Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. * Korespondenčni avtor / Correspondence author 93 Prejeto: 25. marec 2022; revidirano: 4. april 2022; sprejeto: 19. maj 2022. / Received: 25th March 2022; revised: 4th April 2022; accepted: 19th May 2022. DOI: 10.37886/ruo.2022.007 Statistika kriminala v letu 2020 v Sloveniji Franc Brcar * Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Ulica talcev 3, 8000 Novo mesto, Slovenija franc.brcar@gmail.com Povzetek: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšno je bilo stanje na področju kriminala v letu 2020 v Sloveniji? Namen: Kriminal je zelo škodljiva aktivnost v družbi. Namen in cilj raziskave je narediti pregled stanja na tem področju in predlagati predloge za izboljšanje. Metoda: Uporabljena je bila frekvenčna statistika in HI-kvadrat test. Ti dve statistični metodi sta relevantni za tovrstne raziskave. Rezultati: Prikazana je statistika kriminala po demografskih podatkih in po vrsti kriminalnih dejanj. Organizacija: Rezultati so pomembni za policijo, sodišča in za izobraževanje. Ženske so pogosteje žrtve kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi. Mlajša in starejša generacija sta pogosteje žrtve kaznivih dejanj v primerjavi s srednjo generacijo. Družba: Zavedanje o tej problematike na ravni celotne družbe je pomembno. Samo s tem lahko izboljšamo stanje. Originalnost: Raziskava je pomembna za povečanje varnosti na ravni celotne družbe. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Uporabljeni so bili samo podatki za leto 2020. Potrebne so poglobljene kvantitativne in kvalitativne analize. Ključne besede: kriminal, kriminalci, varnost, policija. 1 Uvod V vsaki družbi se dogajajo pozitivne in tudi negativne aktivnosti. Tudi Slovenija in Slovenci nismo pri tem izjeme. Vprašanje pa je, koliko je teh negativnih pojavov in kolikšno škodo povzročajo. Zaradi kriminala trpijo posamezniki, družine, organizacije in celotna družba. Nasprotno pa se posamezniki, njihove družine in organizacije s kriminalom lahko zelo okoristijo. In to je bistvo vsakega kaznivega dejanja. Raziskovalni problem ali raziskovalno vprašanje tega članka je, kakšno je bilo stanje na področju kriminala v Sloveniji v letu 2020. Raziskava je omejena samo na navedeno leto, saj podatki za leto 2021 še niso na razpolago. Osnovni namen raziskave je prikazati statistične podatke kaznivih dejanj v navedenem letu. Cilj pa je prikazati značilnosti ali trende teh aktivnosti. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 94 2 Teoretična izhodišča Ministrstvo za notranje zadeve oz. Policija izvaja svoje aktivnosti, na internetni stani pa tudi objavlja poročila in tudi izvorne podatke kaznivih dejanj (Ministrstvo za notranje zadeve, 2022). Podatki in poročila so pomembni za obveščanje in osveščanje vseh zainteresiranih. Zadnjih nekaj let se spopadamo s covid-19 krizo. Zanimivo je razmišljanje, kako taka epidemija vpliva na kazniva dejanja. Meško in Urbas (2021, str. 24) ugotavljata padec števila kaznivih dejanj na vseh policijskih upravah v letu 2020 primerjano z letom 2019, razen na Generalni policijski upravi, kjer je prišlo do povečanja. Pomembno je tudi geografsko raziskovanje. Medij za neodvisno novinarstvo – podcrtano.si. (2016) navaja: »Kočevju med kraji z največ nasilja sledijo Črnomelj, Piran, Maribor in Gornja Radgona. Med kraji z najmanj nasilja pa so Idrija, Tržič, Škofja Loka, Ilirska Bistrica in Ajdovščina.«. Po analizi stanja in identifikaciji vzrokov lahko – seveda če želimo – stanje hitro izboljšamo. Kazniva dejanja lahko obravnavamo na različne načine, glede na neodvisne spremenljivke oz. dejavnike. Pogosto jih obravnavamo glede na različne demografske podatke. Schiks, van de Weijer in Leukfeldt (2022, str. 3–6) so raziskovali, kako intelektualne sposobnosti vplivajo na kriminalna dejanja in še posebej na visoko-tehnološki kriminal. Poleg tega, lahko pri raziskovanju kaznivih dejanj uporabljamo vse raziskovalne metode. Najbolj razširjene so kvantitativne metode, s tem, da lahko s kvalitativnimi metodami odkrijemo še bolj poglobljene rezultate. Ta ko so npr. Agarwal, Nagpal in Sehgal (2013, str.1–4) uporabili analizo grozdov (cluster analysis – clustering), ki je med statističnimi metodami redkeje uporabljena. Glede na teoretična izhodišča in samo naravo raziskave definiramo dve hipotezi: Hipoteza 1: Ženske so pogostejše žrtve kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi. Hipoteza 2: Mlajša in starejša generacija sta pogostejši žrtvi kaznivih dejanj v primerjavi s srednjo generacijo. 3 Metoda V raziskavi smo uporabili podatke Ministrstva za notranje zadeve (2022), ki so dostopni na njihovi internetni strani. Podatki so v datoteki v CSV (Comma-Separated Values) formatu. Vseh zapisov, ki so se zgodili v letu 2020, je bilo 61.574. To pomeni, da je bilo toliko udeleženih oseb v kaznivih dajanjih, samih kaznivih dejanj pa je bilo 39.400. Pri enem kaznivem dejanju lahko sodeluje več oseb in pravna oseba je vodena kot ena oseba. V podatkovni datoteki je triintrideset spremenljivk, v analizi pa je bilo uporabljenih naslednjih dvajset: (1) datum storitve kaznivega dejanja (MM.LLLL); (2) ura storitve kaznivega dejanja (intervali); (3) dan v tednu; (4) PU storitve kaznivega dejanja; (5) atribut o tem, ali je osumljenec policiji znan ali ne (povratnik); (6) klasifikacija kaznivega dejanja (zakon/člen/odstavek/točka/alinea - tekst člena); (7) vrsta kriminalitete (splošna/gospodarska); Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 95 (8) vrsta kriminalitete (organizirana); (9) vrsta kriminalitete (mladoletniška); (10) dokončanost kaznivega dejanja; (11) podroben opis prizorišča kaznivega dejanja; (12) kot kaj nastopa oseba v kaznivem dejanju; (13) starostni razred, ki mu oseba pripada ob storitvi kaznivega dejanja; (14) spol; (15) državljanstvo osebe (samo slovensko ali tuje); (16) poškodba osebe; (17) vpliv alkohola; (18) vpliv mamil; (19) pripadnost organizirani združbi in (20) materialna škoda v EUR. Za analizo je bila uporabljena frekvenčna statistika, HI-kvadrat test in prikaz rezultatov s kontingenčnimi tabelami. Vsi rezultati so prikazani v tabelarni obliki. Vsi podatki niso popolni. Tako so v tabelah prikazani »veljavni« in »manjkajoči« podatki. Za manjkajoče podatke velja, da polje ni bilo izpolnjeno. Za to obstajajo različni vzroki, npr. da stanja ni poznano. Manjkajočih vrednosti je praviloma manj kot en odstotek, tako da to ne vpliva na celoten rezultat. Podatki so bili pridobljeni na uradni strani Ministrstva za notranje zadeve. Podatki se zbirajo ob intervencijah policije pri kaznivih dejanjih. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da so podatki zanesljivi in veljavni. Na sliki 1 je prikazan model raziskave. Zanima nas predvsem ogroženost zaradi kaznivih dejan glede na spol in starost. Slika 1. Model raziskave 4 Rezultati 4.1 Analiza oseb udeleženih v kaznivih dejanjih Vseh oseb udeleženih v kaznivih dejanja je bilo v Sloveniji v letu 2020 61.574 (Tabela 1). Pri tem za 384 (0,6 %) oseb ni podatka, za kakšno vrsto osebe gre. Za 61.190 oseb pa vemo, kakšen je bil njihov status v kaznivem dejanju. 40.220 oz. 65,3 % od vseh je bilo nedolžnih žrtev, 14.081 (22,9 %) pa ovadenih osumljencev. Ostalih, npr. neoškodovanih udeležencev je bilo 6.672 (10,8 %). Neovadenih osumljencev je bilo 217 oz. 0,4 %. Vloge so take kot so. Komentiramo lahko, da je več kot 60.000 oseb udeleženih v kaznivih dejanjih v enem letu na dva milijona Slovencev verjetno velika številka. Pozitivno je, da je število neovadenih osumljencev relativno nizko. Idealno bi bilo, da bi bila ta vrednost enaka nič. Udeleženec kaznivega dejanja (Žrtev ali drugo) Spol (Moški ali ženska) Starostna skupina (Mlajša, srednja ali starejša) H1 H2 Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 96 Tabela 1. Vrsta osebe Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Žrtev 40220 65,3 Ovadeni osumljenec 14081 22,9 Ostalo 6672 10,8 Neovadeni osumljenec 217 0,4 Skupaj 61190 99,4 Manjkajoči Ni podatka 384 0,6 Skupaj 61574 100,0 V tabeli 2 so prikazani starostni razredi udeležencev kaznivih dejanj. Pravne osebe ne upoštevamo. Najpogosteje sodelujejo v kaznivih dejanjih osebe v starosti od 34 do54 let. Teh je skupaj 24.617 oz. 39,9 %. To sovpada s podatkom, da je povprečna starost v Sloveniji 43,8 let (Statistični urad Republike Slovenije, 2022). Tabela 2. Starostni razred udeležencev Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Pravna oseba 12652 20,5 34-44 11965 19,4 44-54 9008 14,6 24-34 8691 14,1 54-64 5756 9,3 Nad 64 5163 8,4 18-24 3951 6,4 07-14 1276 2,1 16-18 1033 1,7 14-16 854 1,4 00-07 798 1,3 Nezanesljiv podatek 38 0,1 Ni pojava 5 <0,05 Skupaj 61190 99,4 Manjkajoči Ni podatka 384 0,6 Skupaj 61574 100,0 Mož udeleženih v kaznivih dejanjih je bilo 53,9 %, žensk pa 24,9 % (Tabela 3). Žensk je bilo več kot polovico manj, kar pomeni, da je kriminal v moški domeni. Tabela 3. Spol udeležencev Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Moški 33190 53,9 Ženski 15345 24,9 Pravna oseba 12652 20,5 Skupaj 61187 99,4 Manjkajoči Ni podatka 387 0,6 Skupaj 61574 100,0 V tabeli 4 so prikazane osebe po državljanstvu. Slovencev je bilo 55.510, tujih državljanov pa 5.680. Tujcev je bilo 9,2 %. Kako je mogoče, da država dovoli, da je v kaznivih dejanjih skoraj deset odstotkov tujcev? Logično bi bilo, da bi bil delež tujcev nižji. In normalno bi Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 97 bilo, da bi se tujci v svojih državah ukvarjali s kaznivimi dejanji in ne da za to uporabljajo Slovenijo. Tabela 4. Državljanstvo udeležencev Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Slovensko 55510 90,2 Tuje 5680 9,2 Skupaj 61190 99,4 Manjkajoči Ni podatka 384 0,6 Skupaj 61574 100,0 V večini kaznivih dejanj ni poškodovanih oseb (43,7 %). Poleg tega imamo v tabeli 5 navedeno, da za kar 54,5 % oseb ni podatka o poškodbi. Vseh skupaj je bilo poškodovanih 1.091, kar je zelo veliko. Devetintrideset osebe je pri tem izgubile življenje. Tabela 5. Poškodbe udeležencev Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Brez poškodbe 26911 43,7 Lahka telesna poškodba 949 1,5 Huda telesna poškodba 99 0,2 Smrtna poškodba 39 0,1 Posebno huda telesna poškodba 4 <0,05 Skupaj 28002 45,5 Manjkajoči Ni podatka 33572 54,5 Skupaj 61574 100,0 V tabeli 6 je prikazana prisotnost alkohola pri kaznivem dejanju. Alkoholiziranih je bilo 73 oseb oz. 0,1 % od vseh udeležencev kaznivih dejanj. Tabela 6. Vpliv alkohola Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Ne 17536 28,5 Da 73 0,1 Skupaj 17609 28,6 Manjkajoči Ni navedeno 43965 71,4 Skupaj 61574 100,0 Še manjši je delež mamil. Razširjenost mamil je manjša od alkohola. Pri sedemnajstih osebah je bila ugotovljena prisotnost mamil (Tabela 7). Pri vplivu alkohola in mamil je velik delež, da podatek ni naveden (manjkajoča vrednost). Za alkohol 71,4 % in za mamila 71,5 %. Podatek ni naveden, ker preverjanje alkohola in/ali mamil ni bilo izvedeno. Tabela 7. Vpliv mamil Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Ne 17509 28,4 Da 17 <0,05 Skupaj 17526 28,5 Manjkajoči Ni navedeno 44048 71,5 Skupaj 61574 100,0 Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 98 V tabeli 8 je prikazano, da je 597 oseb pripadalo organiziranim kriminalnim združbam. Delež en odstotek je relativno nizek, vendar je potrebno povedati, da so organizirane družbe bolj agresivne in nasilne, kot pa posamezniki pri kaznivih dejanjih. Poleg tega gre pri organiziranih združbah tudi za večja oškodovanja in za najbolj huda kazniva dejanja. Tabela 8. Organizirana združba Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Ne 60593 98,4 Da 597 1,0 Skupaj 61190 99,4 Manjkajoči Ni podatka 384 0,6 Skupaj 61574 100,0 Pri 31.807 oz. 51,7 % osebah ni bilo povzročene škode. Največ je bilo kaznivih dejanj, kjer je bila povzročena škoda med 100 € in 1.000 €. Samo štirinajst oseb je bilo udeleženih v kaznivih dejanjih s povzročeno škodo več kot 500.000 € (Tabela 9). Število je relativno majhno, tu so tudi pravne osebe, zneski oškodovanja pa so lahko še bistveno višji. In tu citirajmo zurnal24.si (2020), ki citira eksperta za finančni kriminal Simiča: »Simič ocenjuje, da imajo Slovenci do 20 milijard evrov gotovine sumljivega izvora.«. Izraz »sumljiv izvor« verjetno lahko nadomestimo z izrazom »ukraden izvor«, da bo zadeva bolj razumljiva. Tabela 9. Povzročena škoda Podatki Odgovor Frekvenca Delež[%] Veljavni Brez 31807 51,7 100 - 1.000 € 14257 23,2 Do 100 € 8170 13,3 1.000 - 10.000 € 5955 9,7 10.000 - 100.000 € 908 1,5 100.000 - 500.000 € 79 0,1 Nad 500.000 € 14 <0,05 Skupaj 61190 99,4 Manjkajoči Ni podatka 384 0,6 Skupaj 61574 100,0 V tabeli 10 je prikazana kontingenčna tabela in HI-kvadrat test, katerega zapišemo v sledeči obliki: χ 2 (6)=10.103,024, p<0,001. Test je statistično značilen. Predvsem nas zanima odnos spola proti vlogi osebe v kaznivem dejanju. Od vseh žensk jih je 75,0 % v vlogi žrtve kaznivega dejanja, nasprotno je mož, ki so žrtve samo 49,7 %. Hipotezo 1, da so ženske pogostejše žrtve kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi, lahko s tem potrdimo. Ovadenih osumljencev pa je med moškimi kar 35,5 %, med vsemi ženskami pa samo 13,3 %. Iz tega lahko potrdimo, da so moški pogosteje ovadeni osumljenci, ženske pa nedolžne žrtve. Še bolj izrazito pa je pri pravnih osebah. Od vseh pravnih oseb, ki so se znašle v kaznivem dejanju, jih je bilo kar 96,6 % v vlogi žrtve. Zaključimo lahko, da so pravne osebe bolj ranljive in da so zato pogosto tarča kaznivih dejanj. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 99 Tabela 10. Povezava med vrsto osebe in spolom Spol Skupaj Moški Pravna oseba Ženski Vrsta osebe Neovadeni osumljenec Frekvenca 153 9 55 217 % po Spolu 0,5 0,1 0,4 0,4 Ostalo Frekvenca 4752 179 1741 6672 % po Spolu 14,3 1,4 11,3 10,9 Ovadeni osumljenec Frekvenca 11794 246 2041 14081 % po Spolu 35,5 1,9 13,3 23,0 Žrtev Frekvenca 16491 12218 11508 40217 % po Spolu 49,7 96,6 75,0 65,7 Skupaj Frekvenca 33190 12652 15345 61187 % po Spolu 100,0 100,0 100,0 100,0 V tabeli 11 je prikazan odnos med starostnimi razredi in vlogami oseb v kaznivih dejanjih. HI-kvadrat test je statistično značilen: χ 2 (36)=11.351,272, p<0,001. Kot ovadeni osumljenci izstopata dve starostni skupini: 17-18 let z 42,0 % in 19-24 let z 43,0 %. Nasprotno pa kot žrtev najmlajši do štirinajstega leta starosti: 0-7 let 7 99,7 % in 8-14 let z 99,6 % in starejši od štiriinpetdeset let: 55-64 let z 68,2 % in nad 64 let z 77,5 %. Najbolj ranljivi so najmlajši in najstarejši, najbolj kriminalno nastrojeni pa so tisti v najbolj ustvarjalnih letih. Hipotezo 2, da sta mlajša in starejša generacija pogostejši žrtvi kaznivih dejanj v primerjavi s srednjo generacijo, s tem potrdimo. Tabela 11. Povezava med vrsto osebe in starostnim razredom Vrsta osebe Starostni razred [let] 00-07 08-14 15-16 17-18 19-24 25-34 35-44 45-54 55-64 Nad 64 Neovadeni osumljenec f 0 1 4 1 8 42 66 45 27 14 f[%] <0,05 0,1 0,5 0,1 0,2 0,5 0,6 0,5 0,5 0,3 Ostalo f 2 3 146 154 558 1260 1825 1208 750 583 f[%] 0,3 0,2 17,1 14,9 14,1 14,5 15,3 13,4 13,0 11,3 Ovadeni osumljenec f 0 1 276 434 1698 3377 4096 2320 1053 564 f[%] <0,05 0,1 32,3 42,0 43,0 38,9 34,2 25,8 18,3 10,9 Žrtev f 796 1271 428 444 1687 4012 5978 5435 3926 4002 f[%] 99,7 99,6 50,1 43,0 42,7 46,2 50,0 60,3 68,2 77,5 Skupaj f 798 1276 854 1033 3951 8691 11965 9008 5756 5163 f[%] 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Opomba. Frekvence (f) in deleži (f[%]) za »NI PODATKA«, »NI POJAVA« in »PRAVNA OSEBA« niso prikazani. 4.2 Analiza kaznivih dejanj Do sedaj smo obravnavali osebe udeležene v kaznivih dejanjih, od tu naprej pa obravnavamo samo kazniva dejanja. Dejanj ali dogodkov je manj kot oseb in sicer 39.400 v letu 2020. Zanimivo je, da je največ kaznivih dejanj v prvih dveh mesecih leta, najmanj pa v zadnjih treh. V sredini leta pa ne zasledimo zakonitosti. Očitno so bili nepridipravi najbolj aktivni v začetku leta (januar in februar), konec leta jim je zagon pošel (oktober, november in december) (Tabela 12). Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 100 Tabela 12. Mesec storitve kaznivega dejanja Mesec Frekvenca Delež[%] Januar 4655 11,8 Februar 4347 11,0 Julij 4038 10,2 Junij 3933 10,0 Maj 3709 9,4 Avgust 3566 9,1 Marec 3510 8,9 September 3321 8,4 April 3083 7,8 Oktober 2879 7,3 November 1705 4,3 December 654 1,7 Skupaj 39400 100,0 V tabeli 13 so prikazane frekvence kaznivih dejanj po časovnih intervalih dneva. Največ kaznivih dejanj se zgodi med 24:00 in 1:00, najmanj pa zjutraj med 1:00 in 5:00, v času za spanje. Tabela 13. Ura storitve kaznivega dejanja Ura Frekvenca Delež[%] Prvih pet časovnih intervalov z največjo frekvenco pojavljanja 00:00-00:59 3286 8,3 10:00-10:59 2316 5,9 12:00-12:59 2279 5,8 15:00-15:59 2271 5,8 18:00-18:59 2256 5,7 Zadnjih pet časovnih intervalov z najmanjšo frekvenco pojavljanja 05:00-05:59 531 1,3 01:00-01:59 523 1,3 02:00-02:59 461 1,2 03:00-03:59 445 1,1 04:00-04:59 414 1,1 Opomba. Navedene so samo frekvence prvih pet in zadnjih pet časovnih intervalov. Če gledamo aktivnosti po dnevih (Tabela 14), je nedelja dan za počitek tudi za kriminalce. Ob nedeljah se je zgodilo samo 4.271 kaznivih dejanj, kar predstavlja 10,8 odstotka. To je bistveno manj od ponedeljka, ki je najbolj aktiven dan v tednu s 6.355 kaznivih dejanj (16,1 %). Tabela 14. Dan storitve kaznivega dejanja Dan v tednu Frekvenca Delež[%] Ponedeljek 6355 16,1 Petek 6253 15,9 Sreda 5979 15,2 Torek 5802 14,7 Četrtek 5695 14,5 Sobota 5045 12,8 Nedelja 4271 10,8 Skupaj 39400 100,0 Policijska uprava Ljubljana je največja v Sloveniji, zato je tudi njen delež največji in sicer 39,5 % kaznivih dejanj (Tabela 15). Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 101 Tabela 15. Policijske uprave storitve kaznivega dejanja Policijska uprava Frekvenca Delež[%] PU Ljubljana 15555 39,5 PU Maribor 5307 13,5 PU Celje 4926 12,5 PU Novo mesto 4411 11,2 PU Koper 3038 7,7 PU Kranj 2701 6,9 PU Nova Gorica 1495 3,8 PU Murska Sobota 1448 3,7 Ni Podatka 467 1,2 GPU 52 0,1 Skupaj 39400 100,0 Opomba. PU policijska uprava, GPU generalna policijska uprava. Tabela 16 prikazuje, ali je storilec policiji znan (povratnik), ali ne. Od vseh oseb udeleženih v kaznivih dejanjih je kar 7 % povratnikov. Tabela 16. Povratnik Povratnik Frekvenca Delež[%] Ne 36651 93,0 Da 2749 7,0 Skupaj 39400 100,0 Še slabše je z ovadenimi osumljenci. Povratnikov je 18,7 %. Tukaj si lahko postavimo vprašanje, kako deluje prevzgoja. Podobno je z neovadenimi osumljenci (15,6 %), zanimiv pa je tudi delež povratnikov med žrtvami (4,5 %). Očitno je med nedolžnimi žrtvami precej takih, ki so bili v preteklosti v vlogi ovadenega osumljenca, oz. so policiji poznani (Tabela 17). Tabela 17. Povezava med vrsto osebe in ali je oseba poznana policiji (povratnik) Vrsta osebe Skupaj Neovadeni osumljenec Ostalo Ovadeni osumljenec Žrtev Povratnik Da Frekvenca 14 153 1260 1322 2749 % po Vrsta osebe 15,6 5,9 18,7 4,5 7,0 Ne Frekvenca 76 2451 5473 28267 36267 % po Vrsta osebe 84,4 94,1 81,3 95,5 93,0 Skupaj Frekvenca 90 2604 6733 29589 39016 % po Vrsta osebe 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Iz tabele 18 vidimo, da je v kategoriji tatvin 44,7 % kaznivih dejanj, precejšen delež (1,9 %) pa pripada neupravičeni proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in nedovoljenimi snovmi. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 102 Tabela 18. Opis kaznivega dejanja Opis po kazenskem zakoniku Frekvenca Delež[%] KZ12/204*/2/S/ - Tatvina 6848 17,4 KZ12/205*/1/1 S/ - Velika tatvina 5762 14,6 KZ12/204*/1/S/ - Tatvina 5008 12,7 KZ12/220*/1// - Poškodovanje tuje stvari 3008 7,6 KZ12/191*/1// - Nasilje v družini 1138 2,9 KZ15/135+/1// - Grožnja 879 2,2 KZ12/208*/5/S/ - Zatajitev 853 2,2 KZ12/211*/1/S/ - Goljufija 795 2,0 KZ12/186*/1// - Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, … 763 1,9 KZ12/211*/5/S/ - Goljufija 721 1,8 Opomba. Navedenih je samo prvih deset opisov kaznivih dejanj po frekvenci pojavljanja. Od vseh kaznivih dejanj je bilo gospodarskega kriminala 7,3 %, organiziranega kriminala 0,8 % in mladoletniškega kriminala 2,1 % (Tabela 19). Gospodarskega kriminala je veliko in pri tem so tudi oškodovanja velika. Organiziranega kriminala je v deležu relativno malo, je pa to najhujša oblika kriminala. Zaskrbljujoč je tudi delež mladoletniškega kriminala. V področje kaznivih dejanj sodi tudi korupcija, kjer je Slovenija v zadnjem letu nazadovala in se uvrstila na 41. mesto indeksa koruptivnosti (zurnal24.si, 2022). Tabela 19. Vrsta kriminala Vprašanje Odgovor Frekvenca Delež[%] Gospodarski Splošna 36529 92,7 Gospodarska 2871 7,3 Skupaj 39400 100,0 Organiziran Splošna 39072 99,2 Organizirana 328 0,8 Skupaj 39400 100,0 Mladoletniški Splošna 38573 97,9 Mladoletniška 827 2,1 Skupaj 39400 100,0 V tabeli 20 so podani opisi krajev kaznivih dejanj in sicer prvih deset po frekvenci pojavljanja. Izrazito na prvem mestu so nastanitveni prostori. Kazniva dejanja so se zgodila v njih 12.850-krat, kar prestavlja 32,6 odstotka. Veliko kaznivih dejanj se zgodi v družinskem krogu. Tabela 20. Opis kraja kaznivega dejanja Opis kraja Frekvenca Delež[%] Nastanitveni prostor z neposredno okolico (dvorišče, vrt ipd.) 12850 32,6 Območje prometa 7105 18,0 Prodajni prostor 6857 17,4 Ostalo 4065 10,3 Prostor za šport, rekreacijo, zabavo 1521 3,9 Naravna površina 1481 3,8 Posebej (za)varovano območje 711 1,8 Prostor za industrijsko, kmetijsko ali obrtno proizvodnjo in storitve 664 1,7 Prostor za denarno-finančne storitve 597 1,5 Prost. Za vzgojnovar. In izobr. Dej. Z nepos. Okol.(dvorišče,šol.igr.) 554 1,4 Opomba. Navedenih je samo prvih deset opisov krajev kaznivih dejanj po frekvenci pojavljanja. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 103 5 Razprava Vseh udeležencev je bilo v kaznivih dejanjih v letu 2020 61.574. Če nas je cca. 2 milijona Slovencev, je to 3,1 %, kar je nenormalno veliko. Očitno so v Sloveniji ugodne okoliščine za vse vrste kriminala. V kaznivih dejanjih so zastopane vse starostne skupine, najbolj dejavni pa so v starosti med 34 in 54 let. Ženske precej zaostajajo za moškimi, a se ta zaostanek skladno z enakopravnostjo zmanjšuje. Nelogično velik je tudi delež tujcev v kaznivih dejanjih. Vsekakor bi bilo zaželeno, da se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo doma in ne v Sloveniji. Alkohol, mamila in druge opojne substance pogosto botrujejo kaznivim dejanjem. Skladno z globalizacijo, se tudi pri nas vse bolj dejavne organizirane kriminalne združbe, rezultat kaznivih dejanj pa so poškodovane oseba in/ali materialna (denarna) škoda. Ugotovili smo, da so za kazniva dejanja najbolj ranljive pravne osebe in ženske glede na spol, glede na starost pa otroci in starejše osebe. Kaznivih dejanj je bilo manj kot oseb udeleženih v njih in sicer 39.400. Največ kaznivih dejanj se zgodi v začetku, najmanj pa na koncu leta. Ponoči oz. v zgodnjih jutranjih urah je najmanj kaznivih dejanj. V dnevih v tednu pa sta najbolj intenzivna ponedeljek in petek. Največ dela imajo na Policijski upravi Ljubljana. Povratniki predstavljajo velik delež oseb udeleženih v kaznivih dejanjih, pri čemer je največji delež povratnikov med ovadenimi osumljenci. Po številu so med kaznivimi dejanji najštevilčnejše tatvine. Po vsej verjetnosti se bo družba v prihodnje še pogosteje ukvarjala z gospodarskim kriminalom, organiziranim kriminalom, mladostniškim kriminalom in kaznivimi dejanji, ki se zgodijo v nastanitvenih prostorih oz. v družini. 6 Zaključek Rezultati kažejo, da je kaznivih dejanj v Sloveniji veliko in preveč. Pri tem nastajajo poškodbe udeležencev in materialna škoda. S tem so prizadeti posamezniki, njihove družine in družba kot celota. Najpomembnejši ugotovitvi raziskave sta: (1) ženske so pogostejše žrtve kaznivih dejanj v primerjavi z moškimi in (2) mlajša generacija do 14 let in starejša generacija nad 45 let sta pogostejši žrtvi kaznivih dejanj primerjano s srednjo generacijo. Tovrstno raziskovanje je pomembno, da dobimo vpogled v stanje na tem področju. Z raziskavo želimo vplivati na posameznike in na celotno družbo. Rezultate lahko uporabi policija, izobraževane ustanove, organi pregona, itd. V raziskavi smo uporabili samo podatke za leto 2020, saj za leto 2021 še niso na razpolago. V prihodnje bo potrebno izvesti še bolj poglobljene analize in priporočljivo bi bilo narediti raziskave za daljše časovno obdobje. Samo na tak način dobimo trende, ali se stanje slabša ali izboljšuje. Podobno bi bilo priporočljivo narediti primerjavo med Slovenijo in drugimi državami ali s celotnim svetom. Samo tako bi dobili sliko, kje se nahajamo v primerjavi z drugimi. Potrebno pa bo narediti tudi več kvalitativnih raziskav. Zdaj, ko živimo v demokraciji in zdaj, ko so na vse mogoče načine zagotovljene človekove pravice, bi moralo biti kaznivih dejanj manj, kot jih je bilo v preteklosti. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 104 Reference 1. Agarwal, J., Nagpal, R. & Sehgal, R. (2013). Crime Analysis using K-Means Clustering. International Journal of Computer Applications, 83(4), 1–4. 2. Medij za neodvisno novinarstvo – podcrtano.si. (2016, 20. december). Kje v Sloveniji je največ nasilnega kriminala in kako se država z njim (ne) spopada. Pridobljeno 23.2.2022, na https://podcrto.si/zakaj-se-drzava-ne-trudi-zmanjsati-kriminalitete-v-najbolj-nasilnih-delih- slovenije/ 3. Meško, G. & Urbas, V. (2021). Delo policije na področju preiskovanja kriminalitete v Sloveniji v času covida-19 s poudarkom na prvem valu epidemije covida-19 spomladi 2020. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 72(1), 21–35. 4. Ministrstvo za notranje zadeve. (2022). Kriminaliteta. Pridobljeno 18.2.2022, na https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/statistika/kriminaliteta 5. Schiks, J. A. M., van de Weijer, S. G. A. & Leukfeldt, E. R. (2022). High tech crime, high intellectual crime? Comparing the intellectual capabilities of cybercriminals, traditional criminals and non-criminals. Computers in Human Behavior, 126(1), 1–8. doi: 10.1016/j.chb.2021.106985 6. Statistični urad Republike Slovenije. (2022). Število in sestava prebivalstva. Pridobljeno 18.2.2022, na https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 7. zurnal24.si. (2022, 25. januar). Slovenija zdrsnila na indeksu zaznave korupcije: 'Padec zbuja skrb'. Pridobljeno 23.2.2022, na https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-na-indeksu- zaznave-korupcije-najslabse-po-letu-2013.html 8. zurnal24.si. (2020, 14. maj). Simič predlaga veliko davčno amnestijo. Pridobljeno 18.2.2022, na https://www.zurnal24.si/slovenija/davcna-amnestija-za-346841 *** Franc Brcar je univerzitetni diplomirani inženir strojništva, magister informacijsko-upravljavskih ved in doktor menedžmenta kakovosti. Dalj časa je bil zaposlen v večjem avtomobilskem podjetju. Na začetku je delal kot specialist na področju operacijskih sistemov in baz podatkov. Sledilo je delo na področju uvajanja in vzdrževanja sistemov za računalniško konstruiranje in ERP rešitev. V zadnjem obdobju se raziskovalno ukvarja z menedžmentom, menedžmentom informacijskih tehnologij, menedžmentom poslovnih procesov, inovativnostjo in kakovostjo. Je predavatelj na več fakultetah na visokošolski, magistrski in doktorski stopnji. Izvaja individualne konzultacije in organizira seminarje za skupine iz statistike (R, SPSS, SAS, Lisrel, … ), analize kvalitativnih podatkov (ATLAS.ti) in pisanja strokovnih in znanstvenih del (kvalitativne in kvantitativne raziskovalne metode, Word, Excel, PowerPoint, Windows, Linux, … ). *** Abstract: Crime Statistics in Slovenia in 2020 Research Question (RQ): What was the situation of crime in Slovenia in 2020? Purpose: Crime is a very harmful activity in society. The purpose and goal of the research is to review the situation in this area and make suggestions for improvement. Method: Frequency statistics and the chi-squared test were used. These two statistical methods are relevant for this type of research. Revija za univerzalno odličnost / Journal of Universal Excellence, Članek / Article Junij /June 2022, leto / year 11, številka / number 2, str. / pp. 93-105. 105 Results: Crime statistics are presented by demographic characteristics and by type of crime. Women are more likely to be victims of crime than men. The younger and older generations are more likely to be victims of crime than the middle generation. Organization: The results are important for the police, the courts, and the educational system. Society: Raising awareness of the issue throughout society is important. Only in this way we can improve the situation. Originality: The research is important for increasing security at the level of the whole society. Limitations/further research: Only data from 2020 was used. An in-depth quantitative and qualitative analysis is needed. Keywords: crime, criminals, security, police. Copyright (c) Franc BRCAR Creative Commons License This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.