Praktična slovensko - nemška grainatika. (Dalje.) V. Stavek, osebek in povedek. Kar je bilo dosihmal posamezno obravnano, jemljc se lukaj skupno in se primerja med sabo. Otroci naj se zavedd, kaj narede, kedar od reči povedci, kaj da delajo, kakšne da so, ia kaj da so, ali otroci naj sezavedci, da napravijo stavek. Povej mi, kaj dela koaj ? Konj vozi. Kakošen pa je konj, ali kakošea more biti ? Konj je močen . • . Kaj pa je koaj ? Kooj je žival. Ravao tako mi povej od petelioa, od kosa. Povej mi tudi od Jaaeza, kaj dela, kakošen je, kaj da je? Povej ii)i saai od sebe, kaj delaš, kakošen si; če se pri- merjaš z odrasčenira človekoai, kaj si tedaj ? — Ktere besede naai povedd djanje reči? Djaaje ali stanje reči nam povedd časovniki ali glagoli. — Povej mi tedaj saai od sebe, kako djaaje? Jaz pišeai. — Kdo piše? — Jaz. — Kajsi povedal? — Da pišem. Kaj pa Janez dela? Janez števili. — Beseda, od ktere se kaj pove, se imeauje o s e b e k. Kakšea razpol besed (Redetheil) je tukaj osebek? Osebno zaime... pa ime, tedaj osebek je večidel osebno zaime ali pa ime. — Povedal si poprej saai od sebe, da pišeš, — da si aiajhen, da si deček, in to povedanje v stavku se iaienuje p o v e d e k. Kolikeren je tukaj povedek ? — Trojin .... Kako se pravi besedam, ktere kažejo djaaje, tistim ktere kažejo lastnosti, ia tistiia, ktere od imea pripoveduje, kakošne da so? — Kaj tedaj more biti povedek ? — Xekako tako naj skuša učitelj otrokom nauk od stavkov razloževati. Ta nauk je za nezrele otroke zadosti težaven, ker mislili niorajo tukaj na dvoje: 1) na posamezne besede, k ktereaiu razdelku govora da gredd, 2) morajo iz teh posameznih besedi cele stavke narejati, tako da se zavedd, kaj da so naredili pa zakaj, da so tako, in ae drugače naredili. Mladost pa se tako težko do kje pripelje, da bi delala in zraven premišljevala. Poslužujein se tudi tukaj doaiače prilike, ter primerjam stavek z družiao. Za gospodarja postavim osebek, za družiao pa povedek . . . Gospodarju je ime Martin . . . Pri tej hiši je tedaj Martin za gospodarja. Ima pa Martia družiao. Hlapcu je ime Jaka . . . Jaka je tedaj tukaj hlapec. Zamore pa Martin še drugo družino imeti. Pri kaki drugi hiši pa ima, post., gospodar drugo ime. Utegae se kteri mojemu razkladanju posmehovati; ali poniisliti je potreba, da se pri otrocih z domačo priliko več opravi, kakor z učenimi razpravami, ako le človek pravo zadene. Vse drugače je podučevati nevedne otročaje, kakor pa bolj odrasčeno mladost. Pri otrocih more učitelj za vse mišljenje, za vso logiko podlago delati; Iahkomiselni otroci morajo začeti aiisliti; tukaj ni nič znaaega, razua tega, kar s telesaimi počutki vidijo... Stavek je pa že misel z besedo povedaaa. Tedaj si mora učitelj prizadevati, da zbujuje notraaje dusae moči, post., spouiin, um, in sicer tako, da nauk naslanjuje na kaj znaaega. — ,,Qui bene distinguit, bene docet". Pristavljaai pa sicer, da pisaje te verste se nočem nikamor za zgled postavljati, ali komu svoje misli vrivati, tudi ne svoje metode, kakor ediao zveličavae hvaliti ... V Rim več potov derži, in po vseh se pride do srede mesta. Omeail seai precej v vvodu, da prosim častite gospode sodelavce aa šolskem polji, da razodevajo tudi oni svoje skušaje, da bodem pametae ugovore hvaležao prejemal i. t. d. ,,Učiteljski Tovarš" tudi vsakemu dopisniku svoje verstice odpira. Več oiisel, go- tOVi SVet. CD.lje prih.)