St. 231 Mtilu itiilajM dnu MRitttnM nm v Trstu, v tor««, 21. septembra 192S. Posamezna številka 30 stot Letn!k M List Izhaja vsak dan 8 mesece L 22.—, L 6 5C več. — Pesaf v flrekosti I kolor V^ smrtnice, zahvale, Mali oglasi.; ^ eljka. NaroCiUnt: za l mesee L 8.—. leto L 75.—, v inozemstvo mesečno — Oglasni na za 1 mm prostori e In obrtne oglase 75 stot, ri čisto na- kvalificlrani delavci, ki stremfc doma i tiran na svojem stanovanju na trgu posebno pa v tujini po đobrem zaalui-1 Mazzlni znani fafti&t Amerigo Duminl ku, bi morali iti skozi to Solo. Nepre-lki je bil svoječaano obtožen umora so-stano imamo priliko ugotavljati pov-1 cijalističnega poslanca on. Matteottija. praševanje po kvalificiranih delavcih z vsakomur dnevno odkriva pri čisto na vadnem opazovanju sedanjih razmer. Zato moramo biti napram naši javnosti odkritosrčni in ji povedati, da smo pričakovali od naših starišev odpora proti našemu pozivu, priobčenem v enem izmed naših uvodnikov pod naslovom: «Študirajmo v Italiji!« Res je, da je po celi deželi šel glas: Čemu nas posivate k Studiranju v Italiji, ko je pa težko doseči z enim ali druge vrste Študijem javno službo, ki bi nudila stal-sio in gotovo plačo s pravico do pokojnine. Ni nam ušla ta težava skoro bi rekli nemožnost doseči javno službo, izpred ^či, še pogosteje in bolj jasno smo jo ml sami v na£em položaju Javnih delavcev opazili kot pa posamezni naH st&riši raztreseni po deželi. Toda da srno v on dar pozvali naše stariše, da naj študirajo svoje otroke v Italiji, js nagnala krvava potreba našega ljudstva v teh krajih po domači inteligenci. S t uriš i bodo morali pri zasledovanju praktičnega namena Studiranja svojih otrok poiskati one šole, ka-Jere jih bodo usposobile ne za javne službe, ampak za izvrševanje prostih poklicev. Z upoštevanjem lastnih denarnih sredstev ter pregleda raznih prostih poklicev in njihovega več ali manj lahkega ali pa dobičkonosnega poslovanja si bodo lahko stariSi izbrali Sol primernih za bodoči, namenjeni poklic svojih otrok. Seveda je radi težkega pristopa do javnih služb postalo tudi izvrševanje prostih poklicev težavne j še, konkurenca mnogo večja, borba za vsakdanji kruh težja tudi v prostih poklicih. Iz navedenih izvajanj lahko izvajamo bledeče praktične nasvete: Oni stariši z dobrim posestvom ali pa dobro idočo obrtjo, ki nameravajo svoje otroke samo nekoliko izšolati, toliko da bodo imeli nekoliko več kot ljudsko Solo ter da bodo popolnoma obvladali državni jezik, naj pošljejo svoje otroke v komplementarno šolo, to je neke vrste bivša meščanska šola. Zmotno in čisto napačno bi bilo v takih slučajih pustiti svoje otroke študirati nižjo gimnazijo in realko ter jih potem vzeti k sebi na dom. Že pred vojno so mnod naši stari Si napravili to Žalostno skušnjo: Ti njihovi otroci so se jim namreč pogospodili in niso bili več za domače delo, «gospodje» pa niso bili že radi nedokončanih Študijev. Tudi sedaj ne pomeni nižja gimnazija ali pa realka zaključenih študijev in je znanje pridobljeno v teh nižjih oddelkih le bolj v balast onemu, ki se povrne zopet na dom. V prvih letih po vojni so bili naši kraji kar preplavljeni z dijaki trgovske šole. Vse je mislilo, da bodo z dovrši-tvijo trigovske šole stala kar tako na dobro industrijalno Solo. Iščejo jih doma, iSčejo drugod. V Bosni je občutno pomanjkanje takih moči, v Franciji, Južni Ameriki so taki delavci dobili neprimerno boljSe plače kot drugi. Pa tudi doma so nam potrebni strokovno naobraženl obrtni stanovi. Prav v obilnem številu bi morali nafti stariši vpisovati svoje otroke v industrijalne Šole in puSčati na strani napolizobrazbo nedovršenih gimnazijskih in realčnih študijev, ki mladino le mehkuži. Pa tudi dovrSitev celega gimnazijskega ali pa realčnega študija ne pomeni Se nikako dosego kakega praktičnega cilja. Pred vojno so našemu dijaku stale na razpolago po dovršeni realčni ali pa gimnazijski maturi razne javne službe: pri železnici, davkariji, glavarstvu, deželi itd. Sedaj — smo že rrkli — ni z javnimi službami dosti, a javne poklice pa ne usposobi ne realčna in ne gimnazijska matura. K večjemu bi prišla v poštev po gimnazijski maturi služba občinskega tajnika, pa tudi zato mora položiti dotični abiturijent še poseben precej težek izpit. Odsvetujemo torej 'Studiranje samo gimnazijskih in realčnih Študijev brez nadaljevanja akademskih študijev. Z dovrši t vi jo akademskih Študijev bi pa prišli v poštev zopet le prosti poklici in ne javne službe. V profesurl bi dobil tu pa tam kak naš človek mesto ža slavi stik o na kakem srednješolskem zavodu ali pa celo na univerzi. Drugih mest v profesorski kar j eri bi pa po dosedanji izkušnji naSi profesorji težko dobili. Našim pravnikom sicer ne bode odprta mesta v javnih službah tudi težko v notarljatih, pač pa bodo dobili še vedno priliko izvrševati prosti poklic. Izgledi v tem oziru niso tako brezupni, kot ae slikajo. Seveda Jx>do pač zahteve mnogo, mnogo skromnejše in bo dosti boja za obstanek v pravem pomenu besede. Ampak Slo bo. Poznavanje razmer v notranjosti države, kjer je v istem položaju ia razmerah kot pri nas, mnogo več izvrševalcev tega peklica kot v naših krajih, Specijalizacijo v raznih stro-kaJt, združevanje skupnih študijev, obravnavanje zaJUv, s katerimi se nafti ljudje de sedaj niso pečadi, vse to bo morala započeti mlajša pravniška generacije,, ai^e ne bo hotela da jo izpodrinejo konkurente iz drugih krajev, kot se je to Že zgodilo. Potrebujemo še vedno dobrih domačih zdravnikev v mestu in na deželi. Tudi v tej stroki bo lahko dobilo mnogo naših mladih zdravnikov kruha. Do težek, pošrtvovanJa bo treba precej, toda mogoč. Za rraBe ljudstvo so pa tudi pre-petrebni zdravniki vzrasli iz njega srede same. Vprašanje je prevažno in dezertiranje precej novo - diplomiranih zdravnikov v zadnjih letih tako občutno, da se bomo lotili tega problema v posebnem Članku. Nekaj sličnega je z živinozdravniki. Od drugih stanov z akademsko naobrazbo potrebujemo še nekaj farmacevtov, inženirjev pa skoro nimamo kam postaviti in ne kje uporabiti. Pomanjkanje duhovniškega naraščaja je pa tako občutno, da moramo le z veseljem pozdraviti sklep vsakega našega dijaka, ki čuti v sebi poklicab-nost za ta stan, da se zanj odloči. Državni prispevek v plači je res silno nizko odmerjen, toda izhajati se da gmotno tudi v tem stanu. Seveda požrtvovalnosti je treba v obilni meri kot v vseh drugih prej naštetih poklicih. Stanje hiperprodukcije inteligenčnega naraščaja v bližnjih deželah svetuje, potreba našega ljudstva narekuj« In Rimsko vprafuife In Vatikan RIM, 27. V poslednjem času se listi zopet obširno bavijo z vatikanskim vprašanjem Uradne? glasilo svete stolice «Os6ervatoreu £fc>mano» piše, da je položaj, ki je nastal pred 56. leti z zavzetjem Rima od strani posvetnih oblasti, ostal neizpremenjen, in ugotavlja, da ima papež sedaj samo pravico do uporabljanja apostolskih palač, ki morajo poleg tega nositi odgovornost za znanstvene in umetniške zaklade, kateri so shranjeni v navedenih poslopjih. Potemtakem n'ma papež niti lastninske pravice nad lastnim bivališčem, kjer sprejema zastopnike in romarje iz vseh delov sveta in velja radi tega v njih očeh kot »tolerirana oseba v Rimu Sv. Petra*. Vatikan nagiaša, da privilegiji in imuniteta, ki se priznavajo papežu, zaostajajo daleč za onimi, ki pripadajo članom pri sveti stolici akreditiranih diplomatskih zborov, ki uživajo zaščito mednarodnega prava in smejo kot taki y lastni hiši nastopati seveda kot gospodarji. «Osservatore Romano« zaključuje, da tako stanje ne sme nadalje trajati, ker nasprotuje dostojanstvu in neodvisnosti papeža. _ mtfti m (taroi h I RIM, 27. Rimski dopisnik Usta «Daily »Telegraph* javlja, da bo on. Mussolini na eventuelnem sestanku s Chamher-lainom predlagal Angliji sklenitev prijateljske pogodbe. Ta pogodba bi predvidevala medsebojno prijateljsko podporo Italije in Anglije v vseh vprašanjih sredozemske m evropske nolitikp. ProflruH kittlltti cirtve bi vzhtfa Delovanje mou. Honcalllja na Bolgarskem RIM, 27. Poslednji obisk generala Ave-rescu pri papežu je dal listom povod, da so obširno pisali o napredovanju katoliške cerkve v zadnjih letih v Romuniji. V zvezi s to katoliško ekspanzijo v Romuniji je tudi delovanje katoliške cerkve na Bolgarskem, ki se vrši po gotovem načrtu in z namen ran, da se vrb o dna cerkev zepet povrne k Rlznu. V svrho olajšanja prediranja kateliaae cerkve v pravoslavnih deželah je bila pri sveti stolici ustanovljena kongregacija za vzhodno cerkev. Tej posebni sekciil načeluje sapi. papež. Preteklo leto je bil odposlan na Bolgarsko v svrho širenja katolicizma apostolski vlzltator mons. Angelo Roncalli. Do sedaj je imel tamkaj precejšnje uspehe ter je pripravil vse potrebno za skorajšnji priče-tek pogajanj med sveto stolico in Bolgarijo v svrho sklenitve konkordata. Mons. Roncalli se te dni nahaja v Rimu, da poroča Vatikanu o izvršenem delu na Bolgarskem ter o modalitetah za pričetek pogajanj z bolgarsko vlado. Pred nekaj dnevi ga je papež sprejel v avdijenci. Ravno tako je mons. Roncalli imel več razgovorov z asesorjem vzhodne kongregacije glede položaja katolicizma v pravoslavnih deželah. • Katoliška ekspanzija na Bolgarskem se nima nikakor baviti z velikimi težkočami. Edina ovira obstoji v tem, da se bolgarsko ljudstvo drži zelo zvesto pravoslavnih običajev ter svoje duhovščine. Tudi v uradnih bolgarskih krogih in na bolgarskem dvoru so katoliški cerkvi zelo naklonjeni in bi s simpatijo pozdravili tesnejše odnošaje med Rimom in Sofijo. in mir v Evropi. Poročila in predloge obeh komisij je skupščina soglasno sprejela. Pri vprašanju definicije in določitve mej delokroga Družbe narodov se je razvila daljša debata. Čehosl. zunanji minister dr. Beneš je predlagal, da se to vprašanje odloži na prihodnjo skupščinsko sejo. Skupščina je nadalje odložila tudi norveški predlog na uvedbo proporcionalnega sistema za določitev mest v Svetu Družbe narodov na prihodnje zasedanje. Istotako se bo razpravljalo šele na prihodnjem zasedanju o kodificiranju mednarodnega prava. Na popoldanski seji, ki je bila zadnja Stresemann o zDllžinJu metf Francijo in ilemčljt PARIZ, 27. «Matin» objavlja daljši interview, ki ga je dosegel njegov posebni poročevalec pri nemškem zunanjem ministru Stresemannu. Stresemann je o francosko-nemškem zbliža-nju povedal, da se nekoliko boji, da mu bodo vojaški in finančni izvedenci delali nekaj preglavic. Povdarjal je, da se je z Briandom popolnoma sporazumel glede politike, ki naj privede do zbližanja med Francijo in Nemčijo. «Razpravljala sva o bodočnosti, ki je seja sedmega zasedanja Družbe naro- namenjena Evropi — je nadaljeval Stre-dov, je imel zaključni govor predsednik semann — in sva uvidela, da je prav in dr. Ninčič. Opozoril je na tež „j delo, ki!potrebno, da se oba naroda sporazume-ga je izvršila Družba narodov tekom ta; Nisva mislila samo na najini deželi, tega zasedanja s sestavitvijo Sveta in s mislila sva tudi na druge narode Ev-sprejemom Nemčije. S tem je bila sre-jroPe> katerim naše sodelovanje lahko čno rešena dolgotrajna kriza Družbe'gotovi trajen mir. Sprava med ntTn-narodov. Kritiki, ki so skozi dolga leta' škim in francoskim narodom bo p<>-videli v Družbi narodov le začasno membnejSa in bo več veljala, če se bo mednarodno institucijo, se bodo morali izvršila s pomočjo drugih držav, kakor prepričati o nasprotnem. Tekom seda- j.A^lij©. Belgije in Italije, ki so podpi-njega zasedanja smo bili priča velikim sale v Locarnu porenski pakt. Jasno je, dogodkom, ko so sedeli zopet skupaj da bosta morali obe državi nekaj žrtvo narodi, katere Je razdružila svetovna vati- Francija bi se odpovedala neka-vojna. iterim svojim pravicam, ki jih je dobila ŽENEVA, 27. V nasprotju z doseda-'na podlagi pogodb, in isto velja tudi za njim običajem bo Svet Družbe narodov Nemčijo. Mislim končno, da bi te žrtve po zaključku skupščine imel še nekaj ine bile tako hude. Dolga okupacija posvetovanj, ker se ne bo sestal na no-!nemških krajev s strani Francije bi beni seji do decemberskega zasedanja, i ustvarila težke moralne ovire. To se utemeljuje s tem, da so zaenkrat; «Ideja zbližanja s Francijo, je nada-rešena vsa pomembnejša vprašanja,113eval Stresemann, se je med Nemci že razen tistih, ki so izročena v rešitev! dokaj utrdila. In tudi v Franciji bo kon-komisijam ali generalnemu tajništvu.! centracijska vlada gotovo imela dovolj Nekaj točk dnevnega reda sedanjega zborovanja pa se bo rešilo šele na rednem zimskem zborovanju v decembru. Poincarćjev govor o odgovornosti za svetovno vojno in o zbliianju med Francijo in Nemčijo SAINT GERMAIN LAYE, 27. Včeraj se je tukaj otvoril kongres vojnih pohabljencev. Ob tej priliki je predsednik ministrskega sveta g. Poincare imel moči, da dobi oporo v javnem mnenju.» Aretacije v Perziji PARIZ, 27. «Chicago Tribune» poroča iz Teherana, da je bilo aretiranih veliko število policistov in orožnikov, ki so obdolženi udeležbe pri nekem komplotu, kateri se je pripravljal proti sedanjemu šahu. Pred razpustom poljskega sejma ? Predsednik republike potrdil Bartlovo vlado VARŠAVA, 27. Listi obširno razprav- daljši govor, v katerem je predvsem na-glašal, da bivši bojevniki nikakor nimajo bojevitih in napadalnih teženj,'* . kajti predobro poznajo grozote vejne, :ljajo o vladni krizi. Nekateri menijo, da bi ne bili zvesti služabniki miru. trdli v <**°ti Bar tlo v ka-vseh Nemcev brez izjeme, vi ne dolžite blfet' kl se bo v predstavil sej- vseh častnikov, ki so z nemško vojsko . , . _ vpadli v naše dežele; vendar pa vam f*e vla«a ne bo dobila zaupnice, bo ni mogoče pozabiti, da nam je bila voj- sejm nalbrz j azpuščen in bodo razpi- na napovedana na ukaz cesarskega ge-1sane nove volitve._ neralnega štaba, in da je ta generalni' Stab vodil vojno z brezobzirno in ne-i utolažljivo krvoločnostjo. Brzilivki itn IftKsa MnssolInUo RIM, 27. Romunski ministrski predsednik general Avarescu je poslal Mussoliniju iz Postojne naslednjo brzojavko: cPrišedši na mejo, smatram za prijetno dolžnost, da se v imenu svoje domovine iskreno zahvalim Vaši ekscelenci za gostoljubnost, ki sem je bil deležen v prijateljski in ljubljeni Italiji. Obenem Čutim možnost življenjskega obstoja tudi v teh j potrebno ponovno naglasiti, da se vračam težkih razmerah dopušča, da naša mla^! zelo srečen v domovino, ker mi je dina študira v Italiji svojim ljudstvom. In ostane mmŠ. Melje pnffitiiiftnken Menija epezklje RIM, 27. Uradno fašistovsko glasilo «Foglio d'Ordini» javlja: Na zadnji seji velikega faSistovskegm sveta v palači Chigi je glavni fašistovski tajnik on. Turati poročal o ogorčenju, ki se je pojavilo v fašistovskih vrstah po atentatu na Mussolinija. Rekel je, da so morali razpolago razna mesta pri finančnih \ fašistovski voditelji napenjati vse sile zavodih, trgovskih podjetjih. Pa je nat- v svrho brzdanja upravičenega ogor- stopilo kaj kmalu bridko razočaranje. redki so absolventi trgovskih Šol, ki zamorejo dobiti kako revno plačano službo, večina izmed njih tiči v brezposelnosti. Priporočljive so trgovske Šole predvsem le za sinove trgovcev, ki se po dokončani trgovski šoli vrnejo na dom, da upravljajo očetovo trgovino. Je pa neke vrste šola, katero smo mi mi dosedaj malo poenali in katero smo preveč zanemarjali, in sicer industrijalne. šola. Še redki so do sedaj naši fantje, ki so posečali to šolo in vendar je silne važnosti za ves naš obrtniški Stan. V drŽavah, kjer je šolstvo na višku razvoja, so ravno industrijalne šole v p.ajvečjem in najlepšem razmahu: Če- Žka. in tudi Slovenija jim posvečata po-1 RIM, 27. Radi žaljenja prvega mini-sebno palnjo. Vsi naši mojstri, vsi nadi stra on. Mussolinija je bil včeraj are- čenja. Svoje poročilo je on. Turati zaključil ,z naslednjo resolucijo: «Fašistovski direktorij ugotavlja, da ne bo mogel nadalje krotiti ogorčenja, ki ga je izzval v fašistovski stranki poslednji atentat na on. Mussolinija, ako ne bo vlada ukrenila potrebne mere v svrho zatretja slehernega protifaSistovskega delovanja opozicije v notranjosti drŽave. Jasno je, da se nahaja ta opozicija v tesnih stikih z italijanskimi emigranti v inozemstvu ter je raditega soodgovorna za njih dejanja*. Umerili lomili onthvo radi žaljenja bila v Rimu dana prilika, da sem z Vami vred potom prijateljske pogodbe mogel prikazati svetu ono prijateljsko stanje, ki je že delj časa vladalo v duši italijanskega in romunskega naroda in ker sem prepričan, da bo podpisana prijateljska pogodba obrodila najlepše sadove Italiji in Romuniji. _ Prem* Minli v vhklk RIM, 27. «Popolo di Roma» pravi, da bo prometni minister Ciano na prihodnjem zborovanju ministrskega sveta predložil v odobritev osnutek odloka, ki zabranjuje kajenje v vlakih. — V oddelkih, ki niso izrecno določeni za kadilce, bo kajenje strogo zabranjeno. Ta prepoved bo veljala tudi za hodnike in stranišča vlakov. Oni, kl se ne bi drsali tega predpisa, bodo kaznovani z denarno globo od 5 do 10 lir. Po zakUnOM lesenskcta zasedanja Dražbe nantfov ŽENEVA, 26. Na sobotni dopoldanski seji skupščine Družbe narodov je poročal zvezni predsednik Motta v imenu juristlčne komisije o mednarodni varnosti in zmanjšanju oboroževanja. Za tretjo komisijo je poročal jugoslo-venski delegat Markovlč. Oba sta opozarjala na velik pomen, kl ga imajo v .Locarnu sklenjeno pogodba *a varnost «Če današnja Nemčija odkrito obsoja nekatere čine včerajšnje Nemčije, boste lažje odstranili poglede od vaših ran, in lažje vam bo prožiti roko tistim, ki so vam te rane povzročili.» Poincarć je končno govoril še o velikih zaslugah, ki so si jih stekli bivši bojevniki, in o veliki moralni moči, ki si jo je z njihovim delom pridobil francoski narod. PARIZ, 27. Pariški listi obširno razpravljajo o govoru, ki ga je imel ministrski predsednik na kongresu vojnih pohabljencev v Saint Germain Laye. «Oeuvre» piše, da je bil ta Poincarejev govor sijajen in da je tudi dokazal, da ni mogoče govoriti o nespravljivosti Briandovih in Poincarejevih idej. Tudi «Figaro» je zelo zadovoljen z izvajanji ministrskega predsednika. «Homme Libre», glasilo levice, smatra Poincarejev govor kot potrebno reakcijo na izvajanja nemškega zunanjega ministra Stresemanna v Ženevi. Tudi «Peuple», glasilo Splošne delavske konfederacije, se strinja s Poinca-rćjem. dve nesreči na morja LONDON, 27. Reuterjevemu uradu poročajo iz Gibraltarja: Radiobi'zojav-na vest, poslana s španskega parnika «Capo Plata» pravi, da je pamik radi goste megle zadel kakih deset milj južno od Gibraltarja v parnik «Roma». «Capo Plata» je bil precej poškodovan, kljub temu pa nadaljuje vožnjo proti Gibraltarju. LONDON, 27. Radi goste megle je parnik «Levante» za vozil na odprtem morju v švedski parnik «Upland», ki se je potopil. «Levante» je vzel posadko potopljenega parnika na krov ter jo izkrcal v Gibraltarju. Neki kurjač «Uplanda» pa je utonil. _ Drzna početja kitajskih razbojnikov ŠANGHAJ, 27. Ameriški list «Cina Press» poroča, da so kitajske razbojniške tolpe oplenile mesto Seki-Čin. V pokrajini so razbojniki pomorili po vaseh več tisoč prebivalcev. Odvedli so s sabo kot ujetnike par sto oseb, med katerimi se nahaja tudi nek angleški misijonar. Angleško misijonsko postajo so porušili do tal. Ker je nevihta včeraj poškodovala telefonsko progo, nismo mogli dobiti izvirnega poročila Iz Jugoslavije. DNEVNE VESTI lini mM in nalivov Velike pauMofl i bližje, bolj razločno. Tedaj je nakrat {odpovedala električna luč, tramvaji so obtičali sredi poti, mesto se je pogrez-| nilo v neprodirno temo. Številno občin-TrŽISke UllCC stvo P° gostilnah, kavarnah, kinema- •HismsHtsns n rfana^n x alf a jtografih in glediščih je zaman čakalo spremenjene v deroče rene j na povrnitev iucl predstave so se mo- Nevihta, kakršno imaš menda redko-,rale za ta večer prekiniti, a po javnih kdaj priliko videti v teh krajih, je div- lokalih so si pomagali s svečami, in jala v nedeljo po noči nad tržaškim me-'tudi pozabljene petrolejke so bile zopet stom. Ze okoli 9. ure zvečer so nazna- poklicane iz pokoja v aktivno službo, njali prvi nenavadni bliski, da nebo ne Električne napeljave v Furlaniji je na-obeta le blagodejne božje rose, ki je bila liv z viharjem pokvaril in tako je ostal kljub popoldanskemu dežju še vedno Trst brez energije skoro celo noč. Tram-potrebna, temveč da se pripravlja mo-: vaji so začeli zopet voziti okoli 2 popol-gočen ples razjarjenih podnebesnih sil.; noči. Mesto pa je bilo deloma brez Ob 9^2 je bilo že vse severnozapadno, elektrike tudi včeraj do okoli 3 popol-nebo le en sam slepeč žar, v katerem!dne. Tako tudi naša tiskarna. Še včeraj so se jasno razlikovali obrisi debelih (popoldne je bila tudi telefonska proga črnih'oblakov, ki so se dvigali z obzorja j Trst-Gorica neuporabna, tam nad zalivom, posebno pa v smeri Nevihta je posebno divje razsajala po proti Furlamiji in nad spodnjim obron-1 Furlaniji. J»ri Ronkih se je voda razlila kom našan kršnega Krasa. Strele so|lz kanala Dottori ter preplavila oko-strupeno švigale v tem žaru na vse j lico. V Tržiču in v Ronkih so bile ulice strani, vmes je neprestano tulilo za- j par ur pod vodo, ki je dosegla ponekod molklo, visoko in oddaljeno grmenje, jen meter visokosti. Le počiMi se je nevihta bližala Trstu. | V tržaški okolici je spremljala naliv Sele !>• deseti uri ie postalo grmenje toča, ki je trajala nekaj nad pet minut SL « EDINOST* V Trsta, dne 28. septembra 1926. ter napravila ponekod občutno škodo pa grozdju. Sinoči okoli 10. ure se je zopet usula nad Trstom in deželo huda nevihta, ki je sicer bila po bliskanju malo manj strašna. Tem stražnejšl pa so bili nali-jvi, ki so trajali vso noč. Vse trž&fike ulice so se spremenile v pravem pomenu besede v hudournike, ki so divje drveli proti morju, vedno znova se zalagajoč % novo poplavo, ki je hrumela z okoliških hribov proti mestu. Ob V2 ure po polnoči Je začela padati debela toča, ki je trajala okoli 10 minut. Ko to pišemo, ob IV2 zjutraj, traja naliv z nezmanjšano silo dalje. Po ulicah se valijo ogromne goste mase blatne vode. Promet je popolnoma ustavljen. K sreči sinoči električna luč ni odpovedala in tako je moglo iznenađeno prebivalstvo razločno videti in opazovati z oken ta za Trst nenavadni pojav. Telefonske proge pa so bile vse prekinjene in zato je seveda izostalo tudi fiaše običajno telefonsko poročilo iz Jugoslavije. (Glej tudi na IV. strani • Važna za upokojence Finančno ministrstvo razglaša: «Računskemu dvoru (Corte dei Conti) prihajajo od strani prizadetih direktno ali po pošti prošnje za zvišanje pokojnine. Prizadeti se opozarjajo, da ae prošnje ne jemljejo v obzir, ako niso pisane na posebnih vzorcih, ki jih brezplačno razdeljujejo plačilni uradi in če se ne pošljejo preko finančne intendance (zakladni odsek — sezione Tesore), katera ntora na prošnji pripisati računskemu dvoru potrebne informacije za likvidacijo pokojnin.» Nipriltk« s pismi Poštno ravnateljstvo sporoča: «Ugotavlja se, da se mora zelo mnogo pisem vreči od časa do časa proč. Ta pojav povzročajo razne okoliščine, ki pa 80 odvisne vedno od občinstva, in sicer večinoma od pošiljateljev in deloma tudi od naslovljencev. Neglede na slučaje, ko naslov popolnoma man-ka, se opozarja, da morata biti označena na postrestantnih pismih ime in priimek prejemnika; domenjena števila ali gesla niso dopuščena. Zelo pogostoma se postrestantna pisma ne dvigajo pravo časno, ravno-tako se dogaja pogostoma, da radi poln ankl ji vega znamko van j a ali nikakega naslovi j enec noče pisma sprejeti. Občinstvo se opozarja zato, da se v svojem lastnem interesu točno drži predpisov glede poštnih tarif kakor tudi glede postrestantnih pošiljatev. \m Mm v iarifti juftfltttiri Grahovo — De Toni Angel; Sv. Lueija, Veid« — Morgutti Oskar; Ajdevščina* Ž t u rje, Ustje, Plania* — Bertetti cav. Evgen; ^ Črn U o, Svjai«, Vrte vin, Kamaj« — Lipovž Alojzij; Sv. Eriž, Lokavec, Skrili«, Velike Čablie — Semič Valentin; Sv. Vid, Vrabde, Pedaraga — Obizzi mejni grof Kari; \;£pava, BuiL&iije, Vrhpolje, Slap, G»-6e, Lože — Pacellini cav. uff. Viktor; Fe£kraj, Col — Kobal Andrej; Anhovo, Beskle — Biancorosso cav. rag. Empedocle; Eat«, B&aL}č£ce — Lasič Ivan; Kal — Pirih Matevž; S anal, Avče, Ajba, Ročinj — Gero-metto Marij- Lckavec, Gcpovan, Tribuša — dr. Grive] lari Dino; Lodnik — Zottig Jurij; Miren, ita&drež, Savo&nje — Scolari comm. Federico; Dornberg, Prvačima — Franciolini cav, uff. Adolf; Cpatje selo — Frandolič Josip; Osek, šempas, Ozeljan — Savelli Julij; Podgora, gteverian — De Fuortes Alfred; Kenče, Bilje, Vogersko — Graziani Viktor; Rihemberg — Sirk dr. Pavel; Solkan, Grgar — Mozetič Mirko; Kcjsko — Obljubek Franc; Šempeter, Vrtojba — Ceschia Joaip; Trnovo — Baggiani Lelij; Dol-Oilica — Likar Lenard; Komen, Gabrovica, Gorjansko, škrbina — Pagnini inž. Julij; Veliki del- Brje, Pliskovlca — Mar-cusa Friderik; Štanjel, Šmarje, Gabrlje, K ob j a glava. Erzeij — Bas si Ugo; Temnica, Vojščica, Sela, Brestovieo — Rogelja Ivan. KOLIKO ČASA BODO SE V VELJAVI 23, 10 In 5 LIRSKI BANKOVCI7 Z dnem 31. deeembra> se povlečejo iz obtoka 25-1 irski bankovci. 25-ljrske bankovce ne nadomesti nobeno drugo plačilno sredstvo: ne drugi bankovci in ne kovan denar. 10- in 5-lirski bankovci ee pa potegnejo iz obtoka 31. junija 1927. in se zamenjajo s srebrnimi novci. V ta namen bodo bivSl srebrni novci za eno in dve liri, ki so se nekoč potegnili, iz prometa, dobili na eni strani poseben odtis: leteč orel s svežnjem palic kremp-ljih. Prednja stran teh starih srebrnih novcev s kraljevo podobo pa ostane neizpremenjena. Sedaj je v obtoku okoli 400 milijonov lir bankovcev po 25 lir in 1.700 milijonov lir bankovcev po 10 in 5 lir. KAJ JE Z ZAMENJAVO AVSTRIJSKIH KRON , Po goriški deželi se Sirijo tu pa tam v raznih krajih govorice, da bodo v kratkem izmenjane avstrijske krone, katere so posamezrtfki naznanili oblastem, pa jih niso mogli zamenjati z lirami Kolikor nam je znano je vpraftanje izmenjave avstrijskih kron Se vedno na mrtvi točki in ni nobenega upanja, da bi se izmenjavaj v doslednem času izvršila. Toliko na znanje, da ne bo naše ljudstvo po nepotrebnem begalo. Vsako prijavljanje ter trošenje denarja za ponovne prijave je Čisto odveč in popolnoma brezuspešno. POGREB POK. MILENE 8ANGIN -PERHAV&EVK V soboto popoldne smo spremili k večnemu počitku učiteljico zasebne Sole pri Sv. Jakobu gospo Mileno Sancin rojeno Perh&vec. 2e ob pol štirih se je zbrala v ulici Giulia množica znancev in prijateljev, da izkažejo pokojnici zadnjo (ast. Sprevod je vodil veleč. g. Sila ob asistenci še dveh duhovnikov. Pogreba se je udeležila tudi šolska mladina s celokupnim učiteljskim zborom. Za krsto pa se je razvrstila za sorodniki množica pogreb-cev vseh slojev obeh tukaj bivajočih narodnosti. Najboljii dokaz velikega spoštovanja do pokojnice in težko prizadetih družin Sancinove in Perhavčeve. Naj bi to sočustvovanje bilo prizadetim v tolažbo. — Pokojnici večni miri KMETIJSKA MLA V KOPRU S kr. odlekom od 13. avgusta 192«, it. objavljenim v uradnem listu od 23. a. m., je ustanovljena v Kopru konaar-eijalna kmetijska šola. V konsorcij, ki bo vzdrževal Solo, spadajo: država s prispevkom letnih 30.000 lir, istrska pokrajina (40.000 lir), Koper (10.00® Uf), Piran (2400 lir), Izola (2000 lir), Pomjan (1200 lir), Dekani (1200 lir), Marezige (1000 lir), Her-pelie-Kozina (2400 kr), Materija (120* lir) in Buje (1200 lir). Žoia je namenjena v prvi vrsti gojitvi pouka v sadjereji in vrtnarstvu. Za sprejem v šolo se bo delal sprejemni ixpit. V šolo se pripustijo kmetski sinovi iz Julijske Krajine, ki so dosegli ljudsko&olsko odpustnico in so dosegli 16. a ne prekoračili 18. leto starosti. Učna doba se določi s posebnim pravilnikom. Učenci, katerih družine ne stanujejo v Kopru, morajo stanovati v Šoli (internat). Na koncu tečaja dobijo učenci spričevala o obisku šole in doseženem uspehu. Za tako spričevalo pa mora učenec polagati izpit. Poleg tega bo dodeljena kmetijski šoli tudi gospodinjska šola za kmetske mladenke. Ta tečaj bo trajal en mesec. Mesec se določi v pravilniku. Končno bodo organizirani na šoli tudi večerni in nedeljski tečaji za odrasle kmetovalce. OBVRKVA GNOJIftČA Izšel je zakon, ki predpisuje obvezna gnojišča pri vseh hlevih in določuje njih obliko. O tem zakonu bomo poročali v eni prihodnjih številk, predvsem z ozirom na one predpise, po katerih bodo prizadete naše petlešelske občine. Za danes naj omenimo le, da uvaja omenjeni zakon skupaj občinska gnojišča, katera bo zgradila občina s prispevki Junetovalcev in v katera koda morali kmetje shranjevati gnoj iz svejih hlevov. TBŽ1ŠKI KJL96TNI TRS at-27 t. m. Oba tržna dneva skupaj sta morda veljala za MiQ£a srednje dobrega. Posebno je bil mrtev današnji tng. Padec je sorazmeren — enak na sadnem kot zeleajadnem trgu, zato je še vedno kraljevalo sadje — med njim češplje. Krompir sorazmerno narašča. Tudi obiskan ni bil trg ta dva dni posebno dekro — na vsak način bolje v nedeljo kot v pondeljefc. Cene današnjeaa trga so sledeše: Ztlfijeri: Radič 100—3*0, pesa rdeča 80—160, pesa bela 80—100, korenje TO do 90, šelen 100—160, paprika 140—250, ma-lancane 13—160, buče 140—240, krompir 45—65, fižol v stročju zelen velik 170 do 230, fižol v stročju zelen mali 240—260, fižol v stročju za luščenje lisast in svetlo-ruinen 140—220, fižol nov 240—330, zelje belo 80—120, karfijol 80—100, vrzote 80 do 100, čebula 30—80. Sadi«: Češplje 30—80, breskve 150 do 600, jabolka 50—120, hruške 100—140, fige 50—100, kutne 100—120, grozdje 160 do 860, melone —.—limone 20—40 lir za zaboj. _ Društven« vmM — gola «Glasbene Katice*. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši danes in jutri od 16. do 19. ure via Torre bianca 39, I. nadstr. (levo). — Vodstvo. — S. D. «Adrla». Jutri odborova seja v navadnih prostorih. — M. D. 3v. Ivan. Danes važna odborova geja. Pusotnost vseh odbornikov obvezna. Več v zapisni knjigi. — Tajnik. Iz trSaSkasa Zivltenfa omar ma uliti. Predsinočnjim okoli 10. ure je šel neki mladenič na sprehod proti Barkovljam. Ko je dospel približno pred železaMki most, ki pelje Črez miramarsko cesto, je ne$tilgeaa zagledal tam ob vznožju grička čicfvS^L ki se je zvijal in stokal od bole šin. Radoveden, kaj je, se je približal in ugotovil, da gre za poakašen samomor. Ž mrtfrrnt^feim rešilne postaje so prepeljali ljubitelja smrti v mestno bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Imenuje se Rafael Patrono, star 19 let, poštni uradnik, stanujoč v ulici Regina Elena št. 7. Žalosten konee pastižka na painlkn. Res, prav Žalosten konec je storil komaj 7-letni pastirček Peter Perosso, doma iz Kopra. Pasel je živino na domačem pašniku. Ni znano, iz kakšnih vzrokov se je nenadoma splašila ena izmed krav„ Žival ie nekaj časa divjala po pašniku ter se končno, skoro nepričkovano zapodila z rogovi v ubogega pastirčka in ga tako težko poškodovala, da je kmalu potem umrl v tukajšnji bolnišnici, kamor so ga bili nemudoma prepeljali. 23-letni Simon Robi«, stanujoč v ulici della Fornace št. 3, bi se bil včeraj pri delu v škedenjskih plavžih kmalu zadušil • plinom. K sreči so pa zapazili nesrečo njegovi tovariši, ga spravili z umetnim dihanjem malo k zavesti ter ga tako rešili. Vendar so ga pa morali prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo ostal par dni v oskrbi. Tatovi na dela. Dasiravno je bilo v nedeljo lepo vreme, pripravno za na izprehod, se je vendarle zljubilo Srnestu Ponchesau, da jo je mahnil na sprehod v okolico ter pustil svoje stanovanje v ulici Manzoni brez nadzorstva. Tatovi pa, ki ne počivajo ne ob dobrem ne ob slabem vremenu, so lepo zavohali, da je bivališče brez nadzorstva in vdrli vanje. Tam so seveda vse prebrskali in si izbrali, kar je bilo kaj vrednega. Mnogo ni bilo sicer na izbero, a vendar, ko se je vrnil gospodar in ni bilo seveda o tatovih več ne duha ae sluha, je z žalostnim srcem ugotovil, da je šlo rakom žvižgat par rjuh in par oblek. Kaj mu je kazalo drugega, nego iti na policijo ln naznanit dogodek. — Tudi Marijo Schippin je doletelo isto razočaranje. Šla je zjutraj na trg ln pustila svoje stanovanje1 v ulici Gfcega brez. nadzorstva. Ko se je vrnila, ji je skoraj zastala sapa, kajti vrata njenega stanovanja, ki so bila prej dobro zaklenjena, so bila sedaj priprta. No, ženski pa je potem le malo odleglo, ko je preštela lastnino in tako prišla do zaključka, da ji je navsezadnje res malo zmanjkalo: nekaj perila in par srebrnih kr<*a. — Malo bolj debelo je pa pogledal čuvaj Fran Lach, ko se je vrni! po oaljfii odsotnosti v svoje stanovanje v Rocolu št. 811 in ugotovil, da so mu tatovi med tem časom pokradli razno zlatenino in perilo v vrednosti nad 900 lir. Leopold Reifenberg se je odstranil včeraj za hip iz svoje tobakarne v ulici Gru-mola. To je pa popolnoma zadostovalo nekemu do sedaj še neznanemu zlikovcu, da se je prikradel v tobakarno ter šel kot doma naravnost k predalu, ga odprl, spravil na varno lepo svotico 1015 lir in 70 st. ter šel, ne da bi ga kdo slišal, še manj pa kdo videl. Tržaško soditče Tatvima avtomobilskih potrebščin Včeraj sta sedela na zatožni klopi tukajšnjega sodišča Scalmana Se ver in iz Brescle in Rosa! Alojz iz Trsta, obtožena tatvine dvajsetih kovinastih blazinic tipa Ford 589 in več regulatorjev za avtomobile. Tatvina bi se glasom obtožnice morala zgoditi tako, da je Rossi poskrbel, da je omenienl materijal prišel nefak-turlran pod zadnji sedež avtomobila. Toda izpovedbe prW niso zamogle dokazati najmanjše kriyđe obtožencev in tudi g. Hampson Ernest, predstavnik tvrdke Ford Companjr, je omenil možnost, da se tatvina ni dogodila glasom obtožnice in da sta obtoženca nedolžna. Državni pravdnik je zahteval oprostilno razsodbo za Scalmana, ker ni izvršil dejanja, oprostilno razsodbo za Rossija, ker ni bilo za njegovo krivdo dovolj dokazov. Ressija je branil odv. Zennaro, ki je v lepem govoru predlagal enako razsodbo kot za Scalmana in navedel način, v katerem je nastopala tvrdka Ford napram Roosiju, ki je po izjavah g. inž. Hampsena, ostal do nadaljnega usluž-ben pri firmi in med tem časom celo napredoval v Činu. , Scalmana je imel svoja zagovornika v osebah odvetnikov Masperi in Poil-lucci. Sodišče je proglasilo za oba oprostilno rasaadbo, ker nista zakrivila zločina. Iz triiikt pokrajin« Mrtvile. - Za e**ovi4ev knltar—ja udejstvovanja. Zadnje dni se potom «Edinosti» in drugih časopisov obširno polemizira o zajezitvi plesa. Rekli pa ste, da ste zaključili debato, in to je prav. Pa saj mislim nastopiti proti drugemu, resničnemu in zares nevarnemu zlu, ki £i napravlja pot med našo mladino, zlo, katero veliko več škoduje morali in žepu. To je ono pogubo-nosno popivanje in še posebej kvartanje po gostilnah. Kaj ravno v naši Nabrežini, ki je slovela po pravici včasih po svojih umetnost ljubečih mladeničih in vzornih mladenkah, se mora to dogajati?! — Naša knjižnica in ž njo dramatični krožek ne moreta pod silo razmer več obširno delovati, a radi tega ni treba Še pustiti naše mladine, da izgublja svoje energije po gostilnah. Dobijo se zabave, ki niso v nasprotju z obstoječimi postavami kot na pr. nogomet in telovadba. Moči bi se dobile, dobrih elementov za vzdržavanje sličnih organizacij tudi ne manjka! Na delo torej. Tudi naš prejšnji, lepo procvi-tajoči orkester bi lahko spet spravili k življenju. Priporočam godbenemu društvu, da vzame zadnje vprašanje v pretres in proč z osebnimi vzroki 1 — Eden Izmed mladik. U SEŽANE Na trgu v Sežani je bilo dne 22. t. m. 626 glav Živine, in sicer: 303 klav in volov, 46 let telet, 56 konj in 222 prašičev. Cena žive teže goveji ftvinl je bila od 4 do 460 L za kv. Teletom mrtva teža po 700 L kvin-tal. Konji po pasmi in lepoti do 5000 L glava Prašički 5—8-tedenski od 75 do 120 lir glava. Kupčija srednjedobra. — Prihodnji sejem bo dne 12. nktobra t. 1. DAROVI V počastitev spomina pok. tovarišice Milene Sancin - Perhavčeve je zbralo uči-teljstvo zasebne iole pri Sv. Jakobu za revne otroke svoje šole L 280: Namesto cvetja na grob vzorni učiteljici Mileni Sancin - Perhavčevi daruje družina Petek L <5 za Sol. društvo. Srčna hvalal Grahovci darujejo v spomin na «Char-lejevo tetko» Dijaški kuhinji L 10. Vesti s Gorlikega Goriške mestne vesti iolaka vest Odpustno postopanje je uvedel prosvetni minister Fedele proti gdč. Zofiji Kemperle, .učiteljici v 8v. Križu pri Ajdovščini. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici naznanja, da se vrši vpisovanje v glasbeno šolo vsak dan od 9. do 12. ure predpoldne v društvenih prostorih v Trgovskem domu, vhod is via Petrarca št. 1. Sprejmejo se učenci za gosli in klavir. Vsak učenec pride dvakrat na teden k pouku in plača mesečno L 25; vpisnina znaša L 5. Odbor je sklenil oprostiti učnine za na-daljne mesece enega revnega učenca, ki pokaže že v prvem mesecu prav dober napredek. Pouk se prične 1. dan meseca oktobra. Izpred goriške okrajne sodnije. Gustav Tominc iz Gorice je bil obtožen, da je dal sobo v najem, ne da bi bil to naznanil, kakor predpisuje tozadevna postava, oblasti za Javno varnost. Sodnik ga je obsodil na 110 lir globe. Radi istega prestopka sta se morali zagovarjati tudi 61-letna Basili Jožefa in 65-letna Žigon Uršula. Dobili sta enako globo kakor Tominc. — Vsak podnajemnik se mora takoj naznaniti oblasti; gospodarji, ki tega ne napravijo, se občutno oglobijo, kakor kažejo tu navedeni slučaji. ' —r- 25-Ietnemu Sošolu Josipu je očitala obtožnica, da je bil pijan in da je bil v tej svoji pijanosti nadležen. Radi pomanjkanja dokazov je bil oproščen. — Tudi 30-Ietna Ipavec Karolina se je obregnila na Vitovljah ob posestnika Ma-rinčiča Antona. Ta pa ni hotel odtegniti tožfee, zato bo morala plačati Ipavec 50 L globe. Helnlikii Magafna. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je imenovalo goriški bolniški blagajni upravni svet, in sicer so poklicani iz vrst delodajalcev: Anton Orzan, komisar goriške trgovske obrtne zbornice, Peter Grassi in inž. Silvan Barich. Za zavarovance pridejo v odbor: Lelij Biaggiani, ravnatelj goriškega Zelenega križa, Renat Hapacher, tajnik gostilničarskega sindikata in Alfonz Massarotti. Kot strokovnjaki v socijalnem zavarovanju pristopijo: Ivan Giordano, namestnik goriškega občinskega komisarja, stotnik Pino Bramo, in inž. Marij Franzot. Temu upravnemu svetu bo predsedoval Ivan Giordano. Za pregledovalce so bili imenovani: Josip Grudina, Cesar Soller in Franc Carnier. — Istočasno se je s posebnim kraljevim odlokom podaljšala oblast kr. komisarju goriške bolniške blagajne odv. Mariju Sturaniju, dokler ne nastopi novoimenovani upravni svet, t. j. najkasneje do konca tekočega leta. Sklepi ooriikaga mestnega kemis&rijata oh asistenci posvetovalne komisije. V sobotni seji je prišlo do sledečih sklepov: Na prošnjo odbora za proslavo sedem-stoletnice smrti sv. Frančiška Asiškega se udeleži glavnih slavnostl z občinsko zastavo; naroči se podložnim uradom, da izvrše vsa jpotrebna dela pri novi mrtvašnici na pokopališču ob rairenski cesti in ona dela, potrebna za proslavo bližnjega vseh vernih duš dneva; določilo se je število razredov na mestnih šolah za novo šolsko leto ln imenovali so se za te razrede potrebni učitelji. Posvetovalna komisija je sprejela z dopadajenjem na znanje vest goriškega komisarja, da bo vo-jaška oblast zgradila v mestu posebno hišo za vojake takoimenovano «C&aa dei Soldato», kjer se vojaki v prostem času izobražujejo in zabavajo. V ta namen bo tudi občina po svojih močeh prispevala. Nato se je pri seji govorilo o bolniškem vprašanju, glede katerega pa ni prišlo do posebnega sklepa. KAL. Krava ss splašla. Tukajšnji domačin Alojzij Štrukelj je gnal pred par dnevi kravo na napajaliSče. V tem se je zaslišal repot prihajajočega avtomobila. Štrukelj, ki je poznal svojo šival kot zelo plašljivo, jo je skušal spraviti s ceste na varno na neko dvorišče, a bilo je prepozno. Krava se je sunkoma izvila Štruklju iz rok in zdivjala po cesti. Kdor bolj je mogel se je rešil za varna vežna vrata, le 44-letna Marija Kralj ni utegnila doseči pravočasno hiše. Krava jo je z vso silo vrgl na tla in pri tem si je Kralj zlomila levo roko. Po prizadevanju sosedov se je končno posrečilo umiriti besnečo in preplašeno žival in jo spraviti v Strukljev hlev. Nesrečni kmetici je pa okrožni zdravnik povezal roko in izjavil, da ozdravi v kakih štiridesetih dneh. ČEPOVAN Čuden način aboniranja V torek dne 21. t. m. sta se pripeljala sem s korjero dva mladeniča, eden 23, drugi 24 leten. Šla sta takoj od gostilne do gostilne in po vseh trgovinah, kjer sta na vsiljive načine zahtevala od lastnikov večje zneske. Kot so ljudje razumeli, naj bi šel ta denar za RudeČi križ. Izdajala sta neke pobotnice, iz katerih ni prav nič razvidno, za kakšen namen je bil znesek vplačan. Izgleda kot potrdilo lista «L'Eco Commerciale» za plačane inserate. V naši občini sta nabrala na tak način približno 600 lir. Odtod sta šla na Lokve, v sredo zvečer so jih videli v Grgarju. Ker smo že večkrat čitali v raznem časopisju, da so se dogodili podobni slučaji na Krasu in v okolici Trsta, da so razni ljudje izsiljevali od domačinov naročnino za liste, prispevke za razne ustanove, in se je potem izkazalo, da so bili navadni sleparji, prosimo cenjeno uredništvo za objavo teh vesti, da bodo oblasti vedele in ugotovile, kaj je na stvari. Sicer pa, ako so tudi v resnici dotični gospodje bili pooblaščeni od do-tičnega lista, katerega sicer nobeden izmed nas ne pozna, pa vendar ni pravilen tak način postopanja. Opomba ur.: Tudi iz drugih strani dežele nam zopet poročajo ljudje o nabiranju naročnin za razne ljudem popolnoma nepoznane časopise. Ponov- no opozarjamo naše ljudi, da naj nlko* mur ne nasedejo, predvsem pa ne onink ki so v svojih zahtevah preveč nasilnL. kajti Že to je sumljivo. Sumljivo Je pa' dostikrat popolnoma nepoznano ima časopisa. Včasih se gre la izmišljeni časopis, včasih za komaj ustanovljen^ včasih pa za list, ki se nahaja v denarnih težavah. Naši ljudje naj poatopaja v takih slučajih kot z navadnimi agenti, ki ponujajo milo, mazila ali kaj podobnega. Te odslovijo, ako jim blago na prija; proti onim časopisnim agentonn lahko nastopajo popolnoma enako, ako lista ne marajo naročiti. Pozivljemo vs^ naše ljudi, da naj nam takoj vse sluČA-in izsiljevanja javijo, da jih javimo pristojnim oblastem. Službovanje na občinskem uradu Naš učitelj Raunik je obenem občinski tajnik. Ena kot druga služba pa z hteva celega moža in zato niso prav nii! £udne pritožbe prebivalstva. Po našem mnenju ima čisto prav šolski skrbnik v Trstu, ki je odredil: Učitelj naj bo zaposlen samo s poučevan njem, druge vrste službe naj prepusti tfrugim. Te dni je bil, kot smo slišali, naš Učitelj Raunik poklican na odgovor k šolskemu skrbništvu v Trstu, in to .radi onega dopisa v »Goriški Straži». Je s tisto »adevo sledeče: V mestu je marsikaj umljivo, kar na deželi ljudstvo v; svoji morali smatra pohujšljivim. — Postavitev od vikarja Na predvečer odhoda našega preč. g. vikarja Franke-ta na Vogersko so mu naši fantje zapeli, kot je stoleten običaj naše in vseh drugih slovenskih vasi, par pesmic pod oknom. Prav lepo so zapeli in je ljudem petje silno uga#-jalo! Vsi so bili zadovoljni s takim lepim poslovilnim pozdravom. XaS gospod vicebrigadir je po petju pristopil k fantom, jih peljal s seboj ter si zapisat njihova imena. VIPOLŽC V 5RDIH. Češplje. Vesel je pogled na našo vas, ker povsod vidiš neumorno delo s češpijami. Vsi bolj solnčni prostori v vasi so pokriti s «piconi». na katerih se suše lepe rumene okupljene češplje. Skoraj vsa vas je s tem delom zaposlena, kajti letošnja sezona se precej dobro razvija in kupčija gTe povoljno. V začetku sezone so dobivali češplje kar po cele vagone iz Istre, sedaj pa dan za dnem prihajajo kamijoni in vozovi iz vremskega kraja in pa iz Ilirske Bistrice. Cena je na splošno zmerna in ne pretirana ko lansko leto, ko je marsikomu nakopala ogromnih skrbi. Zanimivo je življenje, ko pridrdra avto naložen s češpljami v vas. Ko bi trenil t»o zbere vsa vas, staro in mlado, na trgu okoli kamjona s potrebno posodo in vozovi, da si nakupijo potrebnih češpelj za nadaljno lupljenje. Vse kriči, eden hoče biti pred drugim, poredni otroci pa se vzpenjajo na avto da dosežejo kaj za pod zob, čeprav jim če&plje že skozi oči gledajo. Vsak želi olupiti čim večje število, da si kaj prihrani, kajti letošnja trgatev itak ne prinese zaželjene^a pridelka. Do sedaj eo samo v naši vasi olupili približno 1000 kvintalov Češpelj, kar ni malenkostno, ako pomislimo, da mera vsaka posamezna čašplja priti najmanj trikrat v roko, preden se proda. Prav zabavno je v večernih urah po vasi, kajti vse sedi okoli «piconov», pripovedujoč si pravljice in prepevajoč lepe narod* se pesmi. — «VaSčan». Znanost in umtiMsi EPILCG? Prip. ur. - Prejeli smo Še sledeči člančič glede znanega umetniškega večera mladih v Gorici. Priobčujemo ga v iste informtivne svrhe kakor vse ostale članke iz te polemike, prepuščajoč odgovornost glede vsebine gg. piscem samim. Slučajno sem bil opozorjen 11a zadnja Bevkova izvajanja v «Edinosti», nanašajoča se na članek «£ai jo umeimoat«, priobčen v Edinosti po večeru mladih v Gorici. Gospod Bevk, ki si lasti pravico, pisanja epilogov, čisto poročevalsko ir\ naivno posnema po tujih virih opi* Mark Antonovega nastopa iz «Julija Cezarja«, in kaie še vsekakor veliko iznajdljivost in bistroumnost, ko primerja prizor Julija Cezarja s Hamletom in nočno omarico. No, to je domislek. Tudi «Suženj demona» je bil domislek. In takih domislekov je mnogo. Da pa ni upravičen, bi g. Bevk lahko izprevidel, če bi pazno prebral drugi odstavek, ki govori o modemam teatru, njega na-dogah in namenu. Sicer me pa vsake razlage, da celo vsakega odgovora oprašča g. Bevk sam, se lahko glede Članka «Kaj je umetnost« obrne naravnost na prijatelja Černigoja, ki mu bo radevolje dal vse informacije. Glede članka pa le to: Ko sem se mudil pri tovarišu Černigoju v Trstu, zbirajoč materijal za članek o njem in njegovi umetnosti, sva si stavila program za nadaljnje delo in dala najinemu programu tudi teoretično podlago. Iz slednje je nastal omenjeni članek «Kaj jo umetnost«, ki je pa toliko Cemigojev kot moj, in vseh pristašev mlade generacije, ki se v svoji brezsrčno-nesmmni lepoti bori proti zastareli kulturi, proti Šovinizmu v umetnosti in ne trpi militarizma v gledišču in cerkvene plastike. Če si upa g. Bevk trditi o naši umetnosti, da je umetnost le v toliko, v kolikor je Julij Cezar — bicikolj, la* hko trdimo mi, da je g. Bevk umetnik le v toliko, v kolikor je sam — suženj demona. Ferdo Delak. V Trstu, dne 28. septembra 193i « EDINOST* IZL Naša zemlja, zemljica... France Bevk Nad zeleno verando gori vijoličasta luč, tiha, intimna zadovoljnost je raa-ltta preko obrazov, ki se ižrafta v smehu in v besedi V ta kotiček Sumi Ljub-ljanica, veter je preletel listje nad glavami, kakor da je roka igrala harfo in omahnila ob telesu; iz daljave svetijo v megleno kopreno zavite luči. Svet je lep. V posebnih trenutkih se zdi lepši kot sicer. Ce bi me postavil na docela tujo zemljo, na tla, ki so zmožna, da uglasijo v akord en sam zvok moje duše, je vredna, da jo vzljubim. Če se utrne pesem iz noči, se zdi, da se je naslonila prijateljska roka na ramo in je dahnila besede do srca: «Ti, se ne vrneš več?» Ljubim intimne kotičke, mežikanje luči in šuštenje vetrov. Rad imam ljudi, ki so vselej pripravljeni, da bi priželi nase tiste, ki so varstva potrebni. Že sama misel je zlata, hvaležen sem jim zanjo. Vendar tako vprašanje tiho za*-boli, kakor zaboli slaba »odba o človeku. Pretehtal sem srce na dlani svojih misli. Kako bi moral reči: Ne vrnem se več? — Kaj mi je storila zemlja, zemlji- ftu njegova ML ca?... Ljudska igra. Spisal Ernst Raupach. Za Ne zanikam lepote Neimenovane, ki floven&ke odre priredil Adolf Robida, je tisočkrat v mislih, vendar se dvigne Ljudski oder. VII. zvezek. «Mlinar in nje-duSa o polnoči z njenih grudi in ne naj- ««va hči» je igra is onih časov, ko je bil de več miru. Nazaj!... *e Pl«nemt hi poučen. Stara Kadar se premakne vlak, tmam obču- fc™ ^J? tek, da nisem ničesar zapustil. Vse je z j^o spojin na ranjke, zaživi še dan-menoj... Tiha misel žge v meni in »aste tudi po večjih gledališčih stari Rau- Z ropotanjem vlaka in z bežečim drev-Lp&ch s Konradom in njegovo piščalko. Se jem in tonečimi hišami... j celo oder, kot je dvorno gledišče na Duna- Gorenjska, polja in vrtovi, skrivnost-1 Ju, ki uživa svetoven sloves, je pred par vsaki priliki objemljem jas... Mi nismo ljudje sami nase, ne cigani in ne potepuhi, mi smo zraščeni z našo zemljo. Mi dihamo z zemljo iz istih pljuč, ista kri se pretaka škod ude zemlje in skozi Inače ude, iz istih grudi smo pili, melodija naše zemlje se prilega naši besedi. Kakor brat in sestra smo, iz enega očeta in iz ene matere. Tako razlagam svoja čustva, ki me objemajo, kadar znova zagledam Ljubljeno, tako razlagam vas vse, ki čutite z menoj isto. Zemlja ln ljudje, kakor dva zaljubljenca, ki ne moreta živeti drug brez drugega*. Naj pade v to ljubezen še toliko grenkih solza, še rajši se imata. In če naj umrje eden izmed obeh, naj umrjeta oba. Kadar bo umrla beseda enega, bo umrla tudi melodija drugega. Sreča in nasmeh enega bo o-srečil tudi drugega. Skupno življenje ali skupen grob... In kadarkoli bo nežna roka položila svojo dlan na ramo in bodo utfta za-Sepetala: «Pridi k nam, ne vrni se!» — bo srce odgovorilo z utripom zemlje: «Ne smem...« In s sramežljivo mislijo, kakor zaljubljenci v srčni bolečini, bo pristavila še: »Obljubilo sem zvestobo... Kdor jo prekrši, ga bo izvrgla zemlja!...* ne soteske in gozdovi, razpenjena Sava in snežniki... Vse beži, vse se v ponosni lepoti premika mimo, Kranj in Sadov-! Ijica, «Vrba, srečna draga vas doma-' Ča» — do Jesenic... Oči pa zrejo skozi steno in iSčejo pod kopreno te lapote... Kaj hočejo Se drugih krasot? — Si1 Mimo Vintgarja in Blejskega jezera v {trpko resnobo bohinjske doline, dokler se vlak ne zarije v zemljo... Kadarkoli sem na vožnji užival lepoto tega kosa zemlje iz Ljubljane do Bohinja* se mi je zdelo, da leti poleg vlaka Prešeren z lepoto svoje žive pesmi in Jo tolmači, kakor tolmači zemlja njega. In še v predoru je ostala njegova resna postava v zenicah... V baški dolini je ugasnila.. «ti še igral 1. novembra to priljubljeno ljudsko igro. Pri nas Slovencih je že par let v JsnJIgotrStvu popolnoma pošla in zato bede edzl kaj radi segli po tej stari znanki. Igra ima naravno risane značaje, zanimivo bi neprisiljeno razvijajoče se dejanje in Itvahen. naturen dialog. Prireditelj igre Ima priliko, da v uvodnih besedah opozori na pe«ub*i vpliv alkohola, ker je le vino spravilo Konrada na pokopališče, kjer vidi duhove, in s tem omogočilo nadaljni zaple-tek in razvoj dejanja. Igra je prestavljena na slovenska tla, lokalizi. ~ua. Prirejena je tako, da jo tudi najmanjši podeželski pder lahko uprizori, ker so v opombah pri-dejani vsi potrebni nasveti in upotki za uprizoritve z najmanjšimi sredstvi. Igra ima 4 ženske in 5 moških vlog. Prevod je popolnoma nov in popolen. Vsa mesta, ki i so zastarela ali predolga, so dana v oglat Nad oklepaj, tako, da ima režišer delo znatno strme stene se je poveznilo nebo in zar olajšano. Vsakemu prizoru je pridejan sce-senčilo oba bregova, ki sta tekla vzpo- pari j, kar praktično uporabo dela samo porodna kakor ostrini meča in odmevala veča. Do sedaj so si odri pomagali že pre- takt koles. Zaman sem si poizkusil ustvariti podobo, ki bi bežč z vlakom tolmačila to zemljo. Iz Žalostnih grap niti ene pesmi, razen žubo-renja vode, ki dolbe stene. In vendar ljubim vso ostalo zemljo s svojim očesom, ta kos zemlje, ki se vleče od Pod-brda do morja, ljubim s srcem. Kadarkoli se vračam, ko so se moje oči napile tujih lepot, se ob vstopu v to dolino odpre srce, duša nazdravlja z nasmehom in solzami. Če sem odsoten le en dan, že se mi zdi zemlja nova in lepša, kaljor da jo vrsto let nisem pozdravil. Prsi se odpirajo na široko, kakor da bi hotele vse sprejeti vase. Vsar-ka gora, vsaka dolinica, drevje in hiše, cej z rokopisnim Mlinarjem. Sedaj imajo lično knjigo na razpolago, kl jim za malo denarja nudi vzgojno pošteno in priljubljeno igro za kulturno delo med prodom. Knjižica se dobi v knjigarni I. Stok-, Trst, Via Milano 87. Nov Shakespeare v Slovenščini. Po daljšem odmoru je izdala Tiskovna zadruga v seriji Župančičevih prevodov Shakespsare-ja zopet novo knjigo «Kar hočete» (Twelfth Night or What you will). V preleetnem jeziku in dovršeni formi smo dobili prevod enega najljubeznivejših del velikega Britanca. O vrlinah prevajalčevih so bes.de nepotrebne. Vendar lahko rečemo, da se je baš v tem delu umetnik Oton Župančič v vsej svoji sili poglobil v vseob-sešncga duha Shakespeare j evega. Sijajni postavi viteza Tebi je in viteza Bledice, mojstrsko obvladane scene v prosi, ritem vse se mi zdi večje in lepše ko poprej Tako mi je, kakor da je narava oživela, i verzov, vse to diha in raste kot božja na-in mi žive stvari nazdravljajo, ne z be-;turft ** tal- Dejanje, ki se vrSi na naših pedo, ampak s svojim sokom in Jim jaiZ J1*"*1*1 Ueh, je polno prešernega smeha tiho odzdravljam s svojo krvjo. V stvar- kakor gft V0™*1* samo Anglija». stvu so čudovitosti, ki so nerazrešene, in zdi se mi, da je med živimi in neživimi bitji čudno, neumliivo sorodstvo, ki se ne da. ta jiti, tajna privlačna sila», ki je nevidna, a je čutna. Čemu bi človek jokal, kadar zagleda sivo skalo, če r»i nič resnice na tem? In čemu bi mu zatrepetalo srce, kadar se v večernem mraku odpre zemlja prt Kanalu in beže mimo hiše, drevje, polja in nejasne sence, kakor bi zamahovale roke davnaj} Knjigo usode je imenoval Goethe Shakespeari* v a dela: med temi knjigami je naj-prisrenejših ena pričujoča. Knjiga, ki velja broširana Din 24.—, vezana Din 92.—se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. lvo^msič: Od Lida do Pariza Francozi pa so zelo štedljiv narod. Po-. znani so med njimi bogati rentirji. Mnogo »ogromnega kapitala sije francoski narod — * človeka J^ f^SS^ obvladuje isti srčni utrip? varni ne dabfnat«ikar od Francoia ni sto- Obcutil sem in doznal veliko spozna- jiinke več kakor mu pritiče (10%). Njihovo nje, da smo vzrastli z zemljo. Ne samo pojmovanje socijalizma je nekoliko dru- jaz, vi vsi... Poznam vas, da ste iz iste-1 «*čno od našega, kajti socijalisti, pravi so- ga testa kot jaz, da je vaše srce isto, da ^S1 med njimi kakor Blum, Boncourt duša občuti enako. Vem, da ste jokali v IČ****1 ?° gospodje. Geografijo v Francozi tudi drugače poznajo nego mi. Kar se nahaja zemlje izza francoske meje je za povprečne Francoze deveta dežela. begunstvu in da ste objemali s svojimi mislimi to zemljo ravnotako, kot jo ob Od jezikov poznajo samo nekoliko angleški, posebno v Parizu, hi malo nemški ter na jugu malo italijanski. Pa zakaj bi se učili Francozi druge jezike, ko se hočejo vsi drugi učiti francoščine ?- Francija ima mno^u, premnogo inteligence. Saj je — kot je znano — Že sam francoski kmet neke vrste naš inteligent. Študirajo pa le sinovi bogatejših starišev. Ima mnogo uredništva, ki je slafco plačano in zato je francoska driavna administracija slaba, železnice pa funkcijonirajo dobro, ampak one so po večini v privatnih rokah. Brzina, s katero vozijo brzovlaki v Franciji, prekaša gotovo vse ostale. Drugi vlaki se napram francoskim direktno pol-: zajo. Je pa sigurnejše na njih, kajti v ; Franciji sem se večkrat bal, da se okopamo v hladni Roni. Vrnimo se še nekoliko v Pariz. Pariz je znamenit, poleg tega da je duševno središče, še po svoji krasoti, po velikem Številu muzejev, cerkev, palač, posebno spomenikov, veliki zgodovini in po izobraženosti delavnega prebivalstva. V tem zavzema Pariz nepobitno prvo mesto. Zanimiv pa je Pariz tudi za manj resne ljudi, ki pridejo od vseh krajev sveta, da se navžijejo znanih pariških zabav. ( Ne moremo se K>$tti od Pariza, da si ne ogledamo prekrasnih pariških vrtov med njimi najlepšega luksenburAega z mra-mornatlml sohami najlepših in najslavnejših francoskih Šen, ali Bois de Boulogne (bulonjskega gozda) z jezerom, kjer se pod gostim vejevjem hladi v nedeljo popoldne ogromna publika, ki se zateka tje pred strašno pariško vročino. Kako neki bi se moglo poroditi d omotaš je, ako še nismo vstopili v znameniti muzej Louvre z najlepšim grškim kipoma krasne Venere, kar jih obstoja na #vetu! Bežimo iz enega konca v-drugi, da vldk^o slavno pariško opero ali Comćdie Fraii^aise, kjer se igrajo naj* boljše francoske in- druge komične igre. In oddrdramo naglo v Invalidni dom, kjer se nam nudi interesanten pogled na vagon, ki je bilo v njem leta 1918. sklenjeno na francosko-nemŠ^l fronti zgodovinsko premirje, in kjer leži na hodniku avto, ki je Ered kratkim prevozil vročo in peščeno Sa-aro. Kaj je Invalidni dom? Nikaka bolnica! Marveč muzej, shramba vojaških spominov od Napoleonove dobe do danes. V njegovi cerkvi pa leži nall^pša znamenitost — Napoleonov grob. ie preostaja nekoliko časa! Neki se vzpnejo z dvigalom na tristo metrov visoki Eifflov stolp, to monumentalno zgradbo, drugi pohitijo, da vidijo velikanske avtomobilske tvornice Renault, ki zaposlujejo od 26 do 36.000 delavcev in zgotovijo dnevno do 150 avtomobilov. In se zgrne črna tema preko lepega Pariza. Tam zadaj pod gričem na Montmar-tru se v šumu in drumu zabava tisočera množica zanesena iz celega sveta. Da ste videli, kaj nudi zloglasni Moulin Rouge ali še bolj sijajni Folie Berg&re ali pravi, pravcati «Pekel»l V Parizu nastopanje golorokih in bosonogih... na odru ni Čudno in sramotno. Morda vam čez sto let pri-kažem vse ono življenje, čudno življenje, obdano od bleska in sijaja, ftivljenje brezskrbno, divje — zabavno... Morda čez sto let! Pariška okolica je krasna okolica. Pariz sploh ima imeniten zemljepisen položaj in ugodno klimo. Kako uro daleč nas vozi vlak v krasno in prijetno letovišče — Fon-tainebleau. Tu nas je zanimal zgodovinski kraljevski dvorec, ki je služil francoskim kraljem za letovanje. Mnogo je sličen ver-sailleskemu, ali je bogatejši in manjši. V teh dveh gradovih je ra^pnjeno nepopisno bogastvo. Kajti razni predmeti, kl se v njih nahajajo že stoletja nedotaknjeni, tvorijo ne samo neprecenljivo zgodovinsko nego tudi faktičnog vrednost. Mnoge stene in stropi so prevlečeni z zlatom ali dragocenimi gobelini. Versa jeki* kraljevski grad, ki ga obiskujejo brezštevilni tujci, je mnogo večji in historično bolj zanimiv. Med drugim naj, omenim, da etno videli ono dvorano z mizico (res majhna mišica), v kateri je bil V101$. podpisan vmailleski mir. Versailles, Fomatneblean, tViaaon in druga pariška okolica Una še mnogo, zelo mnogo zanimivem in lepega- žal, tudi jaz bi že rad — končal s svpjim potopisom. Mogoče mi bo dana prilika te stvari kje drugje »raztegniti.« V Parizu vlada po leti strašna vročina. Osmi dan v Parisu nas že popolnoma ubija, mrtvi nam Živce. Mi se ie oziramo z neke vrste domotožjam preko hladne Švice v domovino. K temu nerazpoloženju se pridruži še drugo, pomanjkanje onega, za kar Pariz pozna pardona — denar. Dasi Pariz * drag (padanje franka!), se ipak v tem stu človek dosti hitro «osuši». Cim manj v žepu, tem manj zanimiv Pari^ Kljub temu obiščem še Velike magazine — Grands Magasins - kakor Louvre, La-fajette, Belle Jardinišre, Sam ari tal ne, v katerih najdeš vsakovrstne in cenenc robe. Pa ne zastonj! Res pa, precej po ceni. V magazinih, ki so drugače luksurijozno opremljeni in kjer svira dnevno orkester, kupimo še takorekoč z zadnjimi sredstvi po nekoliko steklenic — kolonjske vode, da nam vsaj ta s svojim dišečim vonjem sveži spomine na vroči poletni Pariz. — Uživamo in naslajamo se, četudi v očaran j u bujne fantazije... Vlak drvi, drvi, vedno dalje in dalje. Proti jutru se zbudimo v romantični, gorati Švici. Ko zavije vlak ob koncu Ztiriškega jezera v ozko dolino, se zgrne pred nami nevidna stena in zakrije še zadnji pogled na prijetni Ziirich, a daleč, daleč za gorami tudi lepi Bern. Vlak drvi neprestano proti domu. Naša pot je končana. — Sedaj že dolgo živim v prijetnih spominih, a življenjske izkušnje nabrane na tro-tedenskem potovanju postajajo od dne do dne dragocenejše. (Konec.) LISTNICA UREDNIŠTVA O. pL Reya: Vašo stvar smo objavili, kot s g rt ovo že sami videli. Nismo pa mogli upoštevati Vaših zahtev spričo splošnih smernic lista in tudi obstoječih zakonov. Upamo, da boste to uvaževali ter nam Se kaj poslali. Goopodn, pi nam Je pisal o pedlistkn: Prosimo Vas, da pridete morda v uredništvo, da se porazgovorimo z Vami o tej stvari krtov In polhov kupuje ioo6 D. WINDSPACH Trst Ho Cesore Bsttfs« 1D.1L vrata 16 Oddaj« tudi pasti za lovitev krtov Karmela Brajda Dr. Viktor Devetak poročena Solkan - 25. septembra 1026 - Tolmin 1005 (O), (b), HALI OGLASI BEBUTZ'SCHHL prevodov v**1 jMiSToJ*) VAJENEC za trgovino jestrm se sprejme. PečariC Valerij, Škofije 329. trgovina. 1490 OSLICO padovanske pasme, z mladičem in mlekarski voz prodam. Glavina Andrej, BorSt - Moccft It. 131. 1506 FA, veiča tfvaafa in vseh hišnih del, i£če sluibe. Naslov pri upravniitvn. 1507 SLUUUNJA za gospodinjstvo na kmetijo se sprejme. Orlek it. 16 p. Sežana. - 1508 ABSOLVENTKA mariborske trgovske iole, veiča sloveaekega, srbohrvatakega, italijanskega in zadostno nemikega jezika, stenografije in strojepisja iiie primerne službe. Ponudbe pod «Absol-ventka» na upravniStvo «Edinosti». 1505 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo ca živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla* ■ti. Glykol je sploien in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni C as tel lanovi ch, Trst Via Giu-fiam 41. 1465 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1481 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Madon-nina 10, IL 1501 BABICA avtorizirana, diplomirina, sprejema no« seče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastaa vila, tel. 20-64. 1428 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1467 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsabnfe lunin m je valed tega posebno pri- Soročljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin, teklenica po L o se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1350 Kreditna zadruga vTolminu reg. zadruga z neomjeno zavezo vsbi k Izrednenro oKnemn zboru ki se bo vršil ▼ nedelje, 3. oktobra* ob 1. url popoldne v zadružni pisarni b sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Določitev nagrad načelni št vu in nadzorništvu. K obilni udeležbi vabi (1004) ODBOR. Zdravnik (954) Dr. IGOR FRANKO sabsolvent dunajske klinike i ordinira v Ilir. Bistrici, v torek In I petek pa v Knežiku pri g. Česntku • od 9. do 12. ure. Odhodi vlakov Pomen kratic: o = osebni vlak, b = zovlak. Številka (1), (1—2) pomeni, da ima vlak samo prvi ali samo prvi in dragi tslz- VRST — TRŽIČ 5.30 (b), 5.40 (o), 6.10 (b), 6.25 (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 10.05 (b), 12.45 (o), 13.30 (b), 14.55 (o), 15.35 (b), 17 (b), 17.30 (b, Bivio), 18 (1-2), 18.15 (o), 10.30 (1-2), 19.55 (o), 23.45 (o). TRŽIČ - TRST 4.32 (o). 6.57 (o), 7.13 (o), 8.16 (b), 9.23 10.28 (1-2), 10.56 (o), 12.30 (b), 13.36 13.50 (Bivio, Grijan, Miramar), 16.06 17.05 (o), 17.48 (b), 18.02 (o), 19.20 22.32 (o), 22.04 (ol, 23.12 (b). TRST — BENETKE 5.30 (bj, 6.10 (b), 8.05 (1), 10.05 (b), 13.30(b), 14.55 (o), 17 (b), 18 (1-2), 18.15 (o), 19.30 (1-2), 23.45 (o). BINITKB — TRST 0.40 (o), 6.34 (1-2), 9.10 (b), 10.55 (1-2), 12.15 (o), 15 (b), 17.25 (1), 18.35 (o), 20.15 (b). TRST — BUJB — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.56 (o), 18.25 (e, Buje). POREČ — TRST 5.15 (o), 14.14 , 15.35 (b), 17.30 (b), 19.55 (o). b) iz Gorice: glej spodaj pod Boriće * Videm. VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: glej spodaj pod Videm -Gorica. b) iz Gorice: 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b)( 15.20 (o), 17.20 (o), 18.10 (b), 20.20 (o). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o, jio Gorice). b) iz Gorice: glej spodaj pod Gorica - Podbrdc. PODBRDO — GORICA — TRST a) IzPodbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o), 19.40 (b). b) Iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno postajo) 10.09 (b), 13.30 (o), 19.21 (o), 20.03(b) GORICA — AJDOVŠČINA 7.45 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA . 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Barbetta, o), 13.03 (o), 17.50 (o), KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJE — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu zveza s prihodnjim brzovlakom), 12.30 (b), samo is Kanfanara ob 6.08 (o) in 19.50 (o), — 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TEST (Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.05 (o), 7.00 (b), 9.25 (o, do Na-brežine, zveza z vlakom, ki odhaja iz Na-brežine ob 10.13 (b), samo iz St. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), .14.45 (o), 16.30 (o), 18.40 (o, na Reko), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b, 1). POSTOJNA — TRST 2.00 (b), 5 (o), 6 (b, 1), 6.40 (b), 7.25 (b), 9.20 (o), 15 (b), 16.40 (o, do Št. Petra), (iz St. Petra) 17.19 (b), 18.05 (o), 19.50 (b), 20.53 (o, do Št. Petra), (iz Št. Petra) 21.80 (o) REKA — ST. PETER 5.40 (o), 9.05 (o), 12.30 (o), 15.15 (o), 19.20 (o). PETER_REKA 5.30 (o), 8.05*(o), 9.10 (o), 11.50 (o), 17.15 (o) 21.50 (o). • GORICA — VIDEM 7.34 (o), 6.06 (o), 8.29 (b), 10.15 (o), 14.40 (o) 17 (b), 19.05 (b), 21.47 (o). VIDEM — GORICA 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18 (b), 20.20 (o). GORICA — PODBRDO 7.56 (b), 8.53 (o), 14.08 (o), 17.10 (o), 19.22 (b). PODBRDO — GORICA 5.05 (o), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o) 19.40 (b). lnserlrojte v „Edinosti" PODI 7 S TEK JULES VERNE: (i>3) Skrivnostni otok Ce je bila jadrenica še uporabna za plovbo, potean so imeli naseljenci precej upanja, da se vrnejo v domovino. Tega vprašanja pa ni bilo mogoče odloČiti, dokler ni voda upadla in se jadrenica ni pokazala iz vode. Ko so rešili vse, kar je plavalo po vodi, so si naseljenci privoščili nekaj minut odmora za zajutrek, ker so bili silno lačni. Na srečo ni bila jedilna shramba daleč in Nob je izvrstno rešil svojo kuharsko nalogo. Jedli so pri kaminih, a med jedjo se je govor sukal okrog nepričakovanega dogodka, ki mu Je bila naselbina dolžna hvalo za čudežno rešitev. «Cu/dežno, to je prava beseda, jtf ponovil Pencroff, ker treba je reči, da so tisti nepridipravi baS o pravem trenotku zleteli v zrak! — Ali razumete, Pencroff, je vprašal J>oročevalec, kako se je to zgodilo, in kaj e bil vzrok eksplozije na jadrenici? — O, gospod Spilet, je odgovoril mornar, — to je kaj preprosta stvar. Na razbojniški ladji ni (pažnje kakor na vojni! Ubeajli kaznjenci niso nikaki mornarji 1 Pri ^enrestanem strelianiu je bila senodnidni- ca odprta in kakšen tepec ali norec je pognal T&r skupaj v zrak. — Kar se mi čudno zdi, gospod Cir, je rekel Harbet, je to, da ni imela eksplozija Se hujdega učinka. Pok ni bi) bogve kako •močan, a na površni vode je plavalo Ie tnalo ruševin in desk. Ladja je bila potog>-ljena, ne pa raastreljena, vsaj tako se Bdi. — To se ti zdi čudno, sinko? je vprašal inženir. — Seveda, gospod Cir. — No, nič manj tudi meni, je nadaljeval inženir. Ko preottetnp trup jadrenice, ei bomo mogli stvar pojasniti. — No kaj pa mislite, gospod Cir, je dejal Pencroff, "vendar ne boste domnevali, da se je ladja potopila, ker je zadela ob kleč? Čemu pa ne? je vprašal Nab; saj so skale v prelivu! — Toda prosim te Nab, je odvrnil Pencroff, ti nisi o pravem čaeu oči odprl. Jaz sein razločno videl, kako Je ladjo mogočen val dvignil in kako se je pri padcu nagnila na desni bok. Ce bi bila trčila ob skalo, bi se mirno potopila kakor poštena ladja, ki gre na dno. — To pa ni bila pofttena ladjal je pripomnil Nab. - — O tem se bomo Se prepričali, Pencroff, je rekel inženir. — Da, je pristavil mornar, toda jaz stavim glavo, da ni v prelivu nlkakih skak Kaj pa, gospod Cir, ce se tudi za tem dogodkom skriva kakšen Čudež?« Cir Smith ni nič od«ovoriL «Sunek ali eksplozija, je dejal Gedeon Spilett, priznali boste, Pencroff, da je do-! godek nastopil boš o pravem trenotku. — Da... da...! je odgovoril mornar, toda saj se ne are za to. Hotel sem samo vprašati gospoda Smltha, če vidi v tem kaj nadnaravnega. — O tem vam ne dam odgovora, Pencroff, je odgoveni inženir. To je vse, kar vam morem za sedaj odgovoriti«. Pencroff a niso te besede usnirile. Vztrajal je pri «aks£losiji» in se ni umaknil s tega stalMČa. Mi tou filo v glavo, da se v peskoviti pretivski strugi« kijo je ob niski vodi tolikokrat prebredel, skriva kakšna nepoznana kleč. Sicer pa je bilo morje visoko, ko se je ladja potopila, in voda dovolj globoka, da je imofela ladja mirno nad skalami, ki imjsT» v iTSiia, ane <6. septemors . Razne žanimivosti Vojske posameznih držav O medsebojnem razmerju, v katerem so posamezne države sveta oborožene, je težko podati nazorno in obenem objektivno sliko. Najkmodnejši način je, primerjati Števili vojakov in civilnih prebvalcev v državi. Tako pride v Estonski na 1 vojaka 55 civilistov, v Belgiji 64 (1914. leta 137), v Grčiji 72, v Franciji 75, v Romuniji 84, v Čehoslo-vaški 93, v Litvi 97, v Jugoslaviji 98, v Lati 102, v Poljski 107. — Manj oborožene so Španija, v kateri pride na 1 vo-Kitajska 275, Japonska327, Nemčija 577, Amerika 919. Vendar te številke ne podajajo resničnega stanja oboroženosti, kajti nanašajo se le na redno vojsko. V mnogih državah pa tvorijo znaten del vojne moči razne neoficijelne ali poloficijelne oborožene organizacije — tako na primer fa&istovska milica v Italiji, a v Kitajski armade posameznih med seboj vojskujočih se generalov. Se zanimivejše je razmerje med izdatki za vojsko na eni in izdatkt za presveto na drugi strani. V Grčiji so si ti izdatki kakor 7 : 1 (7 za vojsko, 1 za prosveto), na Portugalskem 6.6 : 1, na Japonskem 4.3 : 1, v Španiji 3.8 : 1, v Jugoslaviji : 1, v Franciji 2.3 : 1, v Italiji 2.8 : 1, v Čehoslovaški 2.7 : 1, v Estonski 2.5 : 1, v Ogrski 2.1 : 1, v Belgiji 1-8 : 1, v Romuniji 1.6 : 1, v Bolgariji 1.6 : 1, v Švedski 1.2 : 1, v Argenti-niji 1.2 : 1, V Uruguayu 1.1 : 1, v Finski 1.1 : 1, v Danski 0.8 : 1, v Norveški $8. : 1, v Nizozemski 0.7 : 1. — Iz teh številk je razvidno, da se spet v Grčiji razmeroma malo Izda za prosveto, pa veliko za vojsko, dočim je na Danskem, Norveškem in Nizozemskem obratno. Aeroplani v ruski srednji Aziji. Nedavno se je vrnil v Moskvo inženir Slavorosov, ki je deloval na organizaciji zračnega prometa v srednji Aziji. Aeroplani se v srednji Aziji uporabljajo v najrazličnejše svrhe. Tako jih je lanske jeseni določila vlada tadžijske republike za preganjanje banditov v iztočni Buhari. Na- V povojnem č^u (vse prlCuJoCe šte- j^V^^^S^mn^Z"^ Vilke so iz leta 1925) vzdrzujejo države Uporabljali so aeroplane za prenašanje veliko večje armade kakor nekdaj; se- svil opre jkinih jajc, kar se je vršilo prej danja belgijska vojska na primer je potom kamel, toda z veliko škodo. V za-skoro za 100 odstotkov večja od pred- kotnih krajih uporabljajo letala tudi za vojne. | zdravniško pomoč v slučajih nesreče. Na morju so posamezne države oborožene kakor sledi: v Angliji pride na 1 tono vojnega brodovja 32 prebivalcev, v Čile 53, v Danski 64, v Japonski 82, v Avstraliji 82, v Ameriki 83, v Franciji 83, v Argentini j i 88, v Grčiji 96, v Norveški 113, v Švedski 130, v Italiji 134, v Nizozemski 130, v Portugalski 256, v Španiji 297, v Rusiji 396, v Nemčiji 414, v Braziliji 471, v Romuniji 1500, v Rini za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi., za bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem, za postojnski okraji pri Kmetski Hranilnici ln Posojilnici v Matenii vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku. TRtAfiKA HBTU. DRUŽBA V TRSTU vlca Tombftanca »t. 19, TeL 44-39. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA ¥ TRSTU ulica Torrebianca it. 19, Tel. 44-39. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trsta Je v smisla kraljevega dekreta od 24. avgusta t. L letos na lastno roko prevzela akcijo za uvoz inozemskega krompirja za seme. ilO.479 Ta vrstni red pa seveda ne' J^^^S^' predstavlja obenem dejanskih pomor-; vabimof naše člane, zadruge in občine, ;Skih sil; razumljivo je na primer, da ki se želijo preskrbeti s semenskim krem-je v celinski državi, kakršna je Rusija, pirjem iz inozemstva, da nam čimprej a Ja-fRazmerje vojnega brodovja do prebival- vije množino, ki Jo mislijo naročiti. V pri-stva tako majhno, v namorski Danski Javi naj omenijo tudi vrsto, katero žalijo ,pa tako znatno. j imeti, Če primer jamo letni budžet za vojsko RAZNO ROČNO KMETIJSKO ORODJE & celokupnim budžetom, dobimo na-; Šape, motike, krampe, strpače, cepilne , slednjo sliko: Francija da 40.3 odstot-' nože» škarje, grablje. ;kov vseh državnih izdatkov za armado,1 Leseno orodje in posode: brente, brenta- Grčija 38.3 odstotke, Belgija 36 7 odstot- kadi' ^ in druge kleiarske potrebščine. kov, Amerika 36.5 odstotkov, Portugal-' ?iparin' ^dstvo za popravo plesnivih so- ska U K odstotkov ^^Tt dov' EnoPhlhn ali kit za sode. ščetke za kP iVit^Č i ? J t - o? ! 9aaženje sodov iz mehikanskega tampika, ke Japonska 31.1 odstotek, Španija 2G.4 kipelne vehe lesene in pločevinaste, amo- odsto ke, Anglija 26.1 odstotek, Švedska nijev fosfat itd. 24.8 odstotkov, Uruguay 23.7 odstotkov,; — Argentinija 23.6 odstotkov, Italija 22.2 UMETNA GNOJILA odstotka, Bolgarija 21.7 odstotkov 1 Cas n&ročbe umetnih gnojil poteka. Va-Estonska 21.2 odstotka, Romunija 20 7 Pin?° vse one> kateri niso še Prijavili po-odstotkov, Latiška 20.3 odstotke Jueo- umetnih gnojilih da javijo pis- t8 R nH^H,^ v- i Ineno' ah Pa osebno, vrsto in množino, ki Slavlja 18^ odstotkov, Nizozemska 18.2 j0 nameravajo naročiti. odstotka, Finska 16.1 odstotek, Čehoslo- Superfosfat 14/16% po Lir 1.85 enota, vaška 15.3 odstotke, Norveška 10.4 od- podlaga zaračunjanja 15%. Močnejši super-stotke, Nemčija 8.6 odstotkov, Ogrska fosrat 36/18% P° Lir 1.85 enota, podlaga 7.6 odstotkov. (V koliko ti podatki od- 17% franko vagon Benetke. Za Istro je to-govarjajo dejanskemu stanju, ie kon-, va~n?..dovo!il,a *r'?™c™« popust.-trola nemogoča; nekaterih držav inte- Een? beI°* res pa je, Z ga pred svetom oTe^o)JčW ° 1Z ^ Zal0ge 1&hk° nar°* OsromenobMi sinoinje pouoinll Naliv je prenehal okail 2% zjutraj. Povoden j in poplave so zavzele naravnost ogromen in v Trst« neviden obspjr. Na več krajih v mestu «o ae odprli kanali, iz katerih je metal*? vodo nad en meter visoko. Mnogi avtomobili so obtičali na cestah ter ao morali čakati cele ure v tem položajn. Istoiako so obtičali tudi tramvajski vozovi. Na trgih, kjer je Jaila kaka ovira odtoku vode, je dosegala višina poplave do 70 cm in še več. Sodi. razna posoda, stolice, mize in drropotija, ki jo je zasačilo neurje, se je n-di&rzla na takih mestih. Poeefeno visoko je bila veda pred južno postajo. Maki niso ne odhajali ne prihajali. Na toč mestih je proga zasuta z zemljo. Nekoliko oseb je bilo na tak nnčin premaganih od vode, da so moral? v bolnišnico. Voda je vdrla povsod v pritlične prostore hifi ter v skladišča ter napravila ponekod veliko škodo. Veliko ljudi Je bUo po raznih lokalih blokiranih, da se niso mogli ganiti. Mnogi so pozneje hredli bosi po ulicah proti domu, nooeč v rokah čevlje in nogavice. V tem hipu (ob voda pada, nebo je utihnilo, ufice se polagoma izpr^z-njujejo od glasno tuboreče vodne mase. KRONE plačuje vedno par cent. več kot drugi ALOJZIJ NVH, NIZZI Girlfell«! Z prvo nadstropje «79 Pazit* na naslov! Pazita a a naslov! Prodno prodat* KRONE« GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STEHMIN r,.4» kjer dobite najvigje cene. — Kuoujem Ustke mestne zastavljalnice. 987- BRILJANTE bisere, zlato, srebro, platin, staro zobovje .kupujem po najvišjih cenah. Dajem brezplačne predujme za dvig zastavnih pred-. metov pri mestni zastavljalnici, j H. PIACSNTINI, Corso V. Em. III it. 45/1. od 8 do in od 14 do 19. 964 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlala XX settant-brt M (prej Acquedotto> na drobno in za družine VI« Giulianl 32. • Telef. 2-41 9S5 Priporoča se lastnik FR. STRAN CAR. Ne pozabite, da ima tvrdka »014 EnjlMf Trst Corso V. E. III. 2S nasproti zastavljalnici izgetoulj. obleke poeršnlHe ^ tu-in inozemsko blag« lastna krojičnica !. reda Govori slovensko TržnJkn posojilnico in hranilnica reglstrovari udruga z omejeni n poroltvaro uraduj« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, L nadst. Sprejema n«vadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekočI rafiu« ji? za čekovni proaiet, ter Jih obrestuje PO 4 večje in stalne vloge po dogovoru- Sprejema „Dinarja" na tekoft račui in JI Ji obrestuje po dogavom. Davek od viog plaža zavoi sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolaga varnrstns celice (ssfa) Čredne ure za stranke ol 873 3313 In od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt. Stev. tehrf. 25-67. 986 HilstareJšI slo«, denarni zaoođ Srlliasti, piatla. Mmlb zlih Imli z^fd plačuje po cenah nego vsak dragi Alber t Povh — uram a Trati Via Marci nI 4» 9~6 1 S Dr. Sardoč D» orcftnlra v TRSTU Via H. 5. laibrtani 15,1. Tla L 5iiii3H') od 9-12 fs od 3-7 s t '53 TISKARNA .EDINOST'. TRSTU j rzvrSuje vsa tiskarska dela v na]modernoI?m stilu kakor j :---------- • * tudi v večbarvnem tisku. Razpolapa z najmodornalimi strajl, * črkami, Lynotype, stqreotypije tar rotacijskim strojam. ; Vsa naročila sa izvršujejo točno in po zmernih cenah. M*M**t«M*M*«*****MMM««»*«MM»< Ulica S. Francesco cTAssisi 20 omnana 5 E Suvorenana 5 U izredna prodaja na račun tovarnarjev. S 1. oktobra začetek velikan ske prodaje • i» V bogati zalogi bodo našli odjemalci največjo izbero. Navajamo MADAPOLAN astra .... MOftKE NOGAVICE, zimska . KAMIŽOLA, ženska, vezena . DOMAČE PLATNO .... PLATNO Madonna. .... PELLE UOVO, najfinajle . . BRISAČE, gobasto blago fantazija....... ŽENSKE NOGAVICE, debela TRUt 100 cm...... ŽENSKE NOGAVICE, svilene PREPROGE lata na meter . BRISAČE krop, debele . . . Cone in kakovost blaga bodo zadovoljili tudi do skrajnosti zbirčnega kupca, nekatere predmete in cene. ŠEPNI ROBCI ...... PRTIČI za čaj ..... . ROBCI z robom a fonr . . . POVOJI za novorojenčke . . MOŠKE NOGAVICE, barvane PRTIČI......... CUNJE kockane...... BRISAČE reklam ..... PRTIČI z robom...... PRTIČI ZA ČAJ, Fiandra . . MOŠKE NOGAVICE fantazija PRTIČI iz gobastega blaga . BRISAČE iz gobastega blaga . ŽENSKE nogavice, dvojna peta L 0.60 0.75 1.10 » 1.30 n 1-50 h 1-50 „ i.oo » 1.00 „ 1.00 m 1.00 « 2.25 » 2.50 •> 2.75 v> 2.75 L 2.00 . 2 00 m 3.50 4.50 3.50 as 5.50 5.50 SVILENE NARAMNICE . , PLATNO «Prato» 150 cm . . BLAGO ZA PRTE, barvane na meter ....... ŽENSKE SRAJC K, vezene . BLAGO ZA PRTE «Napoli» belo 150 cm...... PLATNO Iz pristnega lana 80 cm ........ COHBINEUSE vezen . . . COMBINEUSE pleten . . . LOVSKI BARŠUN . . . . MOŠKE MAJE debele . . . L 0.50 » 7.50 0.— 0__ 9— h 0.00 » 10.-» 10— n 10.50 12.00 PLATNO, debelo za rjuhe. 240 cm........ SRAJČICE, ženske, volnene . . „ KOLESARSKE MAJE, volnene . „ POSTELJNA POGRINJALA, trico t........ RJUHE a jenr za eno osebo . PRTIČI, popolna garnitura za 0 oseb......... POGRINJALO iz pristne volne RJUHE, vezene, za 2 osebi . ŽIMNICE kg 14..... POSTELJNA POGRINJALA, svilen^ 200X240 ...... 95.— Udine - Via. Savorgnana 5 - Udine STALNE CENE. Naročila se izvršujejo tudi potom dopisovanja. Govori se slovensko in nemško. HT NA DEBELO IN DROBNO.