Rešitev zastavice v podobah v prvi številki. Naša prva mati je blla Eva. Prav so jo rešili: Tilka in Božena Jelenec v Kandiji pri Rudolfovera; Milena Reichova v Ljubljani; Andrej pl Grasselli, učenec II. razr. v Ljubljani; Nikolaja pl. Grassellijeva, učenka IV. razreda v Ljubljani; Vlasta Rajšpova, učenka IV. razreda 1. oddelka na Hardeku pri Ormožu; Boris Valenčič, učenec IV. razr. v Kranju; Živko Šuraer, učenec V. razr. v Škofji Loki; Stanko Skok, učenec v Domžalah. —o-i 46 *-•— Umetnik pri cesarlu. Oče in sin — padla kot iunaka. Kakor poročajo z Dunaia, ie cesar Ko je izbruhnila vojna, ie odšel na sprejel kiparja Josipa Kassina, ki je po- bojišče tudi stotnik generalnega štaba kazal vladarju voščeno medaljo, ki pred- Willy Reimer. Njesov oče, 651etni umi- stavlja malo Rozino Henochovo, ki je rovljeni ritmojster istega imena, ki se je bila, kakor smo to povedali v 12. številki bil boril že v Šlezvigu in pri Kralievem lanskega letnika. pri svojem samaritan- Gradcu, je smatral za potrebno, da ne skem delu ranjena v Ravi-Ruski. Načrt sme ostati doma. Priglasil se ie prosto- je vladarju izredno uga.ial. Cesar. ki je voljno ter odšel na ruska bojišča. Usoda videti izvrstnega zdravia, je kipanu ope- je hotela, da sta se sivolasi oče in mladi, tovano izrazil svoje pnznanje. krepki sin udeležila iste bitke in da sta Otroško pojmovanie vojne. padla oba istega dne. Oba junaka krije Ima sicer tudi otroški drobiž svoje trp- sedai ruska zemlja... ljenje zaradi voine, vendar pa ne občuti gor- ja vojne tako kakor odrasli. Otrok si z is;ro :•¦¦¦..............................¦••......¦¦.............>..........•......: preganja žalost in otrok more govoriti in iz- = E praševati, kar hoče, nihče mu ne more inmu [ i ne sme šteti v zlo njegovih besed. Za kar pa = | moramo najbolj zavidati deco, ie pač nje = 1 neomajno trdno upanje. Ne dobite otroka, = ' i ki ne bi bil tidno prepričan. da se mu oče ali l.........................................................................¦•¦; brat popolnoma gotovo vrne iz voine. V l ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^=, \ sledečem naj podamo nekoliko sličič iz otro- l |IH|HBHH|^^HhI | škega življenja, ki so jih priobčili razni li- l I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H1 l sti. — Otroci gredo iz šole in se meniio o \ ^^^^^^^H^^^^^^^^^^^H ~z- hrabrosti svojih očetov. Pa pravi eden: »O. \ I^^^^^^^^B^^^^^^^^^Hl \ moj ata se ne boji nič. Inia daljšo puško = I^^^^^^VSj^^^^^^^^^H "z- kakor gospod Kandler (občinski gozdar).« \ ^^^^^^^BCBm^^^^^^^H '- — »Ah, kaj,« mu odgovarja drug paciavee. ; ^^^^^^^KHB^^^^^^^BI '- »kaj puška! Moj ata ima kanon in če z njim i ^^^^^Rvj^S^^HJ^^^B^^B ^ ustreli, se vsak zvali na zemljo.« — Prvi j ^^^^K^lfl^^^^^H^a^H ! odgovarja nato nekako sam zase: »Jaz bi j ^^^^|^^|^^^^HSj^^^^| ^ že ušel.« — »Jaz pa ne!« pravi nato driisi l i^^H^^^^^^H^B^^^^^HI \ odločno. — »Ti seveda, pa ti bi tudi ne ušcl. \ j^^B^^^H^^&^^^^^^^H \ Moj ata te je uiel, ko si kradei hruške. in j ^H^^^^^I^^^^^^^^H i zna bolje teči neso ti, pa bi te ujel.« — Ko § ^^^I^^H^^^^^^^^^^^^I = malega Francka silijo tovariši, da bi sc šel \ ^^^|3^^^^^^^^^^^^^^H ^ igrat »vojno«, noče niti slišati o tem. Misli \ ^^fl^^^^^^^^^^^^^l j namreč, da so zdravniki tisti, ki napravlia- \ [g^R^^^^^^^^^^^^^^^H \ jo ranjencem bolečine. »Izdrli bi mi zob,« i [¦j^B ^^^^^^^^Hl i pravi in noče v »vojno«. Ves drugačen pa \ I^^^C ^^^^^^^^^11 - je Pavel. On bi pa na vsak način rad v voi- i i^^^K ^^^^^^^H ~z no. »Vzel bi sabljo. kakor jo ima Kozel j ^^B ''^^^^^^Bl ^ (občinski stražnik), in če bi me vlekli v šo- \ ^^^KL ^^^^HI ~z- lo, bi vse poseka!.« — Ivanov oče ie odšel \ I^^^B^^ J^^^^ll '- v vojno bosvekatn. Ivan pa ic vzel očetovo ! I^^^^^B ^^^^1 ^ čepico, jo poioži! na klop pri vratih, in ni- l j^^^^^H^ ^^4^1 ~z hče je ne sme premakniti ali deti kam dru- = i^^^^^^B ^H Z- gam. Zakaj oče pride iz vojne, lahko hitro i I^^^^Hf ^^^! I najde čepico in si jo toplo natakne na glavo. \ l^^^^^^fc ' z- Pod pečjo pa čakajo očetove copate. Tudi j ^^^^K—^^^^^^^ I te pridejo prav: Ko pride oče, zdrkne vanje j IBBBHBBHEHHbMMBIi \ s premrlimi nogami, oh, kako si lepo ogreje =...........................„„„„........,...........,„...........„„„,: premražene noEe! — Šolski otroci na Du- =......... E naiu so poslali božične darove vojakom. = | Učitelji so jim dovolili. da so zavoiem sme- \ 1 li priložiti tudi pozdrave v kratkih besedah. I § Bilo je zanimivo čitati, kar so napisali l o i otroci. Med drugimi sporočili je bilo čitati: ! Na StraŽl! = »Olejte, vojaki, da bo kmaiu mir.« Drusie = 1 pa: »Naj vam dobro tekne, gospod vojak!« i š Neka devetletna punčka pa je napisala: § ¦ = »Malo, toda iz srca, moj oče je tudi v = = vojni.« :.....,..............................................,.........,..........,„=