine Livi iz Čakovca in Lea-dersice iz Pregrada. Za uradno sojenje tekmovanja je poskrbela ekipa 4 sodnikov iz Slovenije. Glavna sodnica je bila Katarina Cafnik, ostali pa Lana Gavrilov, Anja Tegelj in še Marko Sabol za odbitke. Najmlajši člani Milleniuma - Zajčki - so uživali to tekmovanje kot zaključni izlet in zaključek sezone, ostali pa kot pripravo in možnost nastopa na julijskem evropskem prvenstvu, ki se bo odvijalo v mestecu Nykoping v bližini Stocholma na Švedskem. (nm) Člani tržaškega društva Cheerdance Millenium v Cesenaticu med izvajanjem piramide / ŠPORT NAŠ POGOVOR - Predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin po napredovanju v promocijsko ligo »V višjih ligah je kvaliteta vedno slabša« Glavni problem bo poiskati dobre mlade igralce - Potrdili trenerja Claudia Sarija Sovodenjci so po napredovanju v promocijsko ligo praznovali dolgo v noč. Predsednik Zdravko Kuštrin in odbor pa so se že aktivirali za prihodnjo sezono. Čaka jih težka naloga. Poiskati morajo nekaj dobrih okrepitev in predvsem nekaj solidnih mladih igralcev, ki morajo v promocijski ligi obvezno stopiti na igrišče od prve minute. »To bo največji problem,« je poudaril 54-letni predsednik sovodenjske-ga društva in dodal: »Ker nimamo ekipe mladincev, bo treba mlade igralce poiskati v drugih krogih. Pred kratkim sem že navezal stike s Pro Gorizio in ekipo iz Ronk. Skušali pa bomo najti še enega dobrega zveznega igralca in še enega branilca ter seveda potrditi letošnjo zasedbo.« Vključno s trenerjem Sarijem? Vključno z njim. Sari je odličen trener. Zelo izkušen in dober poznavalec amaterskega nogometa. Hkrati pa tudi dober psiholog. Fantje so bili z njim zadovoljni. Kdo so bili igralci, ki so zaznamovali letošnjo sezono? Poudariti moram, da so svoj delež prispevali prav vsi igralci. Posebej pa so se izkazali napadalec Alan Reščič, vratar Nicola Burino, zvezni igralec Simon Fe-ri in branilec ter kapetan Saša Tomšič. Slednji je letos pokrival vse najboljše napadalce naših nasprotnikov. Prav domači slovensko govoreči igralci so v zadnjih sezonah igrali pomembno vlogo. Popolnoma se strinjam. Pred leti smo jim zaupali in poplačali so nas z dobrimi rezultati. Zal mi je le, da smo izgubili tri naše igralce. To so Dimitrij Ferle-tič, Robert Figelj in Mauro Galliussi. Ali boste tudi v višji ligi nadaljevali po tej poti? Skušali bomo nadaljevati po začrtanih smernicah, čeprav ne bo lahko. V višji ligi bo konkurenca hujša. Koliko znaša vaš letni proračun? Veselje sovodenjskih igralcev po nedeljski zmagi proti ekipi Vivai Rauscedo. Na sliki zgoraj predsednik Zdravko Kuštrin bumbaca Okrog 80 tisoč evrov. Zakaj? V prihodnji sezoni boste igrali proti ekipam, katerih proračun se giba okrog 200 tisoč in tudi več evrov. Tudi v letošnji sezoni smo že igrali proti klubom, ki so potrosili vsaj dvakrat več denarja od nas. Tak primer je bil Villesse, ki je imel več kakovostnih igralcev. To pa še ni bilo jamstvo, da so predvajali dober nogomet. Ali boste v prihodnji sezoni končno igrali na novem igrišču? Za to je skrajni čas, saj bodo drugače kmalu začeli z deli za širitev avtoceste. Mislim, da se bomo na novo igrišče preselili proti koncu letošnjega leta. V prihodnji sezoni bomo imeli tri ekipe naših društev v promocijski ligi. Kar dve z goriškega območja. Med lanskim poskusom združevanja Juventine in Pro Gorizie, so na enem izmed sestankov nekateri člani štandreškega društva dejali, da bi bila bolj »smiselna« združitev s Sovodnjami ... Sam podpiram združevanje, čeprav taka ali podobna odločitev ne sme biti vsiljena. Če bi prišlo do združitve, bi morali poskrbeti, da ne bi športna dejavnost zamrla tako v Štandrežu kot v So-vodnjah. Pomembno je, da bi se nekaj dogajalo, tako na enem kot na drugem igrišču. Prepričan sem, da bo treba kmalu sesti za mizo in se resneje pogovarjati o združevanju. Stroški vsako leto rastejo, pa tudi mladih igralcev ter otrok je vedno manj. Združevanje bo kmalu nuja. Na Goriškem je v razdalji 10 kilometrov kar 15 nogometnih klubov. Med temi je tudi Itala San Marco, ki igra v 2. diviziji (nekdanji C2-ligi). To je povsem nesmiselno. Pred leti je večina ekip naših društev nastopala v nižjih ligah (2. in 1. AL). V prihodnji sezoni pa bomo imeli kar tri ekipe v promocijski ligi in eno (Kras) v elitni. Kateri je skupni imenovalec? Kako si to razlagate? Prvič zato, ker je kvaliteta promocijske in elitne lige vedno slabša. Drugič pa, ker navsezadnje pri slovenskih društvih delamo dobro in zelo profesionalno. Jan Grgič Sreda, 27. maja 2009 KOŠARKA Sokol drugi v pričakovanju Athletisma V predzadnejm krogu medpo-krajinske faze promocijske lige ohranja Sokol drugo mesto, predvsem po težki zmagi v gosteh proti ekipi Ama-tori Isontini. Sokol si deli drugo mesto z Athletismom, ki je dosegel lepo zmago proti Ferr. Scogliettu iz Trsta. Veselijo se v Gradežu, saj je Grado z zmago proti tržaškemu Virtusu matematično osvojil prvo mesto in tako prestopil v D-ligo. Izidi 7. kroga: Athletismo - Ferr. Scoglietto 68:64, Grado - Virtus 61:55, Amatori Isontini - Sokol 58:66, Skyscrapers - Mossa 76:58. Vrstni red:Gra-do 24, Sokol in Athletismo 18, Ferr. Scoglietto in Skyscrapers 14, Virtus in Amatori Isontini 6, Mossa 4. Prihodnji krog: Sokol - Athletismo (petek 27., v nabrežinski telovadnici), Ferr. Scoglietto - Grado, Skyscrapers - Amato-ri Isontini, Mossa - Virtus. GIMNASTIKA Naraščajnica Tea Ugrin državna prvakinja Tea Ugrin, slovenska članica tržaškega gimnastičnega društva Artistica '81, je v nedeljo v kraju Montevarchi osvojila prvo mesto in tako postala državna prvakinja v starostni kategoriji naraščajnic L2. Ugrinova je na bradlji nastopila brezhibno. KOLESARSTVO Devinovec Matteo Visintin četrti pri Pordenonu Mladi Devinovec Matteo Visintin se je v nedeljo udeležil cestne dirke v Pasianu pri Pordenonu, kjer je krajevni kolesarski klub priredil 23. Veliko nagrado Mesta Pasiano. V prvem letniku začetnikov je tekmovalo 41 tekmovalcev, ki so 36 km dolgo progo prevozili s povprečno hitrostjo 36,7 km/h. Tekma se je v vročem dnevu takoj pokazala kot zelo težka, saj so kolesarji že v prvem krogu začeli z visoko hitrostjo. Sledilo je več poskusov bega in do zaključnega sprinta je prispelo le 14 tekmovalcev, kjer je Andrea Verardo (Sacilese)zmagal le s kolesom prednosti. Devinovec Matteo Visintin se je kar dobro odrezal, saj je v vozil vedno v ospredju in samo v zadnjem sprintu zaradi nepravilnega načrta dosegel četrto mesto. ATLETIKA Ruzzier prvi na stezi in drugi v metu kopja Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je v nedeljo v Zagrebu (pri 32 stopinjah Celzija) nastopil na hrvaškem odprtem veteranskem atletskem državnem prvenstvu. Ruzzier se je tokrat preizkusil v dveh panogah. Najprej v metu kopja, nato pa v hitri hoji, 3 km na stezi. V metu kopja je Ruzzier osvojil 2. mesto v kategoriji (3. absolutno). Kopje je vrgel 31,7 metra daleč. Zmago je slavil Dušan Koren (35,20 m). Nastopilo je 22 tekmovalcev. Ruz-zier pa je prvo mesto osvojil v preizkušnji na stezi. Trikilometrsko progo je prehodil s časom 14:21,17. Na 2. mesto se je uvrstil Zadrčan Saša Radotic (15:16,21). ORIENTACIJSKI TEK Danes na Padričah Gajin orientacijski tek Sekcija za orientacijski tek pri gropajsko-padriški Gaji organizira danes (začetek ob 15.30) v športnem centru na Padričah poskusno tekmo za tržaške šole. Nastopilo naj bi približno 100 tekmovalcev. V primeru slabega vremena bo tek odpadel. Konec tedna bodo nekateri Gajini tekmovalci nastopili na Trofeji dežel, ki bo pri Trentu. ODBOJKA - Nocoj dva finalna obračuna Govolley Kmečka banka za D, Sloga Tabor Televita za B2-ligo Goričanke bi se lahko v Vilešu že veselile - Še nekaj prostih mest za ogled Slogine tekme Sloga Tabor Televita v moški C-ligi in goriški Govolley Kmečka banka v 1. ženski diviziji čakata nocoj finalna obračuna. Slogaši bodo sicer igrali šele prvo tekmo za napredovanje v B2-ligo, odbojkarice Govolleya pa že drugo in mogoče tudi odločilno. Gremo po vrsti. Govolley bo nocoj ob 20.30 gostoval v Vilešu. Na prvi finalni tekmi (igra se na dve zmagi) so varovanke trenerja Rajka Petejana premagale Villesse s tesnim 3:2. Če bo Govolley še drugič premagal Villesse, potem se bodo lahko Goričanke veselile napredovanja oziroma vrnitve v deželno D-ligo. V primeru zmage gostite- ljic pa bo potrebna še tretja tekma. In to v soboto znova v Gorici. Sloga Tabor Televita pa bo drevi gostovala v San Giovanniju al Natisone (začetek ob 20.30). Bosichevi varovanci so letos že premagali ekipo PAV Natisonia. Tudi v gosteh, tako da se obeta res izenačen boj. V Sloginem taboru upajo tudi na podporo navijačev (na sliki KROMA). Ob tej priložnosti je društvo organiziralo avtobusni prevoz. Organizatorji so nam sporočili, da je na voljo še nekaj mest. Prijave so možne še danes. Ali pišete na naslov: sloga.info@gmail.com ali pa pokličete na telefonsko številko 040635627. Povratna tekma bo v soboto v repenski telovadnici. ROLKANJE Bogatčeva za svetovni pokal FIS v petih različnih državah Naslov zmagovalke svetovnega pokala v skirollu bo Mateja Bogatec branila letos na tekmah v petih različnih državah. Pokal - koledar tekem je bil pravkar objavljen, se bo začel 5. julija v hrvaškem Oroslavju, od 17. do 19. julija bodo tekmovali v nemškem Makkleebergu, v začetku avgusta bo preizkušnja svetovnega pokala prvič v Auneju na Norveškem, vrhunec sezone pa bo od 8. do 13. septembra v italijanskem Pigliu, saj bo tamkajšnja prireditev štela tudi kot svetovno prvenstvo. Pokal bo nato sklenila še tekma v grškem Thessalo-nikiju (19. in 20. september). Tekmovati bi bili morali tudi v Latviji, vendar so preizkušnjo odpovedali. »Dobra novica zame je ta, da bo na vsaki preizkušnji na sporedu sprint, ki mi najbolj ustreza, gorska tekma pa bo samo v Grčiji, vse ostale preizkušnje na dolgih progah so namreč ravninske,« je spored tekem opisala Bogatčeva. Mateja, ki je med zimo dolgo časa oklevala, ali še tekmovati ali ne, se je naposled odločila za nadaljevanje športne kariere, trenira pa tako kot vsa prejšnja leta, torej dosti. »Skušala bom ubraniti kristalni globus in osvojiti naslov svetovne prvakinje v sprintu in štafeti,« je povedala Mateja, ki pa je v zadnjih letih zelo napredovala tudi v zasledovalni vožnji na daljših razdaljah. Končni rezultat bo seveda odvisen tudi od konkurence. Čeprav svetovni pokal v skirollu sodi zdaj v koledar mednarodne smučarske zveze FIS, v nekaterih posameznih državah smučarskim tekačem še vedno ne dovolijo, da bi tekmovali tudi na rolkah. Selektor reprezentance Papo sicer seznama re-prezentanotv še ni objavil, Mateja pa bo v njem kajpak na prvem mestu. Še ni znano, ali bo mesto v reprezentanci pridobil še kak drugi tekmovalec ŠD Mladina. 22 Sreda, 27. maja 2009 PRIREDITVE / TRST - Mednarodni operetni festival Leharjeva Vesela vdova in več spremljevalnih prireditev Mednarodni festival operete praznuje 40 let in tržaško operno gledališče Verdi želi počastiti okroglo obletnico svoje najbolj specifične in prepoznavne tradicije kljub temu, da bo globoka kriza gledališkega sektorja omogočila bolj »prigrizek« kot slovesno »pojedino«. Praznični program bodo sestavljale namreč finančno manj obremenjujoče in precej raznolike ponudbe, s katerimi bodo zvesti obiskovalci festivala imeli vsekakor na voljo veliko operetne glasbe, celo z večjim številom dogodkov v primerjavi s prejšnjimi izvedbami. Gledališče Verdi trezno in optimistično nadaljuje uspešno finančno in umetniško strategijo, ki je omogočila pravi čudež v trenutku, ko je večina italijanskih opernih gledališč radikalno krčila svoje programe; v Trstu se je število obiskovalcev operne sezone povečalo za 24% in predsednik Giorgio Zanfagnin zagotavlja, da bo tudi prihodnja sezona potekala nemoteno na simfoničnem in opernem področju. Vsebine tiskovne konference so delno pomirile tudi najbolj zaskrbljene privržence operete, ki so v prejšnjih mesecih prerokovali ukinitev festivala. Mednarodno društvo operete FJK je sodelovalo pri organizaciji uvodnih dogodkov, ki bodo na sporedu od 11. do 25.junija; koncert z arijami Abrahama, Benatzkega in Stolza v izvedbah solistov ansambla Corrado Abbiati, recital tenorista Andree Binettija v spomin na Sandra Massiminija in še gala operete z znanimi imeni krajevne scene. 19. in 20. junija pa bo tržaške mestne trge popestrilo igranje pihalnih godb, ki bodo nastopale s potpurijem operetnih motivov. Glavni dogodek letošnjega festivala bo uprizoritev najbolj znamenitega klasika te zvrsti, in sicer Leharjeve Vesele vdove. Edina produkcija je nastala s sodelovanjem štirih italijanskih gledališč: skupaj s tržaškim tudi gledališče Carlo Felice iz Genove, neapeljsko gledališče San Carlo in Fundacija ve-ronske Arene, kar pomeni, da bo produkcija gostovala do leta 2010 po celotnem državnem teritoriju. V vlogah barona in Njegusa bosta debitirala dva znamenita protagonista gledališke sce- ne, Elio Pandolfi in Sandro Lombardi, v naslovni vlogi pa bo pela sopranist-ka Silvia Dalla Benetta. Orkester gledališča Verdi bo vodil Julian Kovatchev. V koncertni obliki bosta zazveneli opereti Grof iz Luksemburga Franza Leharja in Sen valčka Oscarja Straus-sa, na sporedu v goriškem avditoriju, na Trgu Marconi v Miljah in v prestolni dvorani miramarskega gradu. Letošnji festival bo zaobjel namreč več lokacij, med katerimi bo tudi dvorana Tripco-vich, kjer bo 12. in 13. julija zaživel Ka-ruzel Madžarske operete s solisti in plesalci opernega in operetnega gledališča iz Budimpešte. Celotni spored bo 31. julija zaključil gala operete, ki ga bodo ob solistih (Silvia Dalla Benetta, Elena Borin in Andrea Binetti) oblikovali tudi otroci zbora Piccoli Cantori della Citta di Trieste in orkester gledališča Verdi pod vodstvom Romola Gessija. Vzporedno s festivalom bo na ogled v palači Gopčevic zgodovinska razstava »Tu che m'hai preso il cuor«, dopolnjena različica razstave, ki je nastala ob 25. letnici tržaškega operetnega festivala. (ROP) LJUBLJANA - Sezona 2009/10 V Cankarjevem domu pripravili pester gledališko-plesni program Odkar je vodenje gledališko-ples-nega programa v Cankarjevem domu (CD) prevzela Alja Predan, je nastala blagovna znamka Teater CD, ki teži k trajnosti. Predanova, ki položaj v CD sicer zapušča, je na novinarski konferenci predstavila, kaj je pripravila za sezono 2009/10. Gledališki del bo »bral klasike na sodoben način«, plesni nima rdeče niti. Direktor CD Mitja Rotovnik je povedal, da neposredni stroški za Teater CD znašajo približno 640.000 evrov. Kaj od programa bodo izbrali gledalci, je seveda njihova odločitev, v Cankarjevem domu pa jim pomagajo tako, da so oblikovali tri abonmaje: Igra, Gib in Scena, prav poseben program pa je Ad hoc, ki ljubitelju umetnosti ponudi možnost, da sam izbira iz najširše ponudbe CD. V pojasnilo je Predanova povedala, da Sceno gradijo slovenske novitete, koprodukci-je s CD. Gledališko-plesni program je tudi tokrat sestavljen iz mednarodnih gostovanj, koprodukcij s CD in gostovanj slo- venskih gledališč, o katerih pa v CD odločajo sproti. V CD bodo gostili sloviti Deutsches Theater iz Berlina z uprizoritvijo Ajshilovih Peržanov v režiji Dimitra Gotscheffa. Peržane so nemški gledališki kritiki pred tremi leti razglasili za predstavo leta. Hamlet v režiji Oskarasa Koršunovasa v izvedbi Mestnega gledališča Vilna je prav tako zelo poseben - na odru se preizprašuje bivanjsko vprašanje slehernika, ne le Hamleta. V gledališkem delu velja omeniti vsaj še Zabavo za Borisa, dramski prvenec Thomasa Bern-harda v režiji Kanadčana Denisa Mar-leauja, ki je koprodukcija med CD, Avi-gonskim festivalom in nekaterimi drugimi. Pri mednarodnih koprodukcijah je tu še plesna uprizoritev z delovnim naslovom »32 Rue Vandenbranden« belgijske skupine Peeping Tom. V CD niso pozabili niti na klasičen sodobni ples, ki ga bo zastopal Jochen Ulrich z Lorenzacciom po renesančni drami Alfreda de Musseta. Glasbo je posebej za ta večer napisal Aleksander Bala- nescu. Med plesnimi predstavami je Pre-danova posebej omenila snidenje z bel-gijsko-maroškim koreografom Sidijem Larbijem Cherkaouijem, ki prihaja s predstavo Sutra. V njej bo poleg režiserja in dečka nastopilo 17 šaolinskih menihov. Cankarjev dom ima bogato zgodovino koproducentske dejavnosti, tudi s slovensko neodvisno sceno. Poleg festivalov, kot so Mesto žensk, Ex Ponto in Goli oder, so v CD napovedali tudi novo plesno predstavo Srh Matjaža Fariča in njegovega zavoda Flota. Igralec in režiser Boris Ostan bo v CD po okriljem Artbiroja pripeljal predstavo Čudež, ki jo je napisal dramski dramatik Christian Lollike. Teater CD v sezoni 2009/10 bo obsegal tudi predstave drugih slovenskih avtorjev, denimo Hanne Preuss, Uršule Teržan, Borisa Buči-nela, Jake Laha in Irene Tomažin. Vsi to bodo, so prepričani v CD, pripomogli, da bosta blagovno znamko Teater CD določali trajnost in kakovost. (STA) FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Režija Paolo Valerio, nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Urnik: danes, 26. ob 20.30, jutri, 27. ob 16.00, od četrtka, 28. do sobote, 30. ob 20.30 ter v nedeljo, 31. maja ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Od danes, 27. do 30. maja ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. V četrtek, 4. do sobote, 6. junija ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 27. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Jutri, 28. maja ob 17.00 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 30. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 1., v torek, 2. in v sredo, 3. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 6. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 27. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V petek, 29. in v soboto, 30. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V ponedeljek, 1. in v torek, 2. junija ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V sredo, 3. in v četrtek, 4. junija ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 5. junija ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V soboto, 6 junija ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 27. in v jutri, 28. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V petek, 29. maja ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V soboto, 30. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 1. junija ob 13.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V torek, 2. junija ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V sredo, 3. junija ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 27. maja ob 18.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 Sergi Belbel: »Mobilec«. V petek, 29. maja ob 20.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 1. junija ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 2. junija ob 19.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«; ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 5. junija ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. slovenskega glasbenega centra bodo podali glasbeno pravljico »O goskici, ki se je učila peti«. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 28. in v petek, 29. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivan, solistka Evelyn Glennie -tolkala. Šentjakobsko gledališče V petek, 29. maja ob 19.30 / F. M. Ježek: »Greva se ježka« (muzikal), režija Tijana Zinajic, producija Pernar-čič&Pernarčič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gioachino Rossini: »L'Italiana in Al-geri« / Nastopa orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Dana Et-tingerja. Urnik: v petek, 29. ob 20.30, v soboto, 30. ob 17.00 in v nedeljo, 31. maja ob 16.00, v sredo, 3. ob 20.30, v soboto, 6. ob 16.00, v torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 29. maja ob 18.00 / "Snovanja" v priredbi SCGV Emil Komel in Arsa-teliera iz Gorice: najmlajši obiskovalci FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: na ogled je skupinska razstava Likovnega krožka in Slovenskega kulturnega kluba. Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak in Iva Pertot. Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): od sobote, 30. maja (otvoritev ob 18.00) do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): V petek, 29. maja (otvoritev ob 19.00) do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava, ki je odprta po sledečem urniku: v soboto, 30. od 16.00 do 19.00 ter v nedeljo, 31. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: Še danes, 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: ob 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. IDRIJA Grad Gewerkenegg: od 28. maja do 24. junija, pregledna razstava likovnih del Nandeta Rupnika in Stanislava Šavlja. CERKNO Cerkljanski muzej: do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Ča-deža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. Galerija Photon (Poljanska 1): do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. Galerija Škuc (Stari trg 21): v četrtek, 28. maja, (otvoritev ob 19.00) do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. 5. 2009) Vodoravno: partltura, onelrolog, R. D., čok, Bo, torek, Aln, Igor Škerl, tara, zeta, anali, Anlt, N. V., količina, Olio, in, Nardo Kralj, Re-čanka, etnik, ata, lan, Ragno; na sliki: Igor Škerl. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Zgodba o vili 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews, sledi Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Linea Verde Meteo Verde 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 20.00, 23.40 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Dnevnik - športne vesti 20.45 Nogomet: Barcellona - Manchester United 23.00 Šport: Un mercoledi da campioni V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.20 13.55 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Grazie dei fiori 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 10.50 17.35, 22.50 Aktualno: Elezioni Europee 2009 11.05 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.20 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: 7 vite 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Ricominciare 23.30 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.45 Dok.: La Storia siamo noi ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 9.00 9.15 9.20 12.00 12.25 14.00 14.50 15.15 18.10 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.40 Aktualno: La Storia siamo noi 21.05, 21.50 Aktualno: Elezioni Europee 2009 Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved Šport: Si gira Deželne vesti in vremenska napoved Kolesarstvo: Giro d'Italia del Centenario Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo (v. S. Sagramo- la) 18.20 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 22.35 Dnevnik 22.40 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 1.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: A spasso con Katherine (dram., ZDA, '98, r. C. Leitch, i. M.O'Hara, J. Beghe) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Nati con la camicia (kom.. ZDA/It., '83, r. E.B.Clucher, i. T. Hill, B. Spencer) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Full Monty - Squattrinati organizzati (kom., i. R. Carlyle) 11.40 12.25 13.30 14.00 15.45 16.50 17.00 19.35 20.30 21.10 22.00 23.30 Canale S 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: L'isola dei segreti (It., '08, r. R. Tognazzi) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 16.00 16.55 18.30 19.50 20.30 21.10 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 13.40, 17.30 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Film: Camp Rock (glasb., ZDA, '08, r. M. Diamond, i. D. Lovato, J. Jonas) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Hannah Montana Dnevnik, sledi Studio Sport Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Film: Step Up (glasb., ZDA, '06, r. A. Fletcher, i. C. Tatum, J. Dewan) 23.20 Film: Kill Bill (akc., ZDA, '03, r. Q. Tarantino, i. U. Thurman) ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 12.00 12.05 12.50 13.50 14.30 15.35 16.25 17.00 19.00 20.00 20.30 20.55 22.45 23.30 23.55 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 14.30 Koncert: La grande musica classica Storie tra le righe Kratke vesti Aktualno: Mappero Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) Aktualno: ... Attualita Variete: Diamoci del tu Dokumentarci o naravi Variete: Borghi nel FVG Risanke Rotocalco ADNKronos Qui Tolmezzo Deželni dnevnik Film: Erik un uomo in fuga (akc., '89, r. M. Kennedy, i. S. McHattie, D.V.Valkenburg) A.COM Automobilissima Dok.: Le perle dell'Istria Nan.: Se domani verra LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.50 La l Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Tempo della politica Nan.: Mike Hammer Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: A casa per le vacanze (dram., ZDA, '95, r. J. Fosteer, i. H. Hunter) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.30 Aktualno: Otto e mezzo Film: Irma la dolce (kom., ZDA, '63, r. B. Wilder, i. J. Lemmon) Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.35 Risanka 9.55 Oddaja za otroke 10.30 Slovenski vodni krog (pon.) 11.00 Knjiga mene briga 11.20 Dok. serija: Izgnani Slovenci 1941 - 1945 (pon.) 11.55 Dok. oddaja: Spreminjamo svet z glasbo (pon.) 13.15 Volitve v evropski parlament 2009 (pon.) 14.20 Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.05 Film: Tsotsi 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Omizje (t* Slovenija 2 6.30 0.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.05 Studio City (pon.) 10.00 Vrhunci angleške nogometne lige (pon.) 10.50 Spet doma (pon.) 13.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik - 27.05.1991 14.05 Prava ideja! (pon.) 14.30 Glasbeni večer (pon.) 15.55 Generacije znanosti (pon.) 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Črno beli časi 17.40 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 18.40 Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) 19.20 Z Damijanom (pon.) 19.55 Košarka, prva tekma finala končnice Lige UPC (prenos) 21.45 Boris Kobal: Afrika ali na svoji zemlji 23.55 Slovenska jazz scena 13.45 Dnevni program 14.00 0.25 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.50 Film: Zvezda Ria (It., '55, i. M. Frau, F. Andrei) 16.20 Biker explorer 16.50 27. mednarodni pokal v plesih 17.45 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Primorski mozaik 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnika 19.25 Šport 19.30 Dok.: Majhen otok, veliko nebo 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 City Folk 21.10 Ethnopolis: Bandadriatica 22.15 Dok.: La via francigena 22.45 Srečanje z... 23.20 Iz arhiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka 8.20 10.35, 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Videostrani 9.00 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 16.20 Mozaik 18.00 Maja in čarobna skrinja 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Futsal: Finale DP (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, Utrinek s Primorske poje, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK Svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Evropske volitve 2009; 13.45 Na re-šetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachiera-dio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kroni- ka; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 643 Torek, 26. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 Dolžina dneva 15.20 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 8.00 in zatone ob 24.03 plimovanje Danes: ob 5.50 najnižje -65 cm, najnižje 3 cm, ob 23.16 Jutri: ob 7.25 najnižje -51 cm, najnižje 9 cm, ob 24.40 bioprognoza Vremenski vpliv bo močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave. Proti večeru bo splošna obremenitev postopoma slabela, nekateri bolezenski znaki pa bodo še okrepljeni. , ob 13.03 najvišje 25 cm, ob 17.50 najvišje 41 cm. ob 15.37 najvišje 28 cm, ob 20.48 najvišje 18 cm. temperature v gorah oc 500 m...........16 2000 m............5 1000 m ..........12 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 9, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zmerno bo oblačno do spremenljivo vreme. Ozračje bo sorazmerno suho z nizko stopnjo vlažnosti in najvišjimi dnevnimi temperaturami, ki ob obali in po nižinah se bodo gibale med 25 in 26 stopinj celzija. Dopoldne bo ob morju pihala burja. ZdRAVSTVO - Razmere in pobude v Sloveniji Teden multiple skleroze za boljšo osveščenost ljudi o bolezni LJUBLJANA - Ta teden poteka teden multiple skleroze, prvič letos pa bodo danes obeležili tudi mednarodni dan multiple skleroze. Tako teden kot mednarodni dan sta namenjena osveščanju javnosti o tej bolezni in težavah, ki jih povzroča obolelim, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil podpredsednik združenja multiple skleroze Slovenije Uroš Gros. V okviru prireditev ob tednu in mednarodnem dnevu multiple skleroze bodo v združenju organizirali številne prireditve. Tako bodo v sredo v termah Topol-šica pripravili srečanje in izobraževanje, v okviru katerega bodo potekala tudi akcija zbiranja sredstev ter "tekma račk" med do-natorji. Po trgovskih centrih po Sloveniji pa bodo v petek in soboto postavili stojnice, na katerih bodo člani društva mimoidočim delili zloženke o multipli sklerozi, je pojasnila sekretarka združenja Mateja De Reya. Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, ki je neozdravljiva, so pa zdravila, ki pomagajo pri lajšanju težav in omejevanju napredovanja bolezni, je pojasnil Gros. "S to boleznijo se da živeti, a življenje si je treba prilagoditi bolezni," je pojasnil. Večina ljudi multiple skleroze ne pozna, zato si mnogi na primer narobe razlagajo znake bolezni, je dejal Gros. Ob tem je izpostavil problem z ravnotežjem, ki pesti bolnike z multiplo sklerozo - "mnogi, ki na cesti vidijo žensko, ki se opoteka, mislijo, da je opita. A ni, ima multiplo sklerozo", je kot primer navedel Gros. V Sloveniji z multiplo sklerozo živi okoli 3000 oseb z različno stopnjo prizadetosti, je pojasnila specialistka nevrologi-nja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in predsednica strokovnega medicinskega odbora združenja Beatrika Končan Brač-ko. Kot je pojasnila, se bolezen danes dia-gnosticira že zelo zgodaj, tudi pri najstni- kih, ni dedna, še vedno pa se ne ve vzroka zanjo. Multipla skleroza je najpogostejša ne-vroimunska bolezen v pasu zemljepisne širine, v katerem se nahaja tudi Slovenija, ima faze vzplamtenja oz. poslabšanja in faze izboljšanja, a kvari posameznikovo kvaliteto življenja in njegovo delovno sposobnost, je naštela Končan Bračkova. Ob tem je izpostavila, da je bilo v Slo- veniji že leta 1995 registrirano prvo zdravilo, ki uspešno zadržuje napredovanje bolezni - interferon beta. Bolniki, ki se zdravijo s tem zdravilom, lahko uspešno opravljajo svoje delo, je pojasnila. Pri manjši skupini bolnikov (v Sloveniji okoli 35) pa to zdravilo ni učinkovito. Že par let je na voljo novo zdravilo - nata-lizumab, ki po besedah Končan Bračkove "popolnoma zamrzne napredovanje bolezni". Ob tem je sekretarka združenja izpostavila, da so mislili, da je financiranje zdravljenja s tem zdravilom urejeno, pred enim mesecem pa ugotovili, da temu ni tako. Za bolnike, ki so se doslej že zdravili z omenjenim zdravilom, težav sicer ni in se bo terapija lahko nadaljevala. Za vse nove bolnike pa zdravila ne morejo več predpisovati, je pojasnila Končan Bračkova. Po besedah De Reye se v združenju prizadevajo, da bi zdravilo prešlo na pozitivno listo in bi bil v prihodnje do njega upravičen vsak bolnik, ki ga potrebuje. Sedaj se morajo bolniki, ki to terapijo že prejemajo, vsake štiri tedne voziti na kliniko v Ljubljano ali Maribor, kjer dobijo infuzijo. V združenju pa si želijo, da bi bolniki zdravilo lahko dobili v lekarni na recept in šli z njim v svoj lokalni zdravstveni dom, kjer bi jim zdravnik dal infuzijo. Tako bi po besedah De Reye bolnikom prihranili naporne poti. Končan Bračkova je ob tem poudarila, da je razmerje med stroški in koristmi v primeru tega zdravila jasno, razlika v ceni med interferonom beta in natalizu-mabom minimalna, poleg tega je to zdravilo primerno za zelo omejeno število bolnikov, zato tu ne gre za neka ogromna sredstva. "Tu gre za še delovno aktivne ljudi," je Končan Bračkova izpostavila, kako pomembno je ustrezno in pravočasno zdravljenje. (STA) Japonci odkrili gen, povezan z izgubo las TOKIO - Poskusi na miših so pripeljali do gena, ki je povezan z zgodnjo izgubo las, je včeraj razkrila japonska znanstvenica. S tem je zbudila novo upanje za zdravljenje, ki bi preprečilo izgubo las in plešavost. Ekipa raziskovalcev je ugotovila, da odsotnost gena, poznanega po imenom sox21 in ki naj bi bil prisoten tako pri ljudeh kot pri miših, vodi v zgodnjo izgubo las. Miši, pri katerih so ta gen blokirali, so namreč okoli 15 dni po rojstvu začele izgubljati dlako na glavi, še teden kasneje pa so bile povsem brez dlak. Kot je pojasnila japonska profesorica, ki se ukvarja z razvojem sesalcev, novi lasje začnejo rasti, takoj ko stari izpadejo. A pri miših, na katerih so izvedli poskus, je dlaka začela izpadati zelo zgodaj in čeprav je začela rasti nova, je tudi ta kmalu začela izpadati. Turisti aretirani zaradi nunskih oblačil ATENE - Grška policija je minuli konec tedna na Kreti aretirala skupino 17 britanskih turistov, ki so se naokrog sprehajali v nunskih oblekah in podvezicah. Skupino so aretirali v počitniškem kralju Malia, ki je priljubljen med mladimi turisti in poznan po hrupnem obnašanju in pijanih izpadih turistov v poletnih dneh. Najprej so bili obtoženi povzročitve škandala s izzivalnim obnašanjem in napačnim prikazom uniform, tožilec pa naj bi se sedaj odločil, ali obdržati ali spremeniti obtožbe. Nespodobno obnašanje turistov, predvsem britanskih, je v zadnjih letih postalo vse večji problem za grške oblasti, še posebej v letoviščih na otokih Rodos, Kreta in Krf. (STA)