gt. 04. 'V Gorici, v torek dne 20. avgusta 1912. Isbftja trikrat na tete in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4-uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ za 'h^f^m^^i^ Ameriko in inozemstvo K 20,— Posamične številke stanejo 10 vin. „ŠOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskeni" in.dvakrat v-letu „ Vozni red Železnic, parnikov in pošUh zvez". . Ka osrečila bres doposlane naročnine ge ne oziramo. v »Vsei aa narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrtč. Uredništvo . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni: Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat i4 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke1 po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino * oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči č v Gorici, F83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Ilef|ai črtic o izseijeiianiu. Spisal dr. Slane. (Dalje.) V mestih se je po delitvi dela tudi rokodelstvo v razne optavlke razdeljevalo. 'Brej je opravljal eden rokodelec več rokodelskih opravkov; kovač je koval, je bil ključavničar, klepar, zdaj je bilo več delavcev dobiti s kmetije, ti so silili' v mesta, rokodelstva so »se deilila dalje in navale so manufakture, to je, eden podjetnik je zbral več delavcev v svojem podjetju in jim dajal blago za izdelovanje raznih stvari za trg. Kmetija velika, mala in največja, so rabile veliko rokodelskih proizvodov; .mesta se širijo, nova nastajajo, .veliko novih opravil nastaja in novih delavcev. Kralji dobijo nad grajščaki in duhovniki več oblasti, prej Je -niso imeili dosti. >S pomočjo duhov ništva, ki se pridruži mogočnejšim kraljem, uvedejo kralji rimsko pravo, ki je sovražno zadrugam, skupnostim na kmetiji in v mestih, in kralj uvede državno uradriištvo, ljudstvu se odvzamejo ljudske sodnije in grajščak zgubi svoje. Državni uradnik postaja nov. človek, ki rabi dosti proizvodov kmetije, vojaštvo jemilje dosti 'ljudi s kmetije, rabi dosti živil in obleke; mesta morajo delati za ved Odjemalcev, sprejeti morejo več delavcev in te v: izobilju pošilja 'kmetija v mesta, ker ji je »mrtva roka« zaprla toliko kmetijskega sveta. Ti s kmetije prišli delavci stiskajo mezde drugim in meščanske obuti, ki prej niso poznale konkurenčnega boja, ga morajo bojevati, ker zdaj se proizvaja s cenenimi delavci dosti več v mestnih obrtih pa tudi ceneje in meščan hoče meščanu v konkurenci vzeti odjemalce. Boj gre zdaj za profite, katerega prej meščani niso poznali, kapitalistično gospodarstvo se rodi. 'Do štirinajstega stoletja je bilo za kmetske zarode Se dosti'kruha na novih kmetijah, v mesta fi' toliko silil kmetski zarod in tedaj sta letala dva gospodarja za ednim delavcem; 'po zaprtju kmetijskega sveta po. veleposestvu in cerkvah, po. odvzetju va-' šla- marke in druge ljudske zemilje, pa se je reklo, da sta dva ali je več delavcev letalo za ednini gospodarjem, delodajalcem. — V nastanju veleposestva po zaprtju vsega »še prostega sveta je nastala huda gonja po zaslužkih, ker odvečni kmetski zarodi pritiskajo na delavsko mezdo v mestnih dbntih, ker so po ceni in jih je vedno več. To stvarja kapitalistično gospodarstvo, njegovo industrijo, njegovo veliko trgovino po vsem svetu, njegov velik promet, v katerega različnem proizvajanju, delovanju najdejo milijoni na kmetiji odvečni mlajši zarodi dela in kolikor toliko zaslužkov; to pa tudi zaradi tega, ker vedno boljša prometna sredstva odpirajo človeku ves svet in pripravljajo kmetom drugih dežel in svetov, ki še nimajo razvite mestne obrti,- proizvode njihove obrti v izmeno za proizvode kmetije dotičnih svetov. N. pr. bombaž, kavo, sladkor, čaj. V mestih živijo 'ljudje tesno vkup na manjšem prostoru, tako si pripravljajo lažje več udobnosti, več razve-sejevanja. V delu mestnih obrti ni dosti trpljenja. In to vidi milajši človek na kmetiji in to tudi/vleče v?mesta. Služili so .kmetski sinovi dolga leta pri vojakih in se tako privadili mestnemu življenju. V mesta v naših časih tudi zaradi lažjega dela in več raz vesel jevania' hodi mlajši kmetski zarod. — Človek mora sčasom v svojem boju za preživljenje razvijati vspešnejše delo. To je spojeno z rastjo njegove duševno-sti, ko si išče kruli in ko se druži-z žensko. Nagon skrbi za življenje in nagon skrbi za zarod ter vodi človeka v bojih za življenje. V »teh bojih se poslužuje človek raznih sredstev in pri -tem postaja spretnejši, preudarnejši. Ljudje sčasom delijo deilo za preživljenje, da upravlja ta ¦ to, oni ono delo in se v njem izvežba do velike spretnosti. Kmet, kmetica opravljata vsa poljedelska in tudi vsa rokodelska dela. 'Potem nastajajo razni rokodelci na kmetiji in potem v mestih, in ti potem tudi planetu stvarjajo potrebno orodje, obleko. Ako kak delavec vedno isto obrt opravlja, postaja spretnejši v dotični obrti in več potem proizvaja/Ta delitev se razvija tudi v posameznih obrtm. Ta delitev della, ta ra^; gospodarske spretnosti jemlje seveda od poče&a svoje ljudi s kmetije in tudi pozneje, ker mestni zarodi niso teles- , no čvrsti, mestno življenje krajša življenje; manjša je tudi rodovitost meščanov vsled raznih ibolezni. Kmetija je bila in je reservoar človeškega materiala, z nje prihaja čvrst, zdrav človek. Ali ako se toliko poljedelskega sveta kmetu zapre, kakor se je to dogajalo v Evropi od štirinajstega stoletja dalje in je več kakor po-Hoviea v mrtvi roki »cerkva in grajšča-kov«, potem se odtegne kiuetskim zarodom podlaga delovanja in življenja in v veliko večjem številu morajo ven v me- : stiia dela in po postavljen ju stroja v delo človeka — v fabrike, ki veliko delavcev rabijo in v rudo- premogokope, v delo pripravljanja vseh proizvodov, katerih kmetija ne podaja. Ta proces se je dogajal 1)0 vsem svetu pri vseh narodih in se še dogaja. In ti delavci se množe in postavljajo iz svojih zarodov tekmovalce sebi in drugim. Neznansko se množi človeštvo, mesta postajajo velikanska. In ko je v industrializiranih deželah Evrope vse zasedeno, se vali reka izseljencev s kmetije ven-V druge še manj obljudene -svetove. Pot se je našla v Ameriko, ko se je začel proces ropanja prostega kmetijskega sveta po grajščakih in cerkvah in Amerika je imela neznanska bogastva v vsem, kar more dati zemlja. Tam se je po Evropejcih ustvari! nov delavski svet; v Ameriki je bik>'malo ljudi; deviška zemllja je tam ^rodila brez gnojenja. In to zemljo so Evropejci ropali in dajala je velike žetve. Žito je prišlo ceno na evropejski trg, ker se je porabljal stroj*' tudi za premikanje ladij in je vožja na morji bila cena. Kmetje v Evropi so imeli težaven boj s to konkurenco in dosti več delavcev je zapuščalo kmetijo in tudi mestne službe v Evropi, v Aziji in so se selili v Ameriko. V fabrike v, Evropi, ki je pošiljala, izmenjavala za- četkoma, dokler se ni ojačila industrija v Ameriki, svoje obrtne/ proi&vode v Ameriko, pa so prihajalknaj^evnejšijlelavci s kmetije dežel, ki še niso imele "svoje industrije; iz teli dežel je tudi bila selitev s kmetije v Ameriko zaradi tega večja, ker niso kmetski zarodi doma našli dela in zaslužka vfabrikah. Fabrika je dosti rokodelstev uničila; fabrika je rokodelske proizvode proizvajala cenejše in v večjih imnožinato in dobivala je tudi iz teli umira- • jočih rokodelstev delavce. Tako jih je imela industrija v izobilju in izrabljala .jih jo, kakor se ne izrablja živine. Pri mašini so lahko ženske, otroci delali. V 13. in dobri prvi polovici 19. stoletja grozno trpi delavstvo v fabrikalh. 12—46 ur dela na dan za najmanjše plače. Reva mej indu-strielnirni delavci je večja, kakor na tla-karski kmetiji 'kateri čas že. Živeti se je moralo in prejemalo najnižje mezde* Ves sijaj grajščiu, cerkva in mest izhaja iz lakote in hudega trpljenja mas narodov. — Ameriška industrija je mogla lože plačevati , visoke mezde, ker so bila živila in surovine tam cenejša. IPremoga in železa je bilo v izobilju v Ameriki. iPa tudi tam se grozno izrab ja delavski material, še v našem Času umrje v severni Ameriki vsled nesreč do 500 tisoč ljudi na leto. S tem sem mislil podati kratek pregled o razvojjh gospodarstva v Evropi, s tem sem hotel pokazati, .^kaj^ie/ _4^yiii vzrok izseljevanju. Slovenci smo se razvijali, kakor drugi narodi v Evropi in ve-' Ija tudi za nas,' kar se je v drugem ev.ro-pejskem svetu godilo in kar je vzrok kakega pojava. Merodajni pisatelj o kmetijstvu Goltz je pisa<: »Izseljevanje se dogaja paralelno z obsegom veleposestva in z obsegom kmetijskih posestev v na- . sprotni smeri. (Mit med Umfang des Grossgrundbesitzes parallel und mit dem Umfang des bimerlichen Besitzes in um-gekehrter Riebtung geht di Auswfonder-; ung.) To razmerje se pokaže povsod s j »statistično termo«. | (Daljč prih.) Maksim Gorki. '' t FOMA GORDJEJEV. <¦¦ ..Roman. (Dalje.) »Ah! Ti si...« l • • »O meni.se je govorilo«, si je mislil Foma in sedel za mizo. Taras je obrnil oči od njega vstran in se vsedel zlož-neJe na svojem stolu. Neprijeten molk je trajal nekaj hi-Pov, a Fomi je ibiflo doibro od njega. »AH pojde« na obed? je sledujič vprašala Ljubovj. »(Na kakšen?« ' »Ali ne veš?« Kononov bo dal blagosftoviti svoj novi Parobrod ... Najprej bode cerkvena slavhost, potem pa se popeljejo po.Volgi navzgor...« • »Mene niso povabili«, je relkel Farna. »Nikogar niso povabili ... Rekel je le na borzi: Komurkoli je ugodno, da me počasti, vsak mi je dobrodošel!« »Meni ®e ne hočem . ..«¦ »Vem«, }e dejala Ljubovj in izrazito pokirnaila i. : Slavo. In i araS Sc ^e ^ra* s ^aJevo sličico,- vrteč jo med prsti '" I« Pogledoval od časa do časa. »Kie pa je kum ...« »V banko 5e šel ... (Danes je seja upraviteljskega sveta ... Volitve bodo ... . »Zopet ga bodo izvolili...« »Gotovo ....« »Gotovo ...« In zopet je izastal razgovor. Fonia je začel opazovati brata ki sestro. Taras je bii položili žlico proč in pil je čaj počasi, v velikih požirikih; potem je molče pomolil čašo sestri in se ji nasmelinil. Tudi ona sc je nasmehnila -veselo in srečno, vzela čašo in jo začela naglo izpirati. Potem je stopil napet izraz na njeno lice, zdelo se 'je, da se k nečemu pripravlja in polgilasno in skoro poibožno je vprašala brata: »Ali se laliko zopet vrnem k prvotnemu razgovoru?« »'Prosim!« je 'kratko privolil Taras. »Rekel si ... a jaz nisem razumela, kako misliš? Vprašala sem: Če so po tvojem mnenju vse to same utopije, ako je to nemogoče ... same sanje, kaj naj potem stori (človek, katerega življenje ne zadovoljuje, takšno kakoršno je?« Z vsem telesom se je deklica iztegovala proti bratu in njene oči so obstale na njegovem mirnem obrazu z napetim pričakovanjem .Trudno jo je pogledali, premaknil se na svojem sedežu in pričel mirno in prepričevalno, s povešeno glavo: • »Treba je pomisliti, iz česa da izvira nezadovoljnost z življenjem? ... Zdi se mi, da v prvi vrsti iz nesposobnosti za delo ... iz nedostatka spoštovanja do dela in potem tudi te krivega mnenja o 'lastnih močeJh ... Nesreča večine ljudi temelji v tem, da sc smatrajo sposobne za več nego morejo .., Pri tem pa sc od človeka ne zabteva mnogo: izbrati si mora delo, ki je prikladno njegovim si- am in ga opravljati kolikor mogoče dobro, s kar največjim zanimanjem ... Ljubiti je treba to, kar človek dela in tedaj se tudi naijnavadnejše delo povzdigne do umetnosti... Stol, ki si ga napravil z ljubeznijo, bode vsikldar dol>er, lep in trpežen stol... In tako je povsod ... Beri Smiles-a, Ali ga nisi čitala? To je jako pametna knjiga ... Zdrava knjiga ... Beri tudi Lubbak-a ... Sploh si zapomni, da so Angleži tisti narod, ki je za delo najsposobnejši in da se dado le s tem raziložiti njihovi čudoviti aispehi na polju obrti in trgovine .., Pri niih je deto nekak kult... Višina omike je vedno odvisna naravnost od ljubezni "do dela ... A čem višja je omika, tem bolj se ustreza potrebam ljudi, tem manj zaprek ovira njihov naidalnji razvoj ... Sreča p:t je kolikor mgooče popolno izpolnjenie vseh "želja ... Tako je torej... In, kakor vidiš, je človekova sreča odvisna od njegovega razmerja k delu ...« Taras Majakin je govoril tako počasi in zategnjeno, da je bilo njemu samemu neprijetno in dolgčas govoriti. A Ljubovj ga je poslušala z nagubanimi obrvi in sklonjena k njemu, z željno pozornostjo v očeh, kakor bi bila pripravljena, sprejeti v svojo dušo vsako besedo in jo vsesati. »No, če je pa človeku vse zoprno ...« je nenadoma zagovoril Foma z nizkim ¦glasom' in pogledal Tarasu v obraz. ¦ '..'.'' ' '"-'"^ »To se pravi, kaj je izoprno človeku?« je vprašal Taras, ne da bi se ozrl v Fomo. Ta je povesil gi1avo, oprl se ob mizb in začel razlagati: " (T;.'.c f)i.Ii.; . $ Volilni 'imeniki za dopolnilne volitve v mestni svet so.postavljeni na vpogled j v smislu § 37. občinskega statuta.primestnem sta^stično-anagfatfičnem uradu SKOZI 4 TEDNE Jn sicer že od 8. t m. dalje: .-.-.. "¦=¦')• : v delavnikih, tevzemši popoldneve v ; soboto, od 8.—12. dopoldne in od 4.-6. j popoldne; „ •" i ob nedeljah ,71 praznikih od 9.—11. dopoldne. ~< ._.. . Reklamacije. ' Reklamacije je vlažiti pri magistratu tekom 8 dni od 5. septembra dalje. Vottlcl! Slovenski voittci! Prepričajte se nemudoma, če ste upisani v volilni imeniki ________ Pred norim Solsftim letom. 11. Goriška gimnazija je menda največja v Avstriji. Poleg pripravljaiuiiice je štel lani I. razred šest vsporednic, H. jazred štiri, HI. razred tri, vsi ostali razredi pa po dve. — Za prihodnje šolsko leto se .nam jih obeta Še več z okroglo 1000 učenci. — Pa tudi po svoji notranji uredbi je to najtežji aparat, ki se da za silo še goniti iz jedAe same ravjiateljske pisarne. Tu sta nastala in rap dno rasteta poleg starega zavoda z nemškim učnim jezikom še dva nova: slovenska gimnazija m — italijanska realna gimnazija. tDa bo kmalu neobhodno potrebno, docela ločiti slovenski in italijanski zavod ter dati jima sa-mostalno vodstvo, je na dlani. Za prihodnje leto so iže zdaj zagotovljeni trije slovenski prvi razredi in dva italijanska. iKauerjev numerus clausus se je vzdržal le prvo leto. Mož je hotel na tak način rešiti — nemško gimnazijo v Gorici. Ali dasi je že drugo leto Kauer propadel s svojo prozorno nakano, je rešila nemško gimnazijo nespametnost nekaterih slovenskih m 'laških starišev, ki vpisujejo svoje otroke v nemški razred. Za prihodnje leto Je vpisanih v I. nemški razred le 17 nčencev, a med temi so Je štirje Nemcvdragi Slovenci In Itaiijani. Ako bi teh zadki* ne bilo, tedaj bi izginil prvi nemški razred in v osmih letih cela nemška gimnazija. Ako bi pa vlada imela toliko smelosti, da -bi za štiri iNemce (ki so povrhu še tujci I), vzdržavala nemški razred, bi morala vstati skot en mož cela dežela m protestovatr proti takemu zapravljanju. Aiko hočejo ti štirje nemški učenci študirati v 'Gorici, naj študirajo v enem ali drugem deželnem jeziku ali pa naj gredo tje, kjer imajo dolžnost, Skrbeti za nje! Naravnost neodpustiljiv greh so torej zakriviK tisti slovenski in italijanski sta-riši, ki so vpisali svoje otroke v I. nemški razred. Morda je še čas, da ta greh popravijo! -Ali ga Ibodo?! Ako ne, naj narodno časopisje izpolni svojo dolžnost!! ' Spremenjenim razmeram se mera prilagoditi tudi feirokratično vodstvo zavoda! — Letno šolsko izvestje se mora odslej izdajah »tudi v slovenskem jeziku! Pred vsem pa naj si slavno ravnateljstvo že zdaj zapiše v svoje anale, da prične s koncem prihodnjega prvega semestra izdajati slovenska in italijanska spričevala. Nemška spričevala -bomo stariši zavračali, m če ne bo drugače, bomo potom re-kurzov in tožbe iskali svojo pravico! PripravSalatea za ¦gimnazijo ima odslej le v toliko pravice do obstanka^ v kolikor bo pripravljala boljši .materija! za slov. gimnaz&o, -ne pa, da bi varovala nemško propada! Res je, da z dežele prihaja še premalo sposobnih učencev za I. razred gimnazije, — in ako pripravljahifca tu*kaj koristi, je prav, afeo ne, naj jo odpravijo!! 7 -.. Na realki je precej vse po starem! Kio je naša stranka I. 1908. stopila z večino v deželni zbor, je takoj dosegla, da so na realki ločili dijafce v paralelke po — narodnosti. To bi bil ;prvi -korak tudi ^do — pouka v obeh deželni« jezikih. Saj bi bilo vendar že preneitrono, da bi n, pr, slovenski profesor potičeval slovenslke u-čence v— nemškem jeziku, enako Italijan italijanske učence! Taka absurdnost bi se smešila sama db sebi in prišli bi tilbo in mirno via iacti do slovenske in italijanske realke. To nevarnost je lisjak Kauer dobro razumel — in naslednje leto v e n-cem svetoven sioves, povzdignilo telesno kulturo in moč našega roda in s tem njegovo odporno sflo proti narodnim in slovensko kulturnim nasprotnikom. Da se kolikor možno podpro te pre-važne slovenske institucije, pozivamo rojake Po vsej slovenski domovini, da tekom letošnjega septembra, koder le količkaj možno, prirede cvetlični dan v korist zgoraj omenjenih' društev. "Nemška požrtvovalnost je potom »cvetličnih dni« za svoje protislovenske napade zbrala samo za »Schulverein« črez 100.000 K, »Roseggerjev fond« znaša črez poltretji milijon K in tudi drugi nernški in italijanski bojni zakladi rasto, da bi prinesli kar najhitreje njim tako zaželjeni naš pogin. Slovensko Sokolstvo stoji pred proslavo svoje desetletnice, ob kateri pril-vede vseslovenski vsesokolski zlet tisoče in tisoče slovanskih bratov na Slovensko. V :kratkem pa se prične tudi šolsko leto in v »iftadogoja« se obračajo naši dijaki z upanjem, da ne pusti svojih varovancev na cedilu. .'Kličemo torej vsem rojakom: priredite povsod cvetlične dneve, da Zberemo prepetrebni denar za naše u-stanove! Vse podrobnosti bodo razvidne iz časopisov, vsa pojasnila pa daje »odbor za vseslovenski cvetlični dan« v Ljubljani, Šubičeva ulica, 3, pritličje. Za »iD: Uižbo sv. darila in Metoda« v Ljubljani: Andr. Senekovič 1. r., prvome-stnik. — Za »iBranibor«: Aleksander Hu-dovernik I. r., predsednik. — Za »Organizacijo svobodomiselnega narodno-na-prednega dijaštva«: iMvlko Naglic 1. r., načelnik. — Za »Slovensko Sokolsko Zvezo«: Dr. 'Ivan Oražen, starosta. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe. (Ciganska preiriganost.) {Predpretekli teden se je JdatMa pri nas tolpa ciganov kotlarjev, med njimi par podjetnih starih cigank, ki so — računajoč na iljudsko babjevernost — napravile irazne dobre »gšefte«, posebno med našimi ženskami. Možki-cigani so hodili okrog po vasi in iskali razbitih kotlov, da jilh popravijo, da bodo kakor novi, in- zibirali stare, skrhane kose, zatrjevaje, da napravijo iz njih dobre, ostre nože! Marsikdo jim je šel na lim in dal koso, v upanju, da ddbi ¦lep nož; čez par dni pa je dobii od prefri-ganega cigana nekak nestvor, ki ni bil ni-, ti od daleč podoben nožu, in o katerem je ciganče trdilo na izveličanje svoje grešne duše, da je nož, in sicer nož, boljši kot vsaki drugfi, in da je 50 v, ki j'Mr za-; Ihteva za svoje delo, vse premailo, kakor da bi bila s tem plačana noževa vrednost. Tako je dobil zviti cigan boso, denar in še kaj drugega po vrhu. Med tem, ko so ciganski dedci baran-tali na ta način s 'kotli hi s kosami, so pa ciganske babnice pihale raznim ženskam na dušo, jim prerokovale srečo iz kart, iskale može, zdravile ljudi in živino, kradle kokoši, zbžrale špeh in opravljale še 'kar je si!ičnih Človekoljubnih del. Delo prefri-:ganih cigank je bilo večinoma venčano z lepimi uspebi in po vasi krožijo razne »luŠtne štorje«, kako so se dale nekatere žepske naplantati od vsevedne in vsemogočne ciganke. Tako pravijo, da bi dobila neka vdova rada zopet moža, kar pa danes ni tako lahko pri pomanjkanju možkih. Zaupala je svojo srčno Ibolečino in skrivno željo zviti ciganki, ki je s pomočjo kart takoj trtešifa njeno brezupno hrepenenje, zagotavljaje ji, da dobi moža, Če napravi to in to, pa Še ono in ono, samo počakati mora do'sv. Pusta. Takrat Ibo poprašal za njo tak in tak fant in ... Za to je dobila ciganka od hvaležne možažeUIne Ančke par kronre ,košček špeTia, lepega, tolstega in še krtma po vrtni. Nekje je dobila ciganka kmetico doma s kopico otrok; potožila ji je, da ima že dolgo časa bolnega imoža in da je le malo upanja, da bi okreval. Zvito cigansko babišče je bilo takoj pripravljeno dati primerno »recnijo«, ki bo gotovo pomagala možu do zdravja-samo imetj mora 20 K. ,In res jih je tud'. dobila, zraven pa še lep kos špeha. if.' Neka druga Marjanca je "dala ciganki 3 kronce, svitle, srebrne, da ji ozdravi bolnega otroka. Ko je v neki (hiši nadle. •govala postarano vdovo za košček slani* ne in jo tolažila v njeni boli, je fzginilo z dvorišča par lepiih putdk, ki jih nikoli več ne bo nazaj. Najzanimivejše pa je, kako je ciganka svetovala raznim Krlincam, ki hrepenijo in koprnijo že leta in i!eta po štorklji, šepeta se raznovrstno o tem, a ne moremo pisati o tem. iNaposled pa' je bilo že ciganskih neumnosti preveč, po. sebno, ko so začele primanjkovati semter-tje kokoške in peteliinčki. Stvar- je pri§ia tudi orožnlištvu na u'ho, ki so hudobno in zvito ciganko kmalu aretirali in jo cd-vedli v -goriške zapore. Pribiti pa moramo, da 'je med našiirii 'ljudstvom Še gldbo.. ko ukoreninjena babjevernost Manjka izobrazbe. ...... - Iz komenskega okraja. Z Nabrežiiie. Že dolgo časa so cenj. 5i. tateljem »Soče« izostale novice z nalše na-rodne lNabrežine, pa saj jiih. nismo posebnih imeli, katere bi čitateiije zanimale, m-ven iianašnje, da je na veliko veselje iNa. brežincev (izvzeti so nekateri) preme, ščen nenadoma z iNabrežime in tudi ,že v sredo 14: t. m,. 'Odšel v Sovodnje kurat Angejj Cargo, kateri je dvanajst let trpel v naši vasi, kakor se je namreč izrazil vikar Švara iz šempolaja pri pridigi 15. t. m. Ta namreč nadoimestuje-.Cargota-. Ti ubogi trpin. Vsa napredna društva je uničil, čuke je ustanovil in njim družice so-vice, občino oziroma davkoplačevalce »obdari!« z menjavo farovižev ,z okoli 'K 30.000, tarokiral je, p.j 6dnevne počitnice je lhodi'1, čukovske veseilioe je prirejal, čuke je po raznih krajiih vozil v Škrbino, Veliki dol itd. Lepe kronice i\ je prislužil, razven občinske plače, računal je namreč, za pogreb do K 35. — ako je treba bilo. Torej to je vse njegovo trpljenje. Ti ubogi trpim, ikako je Shujšal v Nabrežini? iKdor ga pozna, revčka, laihJko ga pomiluje. Jaz pa pravim: 'Boljšega ni mogla, škofija narediti, kakor da ga je enkrat premestila, ker je vskipelo pri Nalbrežincih do vrhunca radj šikan, katere je on .uganjal s fa-rani. Najlepši mir in zadovoljstvo kraljuje sedaj v vasi. Sovodenjcetn želimo, da ne bi imeli toliko nepriietnostii, kakor so jih iNabrežimci imeli; ' Prečastiti škofijski ordinarijat pa naj. sedaj gleda, da pošlje v industrijatno Na-brežino ji vrednega duhovnika, kateri bede v pravem pomenu besede duboven m ne poliitkon in zdražbar, ker .Nabrežino se ne sme prištevati 'h kaki ma'1'i vasi, ampak ,k mestu, kjer se ljudstvo ne da slepiti. Ljudstvo se tu ne obrača po duhovniku, ampak duhovnik se mora po ljudstvu. Svojo službo naj opravi in bode spoštovan, tudi od socijalistov. Dušni pastir naj bode svojim ovčicam ter naj 'gleda, da zavlada z njihovim,1 prihodom, mir, in sicer takšen mir, kakoršen je Vladal pred dohodom Angelja Čargota v Nabrežino. Skoda, da ni odšel pred 10 leti iz vasi. Domače vesti. Umrl je v Slivnem pri Nabrežini l Ivan Peric, posestnik, član županstva, podpredsednik okrajnega cestnega odbora, spoštovan mož. Dosegel je starost 57 let. Pokojnii značajni naprednjak je pustil Časten spomin za sabo. »Preostalim naše sožalje! Iz seje c. kr. ožjega okrajnega šol* skega sveta v Sežani. Potrdilo se 'je proračun za 1. 1913, glasom katerega ostanejo doklade za vzdrževanje šolstva po 1 W<'' kakor v tekočem; ;letu. Dodeli se Ivana Graftilija na šolo »Šolski dom« v Gorici proti temu, da bo isto društvo plačevalo v tem okraju enega učitelja z najnižjo plačo. — Za zgradbo novega šolskega poslopja v Šempolaju se odobri od predsedstva predlagana stavbna parcela Ra-dovičeva v obsegu 2000 m2. Dovoli se razne poprave pri šol. posldpju v Skrbim 'n daljno Obzidanje šoi. vrta v Gorjanskeni. — Ustanovljena vzporednica v Saiežu s«, ne more še otvoriti, ker ni mogoče naj j primerne sobe za učilnico. V prospe kmetijskega pouka določi se vsota 24DV *• rs Vsota se bo'porabila fca novouštain-ov-,«ene kmetijske tečaje in'deloma za na-lade učiteljem, ki z vnemo delujejo v iospeih. 'kmetijstva. — Zaradi vedno po-jj^ljajočih se proSenj Sol. voditeljev se ^vi^ne pavšal za 35%. Laški duhovniki med Slovenci. — No-vdmašnik doti Eugerio Bregant te Loč-nika je imenovan za 'kaplana v Kanalu; don Pietro 7jOizmmJ^km^^r}t.\^^\ novan za kaplana v Tolminu"; "* e^jftfeif-*] don Oiuseppe Biressan za vikarja v Jam-[jalfj ter bo oskrboval tudi Doberdob; don Ettore Carlet, kaplan v Rocinju, ije ime-rtovarii .za vikarja na Srednjem.. -- Slovenskih dub'oWikdv':po,manjkuje, ker "noče S. L. S. imeti posvetno 'inteligenco, Za kurata v Nabrežini je imenovan Icurat v.Štjaku Ivan Franke. M\ bo ustrezal željam Nabrežitrcev? (Glefj današnji dopis!) Za nadškofijskega kaplana je .imenovan don Giuseppe Grusoviiu, sedaj kape- . jan v Vilešu; —,.v,. .S^lno cerkev v Gorici je pokliearnadškbra vikarja in zakrista-na iiovotnašnika don GiovaiHii 'Pastoric-chio iz Gradeža. [ Goriški župan je bil v nedeljo na Roj-I crfi prt slovesni vojaški maši na cesarjev I rojstni dan. General Scotti ga je popolno-f m ignoriral, dočim je druge predstojnike Mastni} pozdravil; v soboto zvečer vojaška godba ni svirala pred stanovanjem županovim. Vse to radi tega, 'ker se župan Bdirtbig ni bil udeležil neke patriotičue slanosti, h kateri je bil povabljen. Radi Kadenara se.jezita »Gorica« in »Slovenec« na »Sočo«, '»Slov. Narod«, in I »Edinost«. — Kar se tiče našega !tf Trijezični lepaki. — Celo prvi 'hoteli j — »Siidibaihn« — vabi na svoje prireditve ! 2 lepaki v trefh jezikih, dočim se temu skr-too .izogibajo razun ^Jelena« vsi drugi, N°vi najemnik nekega drugega botefo je j ^ral celo v pogodbi podpisati, da ne bo tekal tepakov, jedilnih listov itd. tudi v slo-i ven&kem jeziku. Vkljub temu so Slovenci redni obiskovalo: prireditev', 'hotelov, restavracij, .kamor jih ne vabiijo. O tem žalostnem poglavju narodnega (ponosa ibi se i «alo marsikaj .povedati! Ali ne bo še pa-meK med našimi rojaki?! Kol. dr. »Solkan« je morallo radi sla-l vga vremena prenesti tombolo na nedo-0cen ča's. Da se ta prireditev preveč ne zavleče, se je sklenilo, da se bode vršiHa »omfcola v nedeljo dne 26. t. m. ob 5. flopoludne. Toliko v znanje onim, ki so že srečke Nili. Odbor. Srb v Krminu. — V Krminu so areti-ra" nekega Karla Vasilkoviča, Srba, ki je 'ustimlljan raznih tatvin -V.I^minski občini; ¦•kradel je krompir in kokoši,. Izsuševanje močvirja v červmjan-skem sodnem okraju. — Sankcioniran je zakonski načrt, sprejet v goriškem deželnem ziboru, glede izsuševanja močvirja okoli Ogleja in Terza. — To je na veliko zasnovano delo, ki bo stalo deMo ogromnega denarja. Namakanje tržiske. ^ravani so lepo 'izvedli Lahi in dežela je ^iaS^i^ll^lSžire^svofe, sBcJa^začno osuševati •rnočvirja pri Ogleju in Terzu. Zakonski,, načrt je'sankcioniran; zato .pojdejo na delo, da se začne vršiti čim prej. Res je potrebno osuševanje onih močvirji, toda .pri tem.nam stopa pred oči zanemarjeni slovenski del dežele. V Gorah še potrebnih poti nimajo kmetje, v furlanski nižini pa so krasne ceste in poti in tam doli izvršujejo že tako važna in draga dela, kakoršno je osuševanje močvirji. — Naš davfcoplačevailec vedno ¦hujše občuti tiste »dobrote« iz deželne j hiše, katerih so polna klerikalna usta.jDor | kler bo obstajala zveza, pa tudi, ne bo boljše. Društvo »Dijaška kuhinja v Gorici« (bo sprejemalo, letos dijake goriških srednjih' šcii na- hrano. Kdor bi .želel biti sprejet začetkom '.leta, naj pošlje, prošnjo, (naslovljeno na društvo in opremljeno s potrebnimi dokumenti (pri novih zadnje spričevalo; pri onih, ki žele hrano brezplačno ali. po znižani ceni, tudi ubožno spričevalo) g. ravnatelju Fr. Strnadu, sta-¦mujočemn v Gorici, Via leopardi, do konca avgusta. Na kasnejše prošnje se ne bo oziralo. Nekaterim društvom! — So društva po deželi, ki prirejajo veselice, gledališke predstave, in ki delajo veliko reklamo v našem listu za svoje prireditve; ko pa se izvrši veselica, predstava, pa ni nobenega več, ki bi znal vzeti pero v roke ter napisati 'kratko iporočilo o prireditvi. Pač pričakujejo, da-bo kaj v lis'ti, ali nobeden se ne zmisli, da treba to napisati. Občinstvo, ki bere, da bo v tem in onem kraju taka in taka veselica, in to v številki za številko, hoče tudi vedeti, kako je taka veselica skoneaila. To stvar naj si društva uredijo tako: v odboru se določi, kdo bo skrbel za rekllamo in določi naj se ob jednem, 'kdo poskrbi za poročilo o veselici. — V tem pogledu mora nastopiti red. Društvom, ki se ne bi ravnala po naši zahtevi, ne bomo mogli dajati prostora za reklamo. V letovišču ne more človek samo od dobrega zraka živeti; potrebuje tudi vsled boljšega teka obrane. Sicer je pa ravno na deželi in na gorah težko hrano dobiti. Zato smo tem. bolj veseli, ker je mogoče vsakemu v par trenutkih napraviti najfniefšo, svežo juho. Tej svrhi najbolje služijo -Maggijeve kocke za govejo juho z zvezdnim križcem: treba je kocke samo politi z vrelo vodo. (Kadar kupuješ, pazi na ime »Maggi« in varstveno znamko »zvezdo s 'križcem«. podpišejo isto le oni, kater} se izleta go» tovo udeleže, to pa - ',.'_. j; ',':• \/ Mati umorila štiri svoje Mroke.iVlz Gorij poiočajo: . V neddjo,: ^utrajf.se je zgodSla na.Rečici',pri Blf^u. strašna rodbinska tragedija'. Mati Neža .Pretnar na Rečici prj Bledu je prerezala svojim štirim oti oawii, . starim od ©nega. do šest let vratove. Njen. mož. Janez Pretnar je šel k Šesti malši v Zgor. Gorje. Ko.ise je', vrnil iz cerkve :in stopil v sobo, nudil se mu. je grozni- pogled.. Vse v sobi je bilo krvavo, trupla umorjenih otrok so ležala na posteljah, tako da so glave visele nayf zdol, vratovi pa so bili vseh otrok prerez 2ani. Pretnar svoje* tene ni dOipil doma, pač pa sp luu sosedjeipripov^vali, da sovideli.iN^žo Pretnar, ko je hitela v gore. Moža je spravil ta grozni dogodek v obup in se je hotel utopiti v jezeru. Sosedje so to preprečili in stražijo Janeza Pretnarja noč in dan, da bi si kad ne« naredil. Neža Pretnarje izvršila Štirikratni grozni umor v nakrat izbrudili blaznosti, kateri pojavi so se že nekaj Časa na njej opažali. lObveščena -žendarmerija je šla takoj iskat Nežo Pretnar v gore. Gospodar vrgel deklo skozi okno. Nedavno je v Trstu dekla Josipina.Vulč, doma iz Cezsoče, z okna padla itn kmalu nato umrla. Na smrtni postelji je izpovedala, da je hotel njen gospodar Coen izvršiti nad njo nenravno dejanje, da se je •branila in da jo je nato v 'boju gospodav čez okno pahnil. Coena so zaprli in ga obdržali v preiskovalnem zaporu. Kranjski odbornik dr. Pegan ponesrečil. Deželni odbornik dr. Pegan, ki se je te dni nahajal na letovišču v hrvatskem ip.nmonjil, se je v nedeljo vračal na svojem avtomobilu proti Ljubljani. Nad Oir-kvenioo pa je avtomobil po nesreči zadel v brzojavni drog, tako da je dr. Pegan odlctel iz voza s tako močjo, da se je tla tleli trikrat preobrnil. iDodH je teike po--škodbe na obraocu in rokah ter si je pretresel možgane. ' \ Moštvo naše vojne mornarice. — Po zadnjih letnih poročilih o rekrutlh je bilo po materinem jeziku v mornarici: 3810 rekrutov je bilo, med temi 1219. Hrvatov, 900 Nemcev, 662 Ogrov, .581 Italijanov, 253 Čehov, 116 Slovencev, 44 'Poljakov, 20 Slovakov, 12 Rumunov in 3 Rusini. Kar se tiče Ogrov in CehOv in Nemcev, so povečini ljudje, ki se oglasijo prostovoljno ,za mornaripno-službo. Enoletnih ' pfost6vo1jbev je bilo 116. med temi 39 pristojnih na ČešJep,. 37 na Ogrsko, 24 na Avstrijsko,. 22. na IVlorav-sko, 19 v 'iPr.imorje, 10 na Hrvatsko,, 6 v . Galicijo, 5 v Dalmacijo, 2 v Šlezijo, l.na Kranjsko, .1 v Bukpvino. Dalje na 4. strani. Razne vesti. Atentat na. dunajskega generalnega vikarja; — Atentat pa je veljal nadškofu NagUi.'— V nedeljo dopoldne je »bilna Dunaju izvršen atentat na generalnega vikarja pri sv. Štefanu dr. Bflugeria. ,Ko je ob pol U. dopoldne prišel iz nadškofijske palače v cerkev sv. Štefana, kjer se je imela vršiti cesarska maša s »Tedeurnom« in je dr.lPfluger, tfblečen v oflaat in z mi-tro na glavi prišel do zakristije^mu je neki, človek zasadil nož v iliiibet. No! se je za-; lomil in je rezilo, ostalo v rani. Dr. Pflu-; gerja so odpeljali v njegovo stanovanje,; kjer mu je zdravnik vzel nož iz rane,.ki je želo resna,.vendar pa ne smrtna. Napa-; diilca so aretirali. iPo listinah, ki jih je Imel. pri sebi, so dognali, da je neki IvamiPrinz, ki je bil pred kratkim izpuščen Iz blaznice Ybbs. t slov; in :oem: stenografije, išče odvetniška pisarna dr. Dinko Puc-a v Gorici, Semeniška ulipa št. 1.. Strojepisci,^^ prednost. Vstop takoj, — Plača po dogovoru. autorizouana stavbena turdka *$ (Somi ulica Adelaide Ri3tori;|tty^5 se priporočata p. n. občinstvu' za vsa stavbena dela.' Izdelujeta vsakovrstne j načrte, proračuiie in kojavdačrje po $ najtiižjih čeuah. , .: Uloni te irifce dctta Starione v Trstu pred sodniio. — Dine 21. aprila t1. sta vlomila neznatna lopova v skladišče vreč v ulici Stazione, ki je ilast trgovca Julija Levija. Bilo je to dopoldne, nekoliko po 10. Eden je nameril nanj