, ©TlEDNlSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. • ,Al»ka'rna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj ia praznikov, Rokopisi ee me vračajo. Nefrankirana pisma se ns !	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA : celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom u Avetro-Ograko in Bosno K 18.—, polletna K 8’—, četrtletna K 4‘60, mesečna K 1’50; za Nemčijo celoletno K 21’60; xa : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30’—.	: :
\ Posamezne številke po 6 vin.
i
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik«* ob pol 11. dopoldne.	\	\	%
UPRAVNIŠTVO ee nahaja v Šelenhurgovi ulici Itev. 6, IL, ti; uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 9. do 7. zvečat. Inseratl: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 28	.
poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejem« opravniltm
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se n« »prejemaje.
—————— Reklamacije lista so poštnine prosta. — n»
Štev. 213.
V Ljubljani, v torek dne 20. februarja 1912.
Leto II.
Po Aehrenthalovi smrti.
Grof Aehrenthal je mrtev, njegov naslednik je živ. Tako je na svetu. Stare generacije se morajo umikati mlajšim, in zaradi smrti posameznika ne more zastati življenje narodov, tudi če bi bil največji tisti, ki ga polagajo na oder. Aehrenthal ni bil ne največji, ne najmanjši. Pravična sodba o rijem se bo pač izrekla šele v poznejših časih, kadar ne bo vse kar je v zvezi z njim in z njegovo politiko, več tako blizu, da vidi oko večinoma le eno Plat.
Ali Aehrenthal bo pokopan, pa bodi sodba
o	njem kakršnakoli. Pokopan bo slavnostno, z žalobnim bleskom, ki je tudi v cesarski prestolnici nekaj izrednega. Politika pa se bo vodila dalje. In važnejše od pogrebnega pompa, od nekrologov in kritičnih sodb je vprašanje, kakšno bo delo v bodočnosti. Kaj prinese oerchtoldova era?
Cesarsko ročno pismo, s katerim je bila Sprejeta Aehrenthalova demisija, je izrecno Priznavalo tudi njegovo politiko. To se seveda *ahko smatra in se mora smatrati za migljaj, ki velja tudi pokojnikovemu nasledniku. Ne samo njemu; to je res. Ali njemu veljajo vsaj poleg drugih. In ker izza Bosne in Hercegovine sedaj pač ni dežele, ki bi jo imela Avstrija anektirati, se more glavni stavek v cesarskem ročnem pismu pač nanašati le na ono Poznejšo politiko, zaradi katere je moral zdaj ®rtyi mož prenašati največ napadov v času, ko je bil kal smrti že v njegovem telesu. Napoveduje se torej še zanaprej politika miru.
Če bi bila zgodovina tako enostavna kakor stavek, ki se zapiše na papir, bi bilo to zelo *,ePo in pomirjevalno. Ljudstvo v Avstriji, naj ?e Pripada kateremukoli narodu, si želi miru. Zeli si ga, ker ga potrebuje. Vojna je brutalna prikazen v človeški zgodovini, nekulturna ln nečloveška, barbarska in nemoralna. Ali najstrožja etična obsodba je ne bi zabranila, £e_bi bila potrebna. Toda ljudstvo je ne potrebe, ker mu ne more nič koristiti, prinesla pa bi mu neizmerno škodo in nesrečo.
Kljub temu je v državi nedvomno močna ^ s'l’ na vojno. Dejstva, ki so tako citna, se ne spravijo z nobenim utajevanjem ki .^ri.za zadnjega leta, pisava vojaških, nkalnih in še nekaterih drugih časopisov, spvorj klerikalnih veljakov v delegacijah in Pri drugih prilikah so zadostni dokazi te stru-z -i!-1 v ze^° visokih krogih pri posameznikih, četudi ne pri mnogih, bojevito razpotje, ve vsakdo, ki je le količkaj odvisen njih. Ta smer si prizadeva na vso moč, da P1 dobila odločilen vpliv na zunanjo politiko, ln Posledica je večno spletkarstvo.
Aehrenthalova smrt je bila dolgo pričakovana. Le ker so vedeli, da ni daleč do katastrofe, so hujskači zadnji čas mirovali. Pri-rodna pravila bi izgubila svoj pomen, če se ne bi zdaj, ko stopa drug mož na izpraznjeno ^esto, iznova začele intrige.
Profesionalna diplomacija se od nekdaj Sfnatra za umetnost, ki ne more izhajati brez spletkarstva. V Aehrenthalovi dobi se je to po-azalo na tak način, da človek ni več verjel ko-edarju, ker se mu je zdelo nemogoče, da bi se j*ke reči godile v dvajsetem stoletju. Intriga
se je družila s provokaterstvom, rabila je sredstva najreakcionarnejše policije, delala je po vzorih slabih beričev, ki bi za vsako ceno radi prišli do kakšne veljave, pa se zato poslužuje vsakega orodja, ki ga mora doseči, tudi odioz-nega. tudi zločinskega.
Začelo se je v Bosni in Hercegovini z veleiz-dajniškimi procesi. Oddaljenemu človeku so se zdele »zarote«, zaradi katerih so se morali zagovarjati posamezni Srbi v okupiranih deželah, mogoče in verjetne. Fantastov je tudi dandanes na svetu, nezadovoljnosti z avstrijsko upravo, ki je bila absolutistična in avtokratična do kosti, je bilo dovolj; zakaj ne bi sanjarski malkontenti posnemali karbonarov? Velike pomisleke so zbujali le procesi sami na sebi, izvršeni pred vojaškimi sodišči in zaključeni z drakonskimi sodbami. Bosna in Hercegovina sta bili takrat pač v avstrijski administraciji, toda ne še avstrijski deželi in nerazumljivo je bilo, kako.se more v tem položaju rabiti pojm veleizdajstva.'
Ali prišlo je hujše. Veleizdajniški procesi so se prenesli na Hrvaško in tukaj so dobili ogromne dimenzije. Kako se je ravnalo z obtoženci, kako so se vodile razprave, kako so se izrekale sodbe — to so posebne reči. Hrvaškim justič-nim grozotam pa je sledil Friedjungov proces na Dunaju, ki se je zaključil s strahovito, vso Evropo presenečujočo blamažo. Obenem pa je dal ta proces povod za razkritja o naši diplomaciji na Balkanu, zlasti v Belgradu. In tu ni šlo več za evropsko blamažo, temveč za velikanski evropski Škandal.
Spletkarstva zunaj, spletkarstva doma — to je ornamentika naše zunanje politike, kateri se ne more izogniti misel v trenotku, ko prevzame nov mož njeno vodstvo. In poraja se vprašanje: Ali je ta novi mož dostopen vplivom intrigantov, ali se jih zna ubraniti in s kakšno eneržijo? Ali je ta mož vajen hoditi po ravnih potih, ali ima sam nagnenje za kljukaste steze?
Vprašanje, ki zelo diši po absolutizmu. Kakšen je mož? ... Vse upanje in ves strah je navezan na osebo. Pravijo, da je bil Aehrenthalov učenec, drugi pripovedujejo, da je prestolonaslednikov zaupnik. Veliko je slišati o tem, da ima dobre stike na Ruskem. Kdo ve, kaj bodo še vse pripovedovali o njem bližnje dni in pozneje?
A vedno le on, grof Berchtold, minister. Tudi za notranje stvari imamo ministre. A tu se obračajo oči vedno na parlament. Če je državni zbor sposoben, ne bo škoda slabih ministrov prevelika, zakaj parlament jim bo postavil stolček pred vrata. Zunanji minister ni odgovoren nobenemu ljudskemu zastopu, zunanja politika je svetišče, v katero nima ljudstvo dostopa. .
V	tem tiči nevarnost. Ih minila ne bo nevarnost, dokler si ljudstvo ne pribori na zunanjo politiko enakega vpliva kakor na notranjo. Dokler ga ne dobi, je absolutizem nekoliko omiljen, odpravljen pa ne.1
Burian demisionira.
Skupni finančni minister baron Burian je vložil demisijo. Ker je grof Berchtold po svoji volji ogrski državljan, bi bila dva skupna ministra izmed treh Ogra, ako bi tudi Burian ostal. Tako razlagajo njegovo demisijo. In na zunaj je videti povsem verjetna, ker ni bila nikdar taka navada, da bi pripadala dva skupna ministra ogrski državni polovici.
Mogoče pa je, da ima baron Burian vendar tudi druge vzroke za svoj odstop. Lahko bi jih imel. Zakaj pravzaprav je bil zanj že davno čas. da bi se bil poslovil.
Skupni finančni minister je tudi vrhovni gospodar Bosne in .'Hrcegovine, nekakšen bosanski podkralj' V’ tej lastnosti si je baron pridobil vsesplošne antipatije in utržil tako kritiko svojega delovanja, da bi bil moral že davno dobiti naslednika, če bi bili skupni ministri dejansko odgovorni parlamentom, ali pa če bi imel baron Burian vsaj'tanjšo kožo.
V Bosni je bil Burian pravi naslednik Kal-layev. Nadaljeval je v okupiranih, sedaj anektiranih pokrajinah tendenčno madjarsko politiko. Najbolj znana je pač protekcija, ki jo je izkazal madjarski banki ’ za odkup bosanskih kmetov. Takrat se je dvignil v Avstriji orkan ogorčenja proti Burianu, v dunajskem parlamentu so se krščanski socialci in slovenski klerikalci potili, da ga v delegacijah strmoglavijo in o Burianovi demisiji se je že pisalo kakor o. gotovem dejstvu: Ali klerikalna razburjenost je bila teatralna. Dobili so migljaj, da naj jo uto-lažijo v svoji duši, pa so jo utolažili, kakor je zahtevala režija. Soglasni sklep avstrijskega parlamenta je ostal neizvršen in državni zbor je bil po zaslugi vladnih strank za blamažico bogatejši.
Vsled svojega absolutističnega nagnenja je prišel baron Burian večkrat tudi z načelniki bosanske deželne vlade v konflikt. Vojni poveljnik, ki je doslej šef deželne vlade, bi imel biti po njegovih nazorih le reprezentant za slavnostne politike. Vse niti pa je hotel imeti zbrane v rokah civilnega adlatuša. ki je bil kreatura Burianova in je moral vedno plesati, kakor je potegnil Burian.
Krepko se je temu opira! zlasti Potiorek, ki je imel hude spore zaraditega. Tudi o gospodarstvu v Bosni in Hercegovini, o gozdnih prodajah, o privilegijah za posamezne kapitalistične tvrdke itd. je prihajalo več in več sumlivih reči na dan. Burian je mirno trpel take reči in zato je bil njegov odstop že davno opravičen.
Med kandidati, ki bi mogli priti v poštev kot Burianovi nasledniki; imenujejo v prvi vrsti tržaškega namestnika princa Hohenloha, potem Koerberja, Bilinskega.
Malo odgovora.
V številki 180. in 181. »Zarje« je sodrug dr. Tuma v članku »Šolske družbe in tržaška dež. konferenca« zapisal: »Inteligentje naši, ki so stopili v socialnodemokratično stranko, morajo predvsem učiti' -pouk pa je dejanstven le, kadar je resničen.« •
In res dr. Tuma v tem članku uči na vse strani. Svoj delež je dobil dr. Ferfolja, pa tudi jaž nisem odšel prazen. Žalosten zaraditega niše bil — nasprotno, zadovoljen sem bil, da je s tem doživel veselje sodr. Milost; kajti uresničilo se je njegovo prerokovanje:
»Tri doktorje imamo v stranki, pa se že kregajo...« Ti doktorji se kregajo. Dobro se, da se le med seboj! Pa če se prepirajo, ali je pa stvar, zaradi katere prepir teče, vredna, da se prepiramo?
Dejal bi, da je.
Prvotno, na konferenci v Trstu, se je zdelo, da imamo opraviti s stvarjo, ki je le politična, taktična. Kot bi šlo zgolj za vprašanje, ali so trije socialno demokratični zastopniki v tržaškem mestnem svetu prav glasovali ali ne, ko se je razpravljalo o podpori Lege Nazionale in družbe Cirila in Metoda.
Pozneje se je stvar razvila in postala nekako principielnega pomena za socialne demokrate na Slovenskem. Začelo se je razmotri-vati, kakšno stališče naj slovenska socialna demokracija zavzame napram takozvanim šolskim družbam.
Da se deželna konferenca v Trstu ni mogla pečati s principielno stranjo tega dogodka, ki se je primeril v trž. mestnem svetu, je bilo le naravno in logično ter prav nič doktrinarsko. Dež. koferenca je bila na stvari le toliko intere-sirana, kolikor se ji je zdelo potrebno, da se izrazi, ali se ji zdi postopanje mestne delegacije socialno demokratične stranke v Trstu pravilno ali ne. Konferenca si ni mogla prisvajati oblasti, da sklene, pa če tudi le provizorično, kaj načelnega, kar bi naj vezalo postopanje cele stranke ali tudi le postopanje socialno demokratične frakcije v mestnem svetu. Take oblasti dež. konferenca ni imela, pa naj si bi bila sklicana zato, da se bavi s šolskim vprašanjem in s stališčem socialno demokratičnih zastopnikov. Razpravljala je o vsem tem lahko in prav je, da je razpravljala; sklepov, ki bi bili za katerega obvezni, pa ni mogla storiti. Zato jih tudi ni storila.
Konferenca je hotela in morala izraziti svoje mnenje, pa nič več. Konferenca je vedela, da o principijelnih rečeh ne more nič veljavnega ti-krepati. Zato pa je dr. Dermota imel čisto prav trdeč, da konferenca ne more postavljati principov, ampak da je za to poklican strankin zbor. Da človeku to edino pravilno stališče pride na misel, za to še ni treba nobene doktrinarnosti. Deželna konfereca res ni kompetentna za raz-, sojanje o tem vprašanju, pač pa za razpravljanje. In proti razpravljanju se ni postavil nihče.
Toda dr. Tuma piše v omenjenem članku, da je konfer. vendarle sodila in obsodila one tri socialno demokratične delegate, ki so v mestnem svetu glasovali za podporo Legi in proti družbi.
Če kje, velja tu: Qui bene distinguit, bene docet. Dr Tuma pa slabo uči, ker slabo razlikuje. Zato se mu zdi opravičeno očitanje sofi-stike dr. DefmOtu. Pa se moti!
Kaj pravi bistvo resolucije?
» ... izjavlja konferenca, da ne soglaša z glasovanjem tistih socialno demokratičnih poslancev, ki so v mestnem svetu tržaškem dne 2. decembra glasovali proti podpori družbi sv. Cirila in Metoda, niti z utemeljevanjem glasovanja; dež. konferenca nalaga bodočemu političnemu odboru, da v takih in enakih slučajih doseže sporazumno postopanje z italijansko socialno demokratično stranko v Trstu.«
In zdaj bi rad vedel, kdo je sofist: tisti, ki pravi, da je ta resolucija sodila in obsodila dr. Pucherja, ali oni, ki pravi, da se to ni zgodilo, marveč da je konferenca le povedala svoje neobvezno mnenje, da se s tem glasovanjem in njega utemeljevanjem ne strinja? Res rad bi vedel..,
Zdi se mi, da so v trž. mestnem svetu dne 2. decembra bili še trije drugi socialno demo-
EMlLE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
v “G, gospodje so povsem mirni,« je zaklju-J* Ves. navdušen. »Nemci ne bodo imeli tu kaj adati in ne bodo tukaj postavljali vse na gla-Rj kakor so delali na foru, kjer človek sploh več ne ve in ne razume, odkar so prišli s v°JO znanostjo nadenj.«
Pierre se je smehljal, in njegovo zanimanje le Še povečalo, ko je stopal za njim preko Polomljenih stopnic in lesenih, čez jame napetih i °'st?v v razvaline Septimija Severa. Palača se dal ^la na iiužnem rtu Palatina in je nadvla-aia ulico Appia in vse rimsko polje tja do ne-Dn? • Pe daljave. Nič ni ostalo od nje razven r“Žulja s podzemskimi palačami, varovanih z poki teras, s katerimi so razširili planjavo hri-
i	’ ko je postala preozka. A to razkrito podzid-st zadostuje, da si človek napravi sliko veličan-_vene palače, katero je nosilo; tako ogromno in •j- Sočno je ostalo s svojo neuničljivo snovjo.
“kaj se je dvigalo glasovito Septizonium, stolp ' sedmerimi nadstropji, ki je izginil šele v štiri-, istem stoletju. Tukaj je še s ciklopskimi ar-, «uaini podprta terasa, s katere se odpira preden razgled. Potem ni nič kakor kup debelili imP? razpadlih zidov, zevajoča brezdna sredi črtili stropov, vrste neskončnih hodnikov in Kernih dvoran, o katerih se ne ve, čemu 'O služile. Vse te od nove uprave v dobrem re~ u ohranjene, pometane in od plevela osnažene
•	vali n e so izgubile svoj divje romantič-‘ značaj, pa so dobile nekakšno golo,
sn i ° • veli£in0- AIi žarki ž>vega solnca Dnirp staro zidovje, prodirali skozi raz-oKime v globočino črnih dvoran in oživljali svojim bleščečim praškom nemo otožnost tega , rtvega veličanstva, ki ga grebejo iz zemlje, kast JC s^etja Počivalo. Preko starega, rdeč-sih a’ iz °Peke in malte sestavljenega, svoje Dni-,ne ilnarmorme odeje oropanega zidovja je Slo3 škrlatni plašč solnca vnovič cesarsko
Pierre je romal še poldrugo uro okrog in še imel ogledati množino prednjih palač na planjavi, proti severu in vzhodu.
»Vrniti se morava,« je dejal vodnik. »Vidite, vrtovi vile Mills in samostan svetega Bonaventure nama zapirajo pot. Šele tedaj se bo moglo tukaj skoz, kadar se razkrije z izkopavanjem vso to stran. Oh, gospod abbe, da ste se šli le pred petdesetimi leti izprehajat po Pa-latinu! Videl sem načrte iz onega časa. Tu ni bilo nič drugega kakor vinogradi, nič kakor majhni, z mejami prepleteni vrtovi, prava Cam-pagna, resnična puščava, kjer niste srečali žive duše. Kdo bi bil mislil, da spe vse te palače tu spodaj!«
Pierre mu je sledil. Stopala sta zopet mimo Avgustove hiše, šla nazaj in vstopila v hišo Fla-vijcev. Bila je ogromna, še napol skrita pod sosednjo vilo in imela neštete velike in male dvorane, zaradi katerih so se še vedno prepirali, čemu so se rabile. Za prestolno dvorano, za sodno, za obednico in za prestol se je zdelo, da so dognani. Ali vse drugo je bila igra fantazije, zlasti kar se tiče tesnili privatnih prostorov. Ra-zuntega ni bil ne en zid cel; nič ni videti kakor tupatam razgrnjene fundamente, okrušene temeljne zidove, ki označujejo na tleh načrt poslopja. Edina kakor po čudežu ohranjena razvalina pripada hiši, ki jo imajo za Livijino; poleg oromnih sosednih palač je videti čisto majhna, in tri njene dvorane s stenskimi slikami, s čudovito svežimi cvetlicami in sadovi, so še kakor nedotaknjene. Kar se tiče Tiberijeve hiše, ni videti ne enega kamna. Njeni ostanki so kriti pod krasnim javnim vrtom, s katerim se nadaljujejo na planoti stari farneški vrtovi; in poleg od Caligulove hiše nad forum in kakor od hiše Septimija Severa ni nič drugega več kakor ogromna podzidja, oporni stebri, nakupieena nadstropja, visoke arkade, ki so nosile palačo, velikanske kleti, kjer so stanovali sluge in straže in se neprenehoma bavili s pojedinami. Na vsej tej nad mestom se vzpenjajoči višavi ni bilo torej nič drugega kakor komaj znatni sledovi, obširna, siva in gola, s cepinom prekopana in
s kosci zidovja posuta zemljišča, in treba je bi-
lo	truda učenjaške fantazije, da se je mogel dvigniti starodavni cesarski sijaj, ki je nekdaj tukaj vladal.
Kljub temu je vodnik nadaljeval svoje razlage z mirnim prepričanjem, kazoč v praznoto, kakor da bi se še dvigali monumeti pred njim.
»Tukaj sva zdaj na Palatinskem trgu. Vidite, na levi je pročelje Domicijanove palače, na desni pa pročelje Caligulove. Če se pa obrnete, imate ravno pred seboj hram Jupitra Sta-torja, Sacra Via je držala do tega trga pa skozi Porta Mugionis, stara vrata prvotnega Rima.«
Ustavil je besedo in pokazal z roko na se-verozapadno stran hriba.
»Kakor opažate, niso Cezarji ničesar gradili na tej strani. Očividno so morali respek-tirati zelo stare spomenike izpred ustanovitve Rima, ki jih je ljudstvo častilo. To sta bila od Evanderja in Arkadijcev zgrajena hrama zmag, Lupercale, katero sem Vam pokazal, skromna, iz bičevja in prsti zgrajena Romulova koča. Vse to, gospod abbč, so zopet našli, in kar nič ni dvomiti o tem, naj pravijo Nemci, kar hočejo.«
Ali naenkrat je zaklical s takim obrazom, kakor da je pozabil na najvažnejše:
»Na koncu morava pogledati še podzemeljski hodnik, kjer je bil Caligula umorjen.«
Stopila sta v dolg pokrit hodnik, kamor pošilja solnce dandanes vesele žarke skozi raz-pokline. Nekaj okraskov in mozaikov je še videti. Zato ni ta prostor nič manj mračen in samoten; kakor ustvarjen je za tragično grozo. Glas starega vojaka je zvenel bolj zamolklo; pripovedoval je, kako se je polastila Caligule, vračajočega se od palatanskih iger, nenadoma volja, da se spusti sam v ta hodnik, hoteč prisostvovati svetim plesom, ki so jih plesali ta dan mladi Azijati. In tako se je zgodilo, da je mogel vodja zarotnikov Chereas v temi prvi zabosti v trebuh. Tuleč je hotel cesar zbežati. Ali tedaj so planili nanj morilci, njegove kreature, njegovi najbolj ljubljeni prijatelji, vsi, pa so ga vrgli na tla in mrcvarili in bodli, v tem ko je on blazen od strahu in besnosti tulil kakor ži-
val, ki jo koljejo, da je bil ves temni, zatohli hodnik poln njegovega glasu. Ko je bil mrtev, je bilo zopet vse tiho, in morilci so v grozi zbežali.
Poset klasičnih razvalin Palatina je bil končan. Ko je bil Pierre zopet gori, ni imel druge želje, kakor da bi se iznebil svojega vodnika in ostal sam na tem prijaznem, sanjavem vrtu, ki je pokrival vrh nad mesto se vzpenjajočega hriba. Skoraj tri ure je bil tekal okrog in ves čas je čmrljal ta debeli, enakomerni glas mimo njegovih ušes ter mu ni odpustil ne enega kamna. Zdaj se je vrnil vrli mož zopet s svojim prijateljstvom do Francije in dolgovezno razkladal bitko pri Magenti. Z dobrosrčnim nasmehom je sprejel srebrnik, ki mu ga je duhovnik dal, pa je začel z bitko pri Solferinu, Bila je nevarnost, da ne bo tega ne konca ne kraja, ko je slučaj privedel neko damo, ki je želela pojasnila. Takoj jo je šel spremljat.
»Lahko noč, gospod abbč. Vun greste lahko skozi Caligulovo palačo. Pa veste, da so držale tajne, v zemljo vkopane stopnice od te palače do hiše Vestalk doli na foru. Našli jih niso, ali tukaj morajo biti.«
Oh, kakšna sladka olajšava je bila to, ko je bil Pierre končno zopet sam in je mogel^za trenotek sesti na marmornato klop na vrtu! Tukaj je bilo le nekoliko skupin dreves, zelenik, cipres, palm, ali krasni zimski hrasti, vsi zeleni, pod katerimi je bila klop, so dajali temno, čudovito osvežujočo senco. Čar je izhajal tudi iz sanjave samote, iz trepetajočega molka, ki se je dvigal iz teh starih tal, prepojenih od zgodovine. Nekdaj so farneški vrtovi s svojimi logi izpreminjali ta del griča v prijazno bivališče; močno poškodovana poslopja vile so še tukaj in nedvomno si je ta kraj ohranil nekaj posebnega, ljubkega. Dih renesanse veje še vedno kakor božanje skozi bleščeče listje zimskih hrastov. Človek je tukaj sredi preteklosti, sredi lahko-krilega ljudstva vizij, pod plavajočim dihom neštetih pod rušo spečih generacij.
-J* JBI»
kratični zastopniki, ki so se pri glasovanju zadržali drugače nego dr. Pucher in njegova tovariša. Nad temi tremi poslanci se ni nihče iz-podtikal in jih tudi resolucija ne omenja, dasi tudi niso glasovali za podporo Družbi sv. Cirila n Metoda.
Če bi bil dr. Puecher pri glasovanju posnemal te tri svoje tovariše, bi deželna konferenca ne bi imela prilike baviti se s tem vprašanjem, niti bi ji ne bilo treba izrekati, v čem in s kom soglaša ali ne	soglaša.
To je že	dokaz, da	konferenca	ni	sodila
niti obsodila.
Drugi dokaz pa je ta, da je konferenca izrecno naročila	političnemu odboru, ki	se	je potem na zboru	izvolil, da	v bodoče v takih in
enakih slučajih doseže sporazumno postopanje z italijansko socialno demokraitčno stranko v Trstu. Ali ne sledi nujno iz tega, da konferenca ni nikogar hotela obsoditi in da tudi ni nikogar obsodila? Zato se tudi dr. Puecher ju ne bo treba tudi v bodoče ozirati na to «obsodbo« in bo lahko zopet glasoval po svoji glavi, dokler mu kompetentna instanca ne določi nič principielno in taktično drugega.
Sofistika je torej sklepanje, da če rečem, da ne soglašam, sem s tem obenem povedal, da obsojam in preklinjam. Sofistika je tako sklepanje tem bolj, ker se konferenca ni postavila nič proti ostalim trem socialno demokratičnim poslancem. Kje pa je zapisano, da mora resolucija, ki se sprejme na kakšnem zborovanju, na vsa usta in vse povedati naravnost, kar je potrebno v konkretnem primeru? Ali se indirektno ne da in ne more nič reči?
Tako tudi tržaška resolucija pravi le, da je bila večina, ki je resolucijo sprejela, drugačnega mnenja, nego dr. Puecher, ni pa v nič dajala dr. Puecherjevega mnenja in tudi svojega ni pozitivno precizirala. Konferenca se je hotela zgolj varovati, da bi ji ne bi kdo očital dr. Puecherjevega naziranja. Svojega prepričanja pa konferenca zato ni odela v pozitivno obliko, ker ni hotela prejudicirati a liprekludirati eventualnemu sklepu strankinega zbora, kateri edini inore tu določevati. S tega stališča se je tudi popolnoma pravilno naglašalo, da se ne sme pripisovati ti tržaški aferi prevelika važnost in posebej ne še kak poseben izreden političen učinek. Vsled tega je bilo odveč, če je kdo stigmatiziral to resolucijo kot ponesrečen političen čin. Ako že hočemo, je to kulturno političen čin; tega pa se nam ni treba sramovati, ker ni bil ponesrečen niti nepotreben. Bil je plodonosen. Ako bi ne bil rodil drugega, nego da je povzročil to polemiko o stališču socialno demokratične stranke napram privatnim šolskim družbam, bi že to zadoščalo, da mu pripisujemo zgodovinski pomen za naše razmere in za razvoj naše stranke. So namreč sile, ki so močnejše od obstoječih razmer, pa naj si bodo te razmere še tako in in lapidarno fiksirane v programih in izjavah ir. sklepih. Tako silo vidim jaz v narodnostnem Čutu in v narodnosti. Oči pred tem dejstvom zapirati, bi bilo nespametno. Poglejmo v oči realnosti in vravnavajmo svoje dejanje in nehanje raje po tem, kar je. nego po tem, kar naj bi bilo. Pečajmo se več z narodnostjo in narodnostnimi problemi; saj zato še ni treba, da smo narod-njakarji in šovinisti!	Dr. Dermota.
Bosanski nemiri.'
Sarajevo, 18. februarja.
Hrvaška despocija je našla odmev tudi tukaj in je danes zahtevala v Sarajevu človeško žrtev.
Tukajšnja policija, ki je znana zaradi svoje brutalnosti zlasti vsled svojih nastopov proti socialistom, je zvedela, da se nameravajo neke demonstracije po shodu, ki je bil sklican v znamenje solidarnosti s Hrvati in protesta proti Čuvajevi avtokraciji in ogrski politiki, pa je že na vse zgodaj mobilizirala vso svojo silo. Na poziv vlade je bilo tudi vojaštvo v kasarnah kon-signirano. Okrog 9. se je zbrala pred katoliško stolno cerkvijo velika množica, ki je prepevala. Policija je po stari šegi takoj zahtevala, naj se razide. To pa prvič ni bilo mogoče tako hitro,
SVATOPLUK ČECH;
Zastavljeni značaj.
Naši pisatelji trpe na eni napaki — vsi zapravljajo preveč denarja — seveda le na papirju. Le stopimo za junakom po njegovi deset pol dolgi poti: kaj vidimo? Navadno je brez službe, ne zavzema nobene dohodkov bogate stopnje, pa kljub temu stanuje po najboljših hotelih, uživa najdražje jedi, puši izključno le dehteče havanke, ima za stare prosjake vedno cekin pri roki, za napitnino stresa vselej le cekine, za ježo v temno noč mu je na razpolago vsak trenutek isker, osedlan vranec, koplje se v morskih kopališčih, potuje po Italiji, in ko je tako zapravljivo preživel devet pol, razpolaga še vedno z zadostnimi svotaini, da se iz obupa nad nezvestobo svoje ljubimke vrže v burni vrtinec razveseljevanja, da utopi v potokih šampanjca svoje žalostne spomine in se izživi ter izdivja v omotnici razkošnih gostij...
Naši pisatelji, kakor pravim, ne poznajo veljave denarja.
Manjše zneske načelno zametujejo. Če navajajo svote, so vedno milioni, dvajset do trideset tisoč letnih dohodkov — manjše številke se jim ne zdijo vredne, da bi se o njih govorilo. Ali je kdo od vas že kdaj bral, da je imel Artur na primer 90 kron mesečnih dohodkov?
S	tem je pa v zvezi še neka druga napaka. Pri opisih oseb vedno izpuščajo bistven znak.
Na dolgo in široko opisujejo postavo, lase, nos, obleko in značaj — samo ene, jako važne stvari se pa nalašč izogibljejo. Privoščijo nam upogled v skrivnosti oblačilnice svojega junaka, v tajno delavnico njegovih misli, v najtemnejše kotičke njegove duše, skratka v vse, le ne njegov denarni mošnjiček. In baš to bi morali storiti najpreje. Tako bi čitatelj najpreje spoznal s kom ima čast, in oris značaja bi na mah bil postavljen v najsvetlejšo luč. Š
Jaz hočem napraviti prvi skromni poskus
kakor bi bila policija hotela, in drugič ljudstvo ni uvidelo zakaj ne bi smelo mirno demonstrirati.
Policija je takoj izgubila mirno kri. Kakor jo poznamo od mnogih spopadov z delavci, bo zdaj zopet tarnala, da je bila napadena. Doslej je svoje brutalnosti še vedno zagovarjala s tem, da so jo obmetavali s kamenjem in da so streljali z revolverji nanjo. Morda bo zdaj trdila, da so imeli demonstranti kanone.
V	nepotrebnem boju, ki ga ima policija na vesti, je bil ubit mohamedanski dijak Sahim Agič. Razburjeno množico je to do skrajnosti razdražilo, pa se je proti policijskim sabljam branila s kamemem, vsled česar je bil tudi neki policist ranjen. Cuje se, da je bila na trgu sežgana mala madjarska zastava in da je policija baje zaradi tega naskočila ljudstvo. Resnica je, da se je ves sprevod od shoda do cerkve v redu izvršil ter so se čuli samo protestni klici. Šele na trgu se je zbudil v policiji ves stari fanatizem.
Ker ni mogla policija potem nič opraviti proti razburjeni množici, je poslala po vojaštvo, ki je z orožjem razganjalo ljudstvo. Ves dan so bile potem patrulje po ulicah, dasi se ni mir pozneje nikjer kalil.
V	saboru.
Sarajevo, 19. februarja. Včerajšnji dogodki so našli danes odmev v bosanskem saboru. Na današnji seji so vse stranke podale sledečo slovesno izjavo:
»Poslanci v saboru Bosne in Hercegovine, enodušno prešinjeni od čustev indignacije nad samovoljnostjo režima, s katero se v kraljevini Hrvaški teptajo ustavne in državljanske pravice, izražajo bratske simpatije svojim tovarišem v hrvaškem saboru ter zapuščajo v znak svojega globokega ogorčenja zbornico.«
Vsi poslanci so zapustili zbornico, tako da je bilo nadaljevanje seje potem nemogoče.
NOVICE.
* Avtomobilna nezgoda. V Parizu se je zgodila lordu in članu angleške gosposke zbornice Howardu težka avtomobilna nezgoda. Lordov avtomobil se je zaletel v železniški vlak, ki ga je v velikem loku pahnil v stran. Lord in njegov šofer sta se težko poškodovala.
* Troje detomorov. V Namourju na Francoskem so prijeli vdovo Boulinetovo in njeno 18letno hčer. Hči je bila pred par dnevi porodila otroka, ki ga je s svojo materjo pokopala v kapelici na pokopališču. Ko so oblasti preiskovale kapelico, so našle okostnjaka še dveh otrok. Dognali so, da je bila v obeh slučajih mlada Bouli-net mati otrok. Otroci so bili prišli na svet v zadnjih treh letih in jih je pomorila mati.
* Smrt 117ietnega starčka. V irski vasici Killeighu je umrl v četrtek 1. t. m. mož, ki je bil eden najstarejših ljudi na zemlji. Umrli se imenuje Martin Dunne in je bil star 117 let in 6 mesecev.
* »Kultura« zgornjih deset tisočev. Novo-jorški listi poročajo o »originalnem« plesu, ki ga je priredil zadnji dan januarja znani ameriški večkratni miljonar Edvard Russel v hotelu ktiajskega dela mesta. Edvard Russel je bil najel za ples velik hotel in povabil vse denarne mogočnjake nanj. Hotel je bil kar najel za dva dni. Naslov plesni slavnosti je bil »Ples apašev v kitajskem delu mesta.« Udeleženci so morali priti v kitajski obleki. Pred plesom je milijonarska gospoda večerjala najukus-nejše kitajske slaščice. Plesno godbo je oskrboval kitajski orkester. Ob 2. se je pričel pravi ples. Za prvi ples je angažiral Russlov znanec soprogo milijonarja Sommra; plesalca sta pravkar izvajala drzne kretnje, ko se je nenadoma navalil Sommerv na plesalca svoje soproge, potegnil nož in se pripravljal, da mu prereže vrat. V naslednjem hipu so ugasnile električne luči, gostov se je polastila velika groza; toda čez par hipov so zažarele luči v jarkem sijaju. Sommrova žrtev je ležala na tleh in se vila v krvavi mlaki. Že je bilo nekaj dolarskih princes blizu nezavesti, ko je nenadno planila v splošno prepadenost in grozo z razposajenimi akordi kitajska godba in »umorjenec« se je dvignil
v tej smeri. Evo denarnico mojega junaka, gospoda Alfreda N.!
Prosim, poglejte notri — tu vidite par pre-delčkov in v njih — nič; tu poseben predelek.. notri zopet nič; denarnico obrnimo s hrbtom navzgor, jo stresemo ... kaj pade iz nje? Nič ...
Druge osebnosti zdaj hitro odpravim. Deloma sledijo že iz brezvsebinskega uvoda. Vitka, pravilno vzraščena postava ... upadlo, sanjavo obličje... na ustnih grenkoben nasmeh in v glavi svet pretresujoči nazori. Na nogah par ponošenih škarpov, na sebi dvomljive hla, če in tri četrtine nekakega suknjiča, v roki dva vatla dolgo pipo, ki se iz nje vije zadnji vzdih v podobi sinjega tobakovega oblačka. Dim se dviga in vije, domišljija vpleta vanj svojo zadnjo podobo, ta pobledi, ugasne in se razblini z oblačkom ... In pipa in fantazija ugasneta.
In katera podoba se je razblinila z dimom? Podoba krasne brezčutne deklice ...
Pusto je zdaj v glavi, kakor v sobi. V prazne kote se je naselil mrak; iz omare za obleko zeva brezupna praznota; postelj sanja lepe sanje o blazinah; na polici manjkajo knjige — in pomanjkanje reži iz vseh kotov:	»Hi,	hi!
Svet te je zapustil, ljubica te je osramotila, jaz te pa ne ostavim, ljubi moj dečko!«
Ugasla pipa zdrkne iz roke, z usten izgine grenkobni nasrnev, trepalnice se skrčijo — in proč je zlati sen.
Nekdo je nalahno potrkal na vrata. Alfred je skočil pokonci. Ali naj odpre? Nedvomno se je kdo zmotil; njegovih znancev gotovo ni nihče, kajti ti vedo, da on ne more ničesar posoditi. Toda v božjem imenu! Previdno je odprl vrata, s primernim ozirom na svoje dvomljive hlače in tri četrtinke suknjiča.
V	sobo je smuknil možic, čigar zanemarjena zunanjost se je izvrstno podajala k besedam, s katerimi se je upeljal: »Stare obleke, staro perilo... gospodek! Aron plača dobro, briljantno!«
Na Alfredovih ustnih se je pojavil prejšnji
ter zaplesal z divjimi skoki po dvorani. Osuplost se je umaknila »nepopisni veselosti«, pod vtiskom katrere se je družba miljonarskih mogotcev zabavala da konca »izredno posrečene veselice« — Namišljeno grozodejstvo — to je bil vrhunec zabave »imenitne gospode«. Kultura zgornjih deset tisočev ...
* Med Eskimi v Grenlandiji. Znani švedski raziskovalec severnega tečaja Oton Nor-densjold je bil že večkrat pohitel v ledene kraje na severu naše zemlje in raziskoval njih znamenitosti. Pred kratkim je imel o teh krajih na Dunaju predavanje, kjer je pripovedoval o onih krajih in njih prebivalcih. Leta 1909 se je peljal s parnikom do zahodne Gronlandije. V precej severno ležečem Holstenborgu je stopila majhna ekspedicija na suho, da biva za nekaj časa v tej eskimski naselbini. Holstenborg ima jako slikovito lego; napreje opaziš z morja ka-menitne hiše, za katerimi se skriva prava eskimska vas. Iz tal poganjajo samo travnate bilke, zelišča in nizke rastline, ki se plazijo po tleh. Kadar prihrume prvi zimski viharji, je tudi tega bornega rastlinskega življenja konec. V tej mali naselbini je imel Nordenskjold priliko, da je opazoval redek naravni pojav: dne 17. junija je solnce popolnoma mrknilo. Eskimi so bili že brali v svojih koledarjih, kdaj mrkne solnce, in so si preiskrbeli z dimom počrnelega stekla, da so lahko neovirano opazovali nebesni pojav. Iz Holstenborga je ekspedicija nadaljevala potovanje v takozvanem ženskem čolnu, ki je bil zelo prostoren. Ker je bil čoln lahek in izgotovljen iz kož, so ga brez težave nesli po suhem. Ekspedicijo je vodila pot mimo prekrasnih fjordov in resnih, veličastno slikovitih pokrajin skozi dolg fjord v notranjost dežele, do velikega ledu v notranjosti dežele, ob mnogih jezerih brez odtoka. Najprej so se morali voziti 40 kilometeov daleč po reki v notranjost in potem je bilo treba peš prekoračiti še 70 kilometrov, kar so dovršili v dveh dneh. Med potovanjem ni nikdar snežilo, toplota se je včasi dvignila do 20 stopinj gorkote. Nikdar ni Nor-denskjolda na tečajnem potovanju vročina tako nadlegovala kakor tedaj. Tla so bila pregr-njena s smaragdnim plaščem iz zelene trave in često so se pojavljale črede severnih jelenov. Eskimi so posnemali njih glasove in jim moleli nasproti drogove, da bi jih jeleni smatrali za rogove; s tem so jelene privabili in polovili. Ker ekspedicija ni bila pripravljena na daljšo pot, se je morala vrniti. Krenila je proti jugu in čez dva tedna je bila v Holstenborgu. Odtod je šla še južneje do Godthaaba, v bližini katerega so sledovi starodavne kulture, ko so pred tisočimi leti zasadili deZelo Vikingi po Erikom Rdečim. Prelestne pokrajine čarajo potovalca. Z gor se pomikajo ledniki in na jugu se blesti zelenje edinega Gronlandskega gozda, ki obstoji iz skupine majhnih dreves. Pri Godthaabu so tudi rudniki in zlasti pridobivanju kriolita ima dežela mnogo zahvaliti; s kriolitom napravijo toliko dobička, da lahko nastavljajo zdravnike, ustanavljajo šole in skrbe za druge prosvetne potrebščine. Prebivalci Godthaaba, edinega »mesta« na Gronlandiji, so osem mesecev ločeni od sveta; toda vedno si poiščejo priliko, da se zabavajo s svojimi listi in književnostjo, ki se vedno bolj širi, kajti razmeroma le malo Gronlandcev ne zna brati in pisati. Dasi je priroda na severu resna in mračna, vendar ni mogla odvzeti Eskimom njih veselega, otroškega značaja, ki jim daje priložnost za
vedno sveže veselje.
* Govorica gosi. Medtem ko smo smatrali gaganje gosi za neprijeten vrišč, se je posrečilo učenjaku, da je v tem gaganju zasledil sledove nekakšne govorice. Dr. O. Heinroth je priobčil sestavek »Življenje in govorica gosi", v katerem sporoča nad vse zanimiva opazovanja. Dr. Heinroth piše: »Svarilni klic ali krik groze krikne gos s kratkim, skozi nos izgovorjenim ,gang\ Kadar se gosi pomičejo naprej in hočejo člane ene družine opozoriti, naj ne zaostanejo, tedaj spravijo iz grla trikrat do sedemkrat potihoma svoj »gang“. Kadar hoče oditi večji oddelek skupno na pot, tedaj se sporazumi z glasovi „džirbdžarb“. Ako so gosi jezne ali če so v strahu, tedaj sikajo. Nadvse zanimivi so podatki dr. Heinrotha
grenkobni nasmev. »Nimam ničesar!« je odslovil žida kratko.
Ampak ta se ni dal tako hitro odpraviti. Tiščal je vztrajno v izbo in nosljal:
»No, morda se le kaj najde. Stari čevlji, stare knjige ... Aron kupi vse, prav vse!«
»Prepričaj se torej sam!« ga je zavrnil Alfred bridko. »Tu omara za obleko, tu polica za knjige, tu ...«
»Bog zna, nič, čisto nič!« se je čudil Žid. »Kakor izpihano. Škoda, mladenič! Škoda. Aron dobro plača.« Pri teh besedah je potegnil iz umazanega kaftana usnjato denarnico in jo stresel.
Tedaj se je začul čisti jasni cvenk, mamljivi glas kovine, zapeljivejši od pesni morske deklice.
Alfred je vztrepetal ob tem žvenlcu; njegove oči so se poželjivo zabodle v umazano mošnjo.
Preko obraza Židovega je šinil kakor blisk zadoščenja in prezirljivosti. Božajoč z roko kvišku molečo mošnjo, je klepetal dalje: »Aron dobro plača, mladi mož! Aron kupi vse, vse, vse!«
»Saj vendar vidiš, da nič nimam!« je zakričal Alfred jezno.
»Ej, gospod, saj ni treba, da takoj vzraste-te! Gospod ima pač nekaj, za kar bi Aron dal mnogo, mnogo cekinov ...«
»Ne norčuj se, čifut! Sicer sfrčiš po stopnicah naravnost v Abrahamovo naročje!«
»Aron zna, kaj govori,« ga je miril Žid z zoprno ponižnostjo. »Gospod poseduje redko dragocenost, za katero bi Aron plačal, karkoli bi gospod zahteval.«
Pri teh besedah je segel s prsti v mošnjo. Alfred mu je sledil z žarečim pogledom, govo-reč *.
»Dobro, govori, kaj imam, za kar ne vem? Kaj naj ti prodam?«
Žid stopi korak bliže, se skloni k njemu in mu zašepeče na uho: »Značaj!«
o ljubezenskem življenju gosi, ki žive v popolnoma enoženskih »zakonih". Zakoni se sklepajo pozimi in sicer med samskimi gosi, kajti gosak in gos, ki sta že sklenila enkrat zvezo, ostaneta vse življenje skupaj, ako ju ne loči višja moč. Kadar se začne zbujati nagon za ploditev, tedaj potapljajo gosaki vpričo gosi glavo in vrat pod vodo, kakor bi hoteli kaj iskati. Pri tem plavajo s posebno ponosno vzravnanim telesom. Pogosto odplava gosak v tej ponosni vzravnanosti daleč od izvoljenke, ali gos dobro ve, da njej velja vse to nervozno ponosno kretanje in odgovarja zaljubljenemu gosaku z enakimi, čeprav ne tako lepo in pravilno izvedenimi kretnjami. Nikakor ni nujno, da bi po L h kretnjah že prišlo do združitve; pogosto plavajo gosi zopet narazen. Ali sčasoma je stvar resnejša. Gosak je vedno v bližini svoje izvoljenke in lahko opazujemo tudi združitev. Kljub temu pa se gosi še ne poroče; gos in gosak imata lahko po več razmerij, ne da bi bila »mož“ in .žena*. Sele kadar ima ljubezenski parček skupni zmagoslavni krik, ga lahko smatramo za združena.
Gorje kmečkemu hlapcu na stara leta!
Bilo je v četrtek, dne 15. februarja t. 1. ob 1. uri popldne, ko je pripeljal na južni kolodvor v Gradcu osebni vlak iz Koflacha. Potniki so že izstopili iz vozov, kar prineseta dva nosilca na stolu sedečega starega moža in sporočita službujočemu stražniku na peronu, da je starček bolan in ga je treba prenesti v bolnico. Bolnega starčka so nato prenesli v takozvano rešilno sobo na južnem kolodvoru, odkoder so brzojavno obvestili rešilni oddelek, naj prepelje onemoglega moža v splošno bolnico. Re-silna družba je to odklonila z utemeljitvijo, da ne prevaža bolnikov. Stražniku ni ostalo drugega kakor da je obvestil splošno bolnico 0 prihodu bolnega moža, ki ga je dala s kolodvora prepeljati v bolnico.
Iz poselske knjižice starega kmečkega hlapca.
Nad eno uro je ležal stari mož na zofi v rešilni sobi. Začetkoma mu je bilo hladno v preveč zakurjeni sobi; kmalu pa se je na usnjati zofi ogrel in bilo mu je tako blagodejno, da ni več mislil na svoje nadloge. Saj je bilo prvič, da je ležal na zofi. Pri njem je bila tudi snaha, revna žena iz Gratkorna, ki ga je bila spremljala na poti.
Starček je bil zelo slaboten; mučno bi bilo zanj, ako bi ga hoteli izprašati, kaj je vse doživel in pretrpel na svetu. Ampak pri sebi je imel poselsko knjižico, iz katere se je lahko spoznalo, kaj je počel na svetu.
Filip Fommer, tako se je imenoval bolni kmečki hlapec, je bil rojen leta 1839 v Freesenu pri Arnfelsu na Zgornjem Štajerskem. Iz njegove poselske knjižice, ki mu je bila izstavljena dne 11. januarja 1860 v Hardeggu, je razvidno, da je služil od 1. januarja 1860 za kmečkega hlapca pri posestnikih po raznih krajih na Zgornjem Štajerskem. Službe ni mnogokrat menjal in iz izpričeval je bilo razvidno, da s0 bili vsi gospodarji z njim zelo zadovoljni.
Podatki o njegovem hlapčevanju so bil* popolnoma redno vpisovani do leta 1895. Od leta 1895 do leta 1907 pa nenadno izginejo podatki ... Razlog je povsem enostaven. Do leta 1894 so bili s hlapcem popolnoma zadovoljni; ampak leta 1894 je dopolnil Fommer že 66. leto svojega življenja in je bil preslaboten za hlapčevska dela. In staremu hlapčevskemu proletarcu ni preostalo drugega, kakor da se je udinjal za dninarja in je zaslužil po 25, 30, 35> celo 40 vinarjev na dan! Polagoma so ginjle moči in polagoma je vedno težje opravlja* svoja dela. Da se vsaj skromno preživi, je pletel košare.
Ali bolj in bolj so pešale ubožnemu starčku moči in zadnjih pet let je nekdaj tako zaže-ljeni hlapec — ker je bil čvrst — živel v velikj bedi. Dne 28. januarja 1907 beremo v njegov1 poselski knjižici zadnji podatek: »Pletel je košare in so ga poslali po odločbi zdravnika dr-Czerwenke v bolnico.«
 .   '
Alfred se je ozrl vanj s široko izbuljenim' očmi: »Značaj? Ali noriš?«
Žid se je odmaknil, se zravnal in govoril ponosno: »Gospod se čudi. Ampak Aron kupuje vse: ponošene obleke, dekliško krepost, stare dežnike, čast, kite, utrinke mislecev, zaJ: čje mehove — Aron kupi cel svet. Čemu naj h1 potem ne kupoval značajev? Značaji so dandanes redki. Ljudi brez značaja je povsod dosti-4
Alfred je strahoma zrl v pripovedovalca. ..
Skozi okno so se pravkar izlivali zadni' prameni zahajajočega solnca, spreminjajoči Žid3 v pošast. Mošnja v njegovi roki je pekoče žarela, skuštrani lasje in brada so se mu spremeni-
li	v zlate niti, iz gub njegovega kaftana in nepravilnih potez v obrazu je bleščalo zlato, njegove velike oči so žarele kovinast sijaj kakor cekina. Zdelo se mu je, kakor da gleda pred seboj zlatega demona z upognjenim tilnikom, s pohlepno skrivljenimi prsti, ki se hoče vreči na upehano žrtev, da izsesa iz nje živo kri in udu-ši v njej poslednjo božansko iskro...
Zastri je obraz z obema rokama. Ko se 1* zopet ozrl, je videl žida v prvotni podobi, brez strahotnega sijaja — solnce je že zatonilo.
»No, ali mi gospodek proda značaj? Ar°, dobro plača. Povpraševanje za njem je veliko* kajti volitve so pred durmi... No, ali prodaste-gospod? Aron plača silno svoto.«	<
Nato je potegnil Žid iz mošnje cekin, drze^ ga med prsti kvišku. Alfred je nekaj hipov P | željivo zrl na lesketajoči se kolobar, ki ga je o Žid v mraku bleščeče zarisal, toda v trenotku je okrenil in dejal s krepkim, odločnim glasot »Nikakor, ne prodam ga!«	. <
Zid je zmajal z glavo: »Ej, ej, ne prod ga? Bog zna, lep značaj! Dam dvakrat tohK '
—	Še ne? Trikrat toliko — čist značaj! — Jj* di ne? Za miljonarja vas napravim — bivali j*' dete v palačah, pili najžlahtnejše vino, poljub vali najslajše ustnice...«
(Konec prihodnjič.)
)1
l'
,<
si'
la
v
i-
e-
jr
e-
s
ia
ll'
ie
ez
o;
te.
et
bi>
se
laš
:o'
'ti'
)0'
jO'
Bolniška postelj onemoglega starčka v hlevu.
Starček je opešal popolnoma. Toda v njegovi poselski knjižici so našli spovedni listek iz leta 1901 z napisom: »Kdor vstraja do konca. bo izveličan!« In stari kmečki hlapec je hotel vstrajati do konca, da se ... izveliča. Da, staremu, onemoglemu kmečkemu hlapcu blesti iz daljave lepo plačilo — namesto starostnega zavarovanja — večno izveličanje.
Kako pa se mu je godilo pred večnim izve-ličanjem. spoznamo iz žalostnega dejstva, da ga je našla v četrtek 15. januarja njegova snaha v Krottendorfu pri posestniku Francu Painsiju v hlevu, kjer je ležal na stari cunji in stokal v bolečinah. V hlevu je bila bolniška postelja osivelega kmečkega hlapca in nihče se ni brigal zanj! In če bi se ne pobrigala zanj njegova snaha, tedaj bi se bila zgodila sramotna zgodba. da bi bilo ostudno ležišče smrtna postelj bolnega starčka, ki je že izdihnil v graški splošni bolnici.
Seveda, ko je bil še mlad in krepak, tedaj so se kmetje kar pulili zanj! In kar tekmovali so, kdo ga v poselski knjižici bolj pohvali! Toda na njegove stare dni ne najdemo nikakih podatkov v poselski knjižici, ki .bi izražali »popolno zadovoljstvo« z opešanim hlapcem. Usoda kmečkega hlapca je pač taka, da mu na stara leta s sovraštvom kažejo hrbet vsi tisti, ki so mu popili silo njegovih boljših let!
"E ——-------------------------—--——..............
Ljubljana in Kranjsko
— Založba *Zarje“ opozarja vse obvezni-rje, da redno odpošiljajo obroke. — Vse strankine pristaše pa prosimo, da store svojo dolžnost glede na tisk. Vsak strankin pristaš mora vzeti "aimanj eno obveznico, ker le na ta način pokaže, da mu je kaj na razvoju stranke. Tisk je glavno orožje, ki ga imamo. Skrbimo zato, da bo to orožje dobro. Torej: na delo za .Zarjo", zlasti z obveznicami.
— O sladkorni kupčiji v Ljubljani je bil v kranjskem deželnem zboru sprejet sledeči Peganov nujni predlog: »Draginja, ki vlada zadnji čas ne samo pri nas, ampak tudi splošno v Av atriji, je zelo občutljiva. Nekateri ljudje pa skušajo to draginjo, ki je že itak dosti velika, povesti s tem, da cene raznih živil umetno draže Potom kartelov. Karteli te vrste so sicer po za konu nedopustni, vendar je to brez pomena,
državna oblast ne vrši nadzorstva. V pretesnih mesecih se je sklenila med nekaterimi večjimi ljubljanskimi trgovci na eni strani in pa med sladkornim kartelom na Dunaju na drugi strani pogodba, vsled katere se je sladkorni kartel zavezal, da ne prodaja sladkorja za Kranjsko nikomur drugemu, kakor samo konzorciju desetih ljubljanskih trgovcev, ki so na ta način napravili nov kartel, po katerem naj se sladkor Odrazi za celo kranjsko deželo. Sladkor se od novega leta 1912 naprej prodaja iz tovarn po
_ K 50 h meterski stot, v Ljubljani stane z °zirom na vožnjo 4 K 84 h več, vendar se od te-
odbije popust po 50 h pri stotu pri večjem Odjemu, tako da bi iz tovarn naročen sladkor stal ljubljanske trgovce 95 K 84 h. Gori navedeni kartel ali podkartel desetorice ljubljanskih tr Sovcev pa določa za meterski stot ceno 101 K, torej prodaja sladkor z dobičkom 5 K 16 h pri ^eterskem stotu, to zaračunjeno na vagon da dobička 516 K. V minolem letu se je na Kranjskem porabilo nad 700 vagonov sladkorja, vsled česar se lahko izračuni, da bo desetorica ljubljanskih trgovcev na račun malih konsumentov napravila v letu 1912 na neopravičen in postav no nedopusten način dobička nad 360.000 K. Toliko denarja naj tedaj izgine na račun večinoma ubogega prebivalstva naše dežele v žepe desetorice trgovcev, ki so na ta način proti postavi
o denarnem gospodarstvu naše občine, ta naj ne zamudi te prilike in naj si obč. račune ogleda. — Govore sedaj, da bodo oz. da so že minule' obč. volitve razveljavljene ter da se bodo vršile nove. Koliko je resnice na tem ne vemo. — Vodovodna zadruga za Šiško je imela minuli teden (dne 12. t. m.) redni občni zbor, kjer je poročal odbor o računih zadruge za 1. 1911. Iz poročila posnemamo, da je vodovod upeljan v 123 hiš. Članov pa ima zadruga 39, 5 več kot 1. 1910. Med temi 39 so trije »mrtvi«, tako da je pravih le 36. Člani plačujejo vodo kubični meter po 30 vin., nečlani po 50 vin., V nadzorstvo zadruge je občni zbor soglasno izvolil: veletržca M. Rosnerja, posestnika Tarmana in sodr. Antona Kristana. — Na občinski deski je opazovati velik kos »mizerije« — v obvestilih, kje bodo ta ali oni dan dražbe miz, stolov, šivalnih strojev itd. Človeka boli srce, ker te dražbe so — dokaz mizerije. Draginja pritiska — odpomoči pa ni. Eksekutor in dražbe bodo kmalu normalne prikazni.
— Velika Sokolova maškarada: »Jaz Pie-rretta, Ti Pierrot!« se prične danes ob 8. uri zvečer v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma. \ eleobsežne sijajne dekoracije obeh dvoran in vseh stranskih sob je izvršil akad. slikar g. J. Vavpotič. Buffeti, kavarna, vinar-ne. svetlobni efekti, particulieri. V »Slavčevi« sobi tragikomedije gledališke družbe neugo-nobljivega razposajenca Gašperčka, — živih oseb z lesenimi gestami in dejanji. V veliki dvorani evolucije številnih skupin. Povsod pustna revolucija, smeh in zabava tudi za nema-
skirance.	, .,	,	,
— Elektrokineniatograf „Ideal“. Spored za
torek dne 20., sredo 21. in četrtek 22. februarja 1912: „Romanje na Japonskem“. (Krasen naravni posnetek.) »Preljubezniva žena”. (Komično.) »Odkupnina blaznosti". (Ginljiva drama.) Samo popoldne! Varietetni iilm. .Kaznjenca št. 10 in 13“. Dodatek večernim predstavam! (Velika drama iz kaznilnice od znamenite Nordiskfilm Co. Dolgost filma 1000 metrov.) »Little Hans vojak v kolonijah". (Velekomično.)	,
— Umrli so v Ljubljani: Leopold Sedej, železniški uslužbenec, 34 let, Ilirska ulica 22; Ana Schweitzer, zasebnica, 71 let, Florjanska ulica 19; Jurij Jesenko, delavec, 72 let, Radeckega cesta 11; Josip Uhlir, orožniški stražmojster, 46 let, Zaloška cesta 29; Frančiška Dane, zasebnica, 73 let, v deželni bolnici.
— Železničarska plesna veselica v Borovnici. ki se je vršila dne 11. februarja v restavraciji g. Drašlerja, je uspela nad vse pričakovanja lepo. Veselični odbor krajne skupine izreka iskreno zahvalo cenjenim gostom iz Divače, Rakeka, Logatca in Ljubljane za prijazni obisk, vsem sodrugom in sodružicam, ki so sodelovale pri veselici, za njih trud in požrtvovalnost. G. Drašlerju pa za dobro in točno postrežbo. Od čistega dobička je veselični odsek sklenil darovati 11 K za tiskovni sklad »Zarje«. 10 K borovniškim občinskim revežem in 20 K v lokalno blagajno borovniške skupine. — Zlobnemu jeziku, ki se z obrekovanjem in lažnjivimi vestmi zadira v našo železničarsko veselico in ki hoče jemati naši skupini ugled in dobro ime, bodi povedano, da njegovo lajanje ne sega niti do stopal!
— Smrt otroh-a pod vozom. Skozi Borovnico je peljal 13. t. m. popoldne neki posestnik težko obložen voz. Sredi vasi se je igralo na cesti več otrok, ki jim je voznik zaklical, naj se ognejo. Dveletna Marija Žerjavova je stekla čez cesto in zašla med konje. Čez nesrečno dekle je šlo sprednje kolo in jo tako težko poškodovalo, da je kmalu izdihnila.
— Nasilen mojster. V žužemberški občini se je učil pri čevljarskem mojstru Francetu Ka-sici deček Ernst Jagodič. Dne 12. t. m. je poveril mojster dečku neko delo ki ga pa vajenec ni
— Ustanovni občni zbor splošne delavske zveze ,,Vzajemnost* za Štajersko In Koroško.
Pripravljalni odbor za ustanovitev splošne delavske zveze »Vzajemnost" za Štajersko in Koroško je sklenil sklicati ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 25. svečana 1912 ob 3. popoldne v .Delavskem domu" v Trbovljah. K temu zborovanju vabimo tudi vse zunanje zaupnike, da se, Čim je količkaj mogoče, ustanovnega občnega zbora udeleže. Delavstvo v Trbovljah naj se udeleži ustanovnega občnega zbora .Vzajemnost" v čim večjem številu. — Za pripravljalni odbor: Ivan To-kan, Ignacij Siter, preponenta.
Štajersko.
— Seja revirnega odbora se ne bo vršila, kakor jo bilo prvotno naznanjeno, dne 22., temveč dan pozneje v petek, dne 23. t. m. ob 9. dopoldne v .Delavskem domu" v Trbovljah. Vzrok preložitve je ta, ker se vrši dne 22. t. m. konferenca rudarske zadruge skupina II. v Celju.
Rudarsko tajništvo.
— Trbovlje. Konferenca odborov podružnic .Unije rudarjev avstrijskih", pevskega zbora in rudarske skupine II, ki je bila pretečeno sredo, se nadaljuje v sredo dne 21. svečana t. 1. ob 6. zvečer v .Delavskem domu". Vsi člani imenovanih treh odborov naj se zanesljvo in točno ob določeni uri udeleže konference. Iv. To kan.
Korošico.
— Črna. Naš zadnji shod rudarjev, ki je bil nad vse pričakovanje izvrstno obiskan, ni dal dolgo miru našim ljubeznivim klerikalcem. Posebno govor sodruga Tokana in brošure, ki jih je pri shodu v precejšnjem številu razdelil, niso dale mirne vesti našemu kaplanu toliko časa, dokler ni prihodnjo nedeljo s prižnice izbruhal iz sebe, kar ga je težilo. Skoraj celo pridigo je uporabil v zabavljanje in obrekovanje socialne demokratične stranke in posameznih v ospredju stranke svoječih sodrugov. Slikal je kakšna nevarnost tiči v tem za krščanstvo. ko prihaja vsak trenutek v Crno kak socialni demokrat, ki s svojimi govori ljudstvu sicer ne trga vere naravnost iz srca, toda ga polagoma zastruplja. Hujskač kaplan bi najraje videl, da bi smel napraviti grmado, na kateri bi vsakega sežgal, ki se ne bi hotel brezpogojno pokoravati njegovi volji. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, molite za svoje sovražnike stoji zapisano, kaplan pa zbuja v ljudeh sovraštvo, in jih odvaja od Kristovega nauka. Napram vsem tem izbruhom farške nestrpnosti ostajamo popolnoma hladno krvni, stojimo kakor skala, ob katero se tudi v Crni zlobno farizejstvo farovških gospodov razbija.) Prepričani pa smo, da bodo izrastki, ki cveto na polju nestrpnega sovraštva, obrodili za pošteno delavstvo in njegovo stranko obilo koristnih sadov. Črnškemu kaplanu pa bomo hvaležni, ker nam bo pripomogel s svojo hujskarijo do zmage.
Goriško.
—	Novo kopališče v Gradežu. V Gra-edžu prične zidati kopališčna uprava v najbližjem času veliko kopališče,	r,,nr^,mi0ni
na pol miljona kron.
,fi brez sodelovanja državne oblasti pridobili na	....
Kranjskem sladkorni monopol. Vsled tega kar-	opravil po mojstrovi volji Surovi mojster je nato
tela se morajo vsi drugi trgovci podvreči na	zagnal proti njemu velike čevljarske škarje s tako
Milost in nemilost navedenih desetih trgovcev	silo, da so predrle vajencu obleko m se mu za-
*K Pa dobiti sladkor po ovinkih na težaven na-	sadile 20 centimetrov globno pod pleča v hrbet
J-in, da naroče sladkor potom tretjih oseb v ka-	Težko ranjenega dečka so prepeljali v kandijsko
kem drugem mestu izven Kranjske, kamor mo-	bolnico, nasilnega moj=>tra pa odpeljali v zapor,
ra iti sladkor in od tam šele v Ljubljano oziro- | ker m avstnjski državljan bi lahko pobegnil.
^a na Kranjsko sploh, na kateri način se blago Vsled vožnje zopet v škodo konsumentov znatno podraži. Z ozirom na to predlagamo: Visoka zbornica skleni: Deželni zbor kranjski izraža svoje prepričanje, da se dajo kričeče krivice ki jih napravljajo karteli konsumentov, odpra-yiti ali prepreprečiti le na ta način, da se take enake združitve producentov postavijo pod nadzorstvo državne oblasti. V tem zmislu po-zivlje deželni zbor c. kr. deželno vlado, da se z vsemi močmi podpira stremljenje osrednjega parlamenta na izdajanje kartelnega zakona, s kojim se uvede stroga državna 'kontrola nad karteli, oziroma tem j^odobnimi združitvami Producentov.
•— Ožja volitev v obrtno sodišče ljubljansko bo končno v nedeljo dne 25. februarja. Jutri Priobčimo v »Zarji« kandidate Zveze delavskih društev. Naši kandidati so v ožji volitvi v mali obrti z liberalnimi v veliki obrti pa s klerikalnimi kandidati. Toda dočim liberalci Prepuščajo malo obrt prostovoljno kandidatom ^-Veze delavskih društev, skušajo klerikalci v Veliki obrti prodreti s svojimi protidelavskimi kandidati. Opozarjamo, da priporočamo prostovoljno izbrane kandidate delavskih društev M) da bi bilo delavstvu malo v čast, če bi pri takih nepolitiškh volitvah, kakor so volitve v obrtno sodišče, zmagovala klerikalna politiška stranka, zakaj ne le, da je klerikalna stranka nazadnjaška nego je tudi v svoji politiki kakor jlain posebno naše sedanje domače razmere ^okazujejo le preočitno protidelavska. Smelo trdimo, da se klerikalci v svoji brezobzirnosti y svojih najbolj katoliških podjetjih drznejo tePtati delavstvu državljanske pravice in pripadniki takih politiških strank naj iščejo zaupanja med delavstvom, ki zahteva zase svobodo, ki zahteva zase pravice, ki pristojajo Poštenemu človeku! Delavci in delavke, ki ste jPlili že zadnjič, glasujte tudi v nedeljo za kandidate. ki jih bo priporočala jutrišnja »Zarja«.
_ — Sp. Šiška. Občinski računi za preteče-j10 leto so na vpogled vsakemu Občinarju od 13. H do 28. t. m. Kdor si hoče dobiti jasno sliko
Stroški so proračunjeni
— Boj z medvedom. V Mertovcu ob Kolpi je šel lovski najemnik J. Stimac 16. t. m. s to-varišem na lov v strma pobočja, ki obrobljajo Kolpo in dovoljujejo prostor samo tesnim, smrtnonevarnirn stezam. S sabo sta imela malega. a izbornega lovskega psa, ki je jako dobro sledil. Upala sta, da dobita lisico ali zajca. Nenadno obstane pes pred visoko pečino, ki je kazala z gostim grmovjem zarasteno razpoko, in prične lajati. Lovca sta takoj slutila, da je pes ovohal medveda. Z lovskimi noži sta odrezala mlado bukev in jDodrezala v razpoklino. Kmalu je prilomastil medved, ki sta ga sprejela lovca s svinčenkami. Kosmatinec se je raztogotil. jezno zarenčal, se upokončil in začel mahati s prednjimi nogami. Drzna lovca sta bila v skrajni nevarnosti: pred njima razdraženi medved, za njima strma pečina, na desno in levo zopet same pečine — beg je bil nemo-žen. Prelila jima je nevarnost, da ju strmoglavi medved v prepad ali ju pa raztrga. Iz tega o-bupnega položaja ju je rešil pes, ki je neprenehoma naskakoval medveda, lajal nanj in ga skušal uklati v zadnje noge. Da se ubrani nadležnega psa, se je medved zaokrenil proti njemu, pri tem pa je omahnil in se strmoglavil 50 metrov globoko, kjer je obležal ves razbit. Poznejše raztelesenje je dognalo, da so obtičale svinčenke samo pod kožo in niso napravile nobenega učinka, pač pa si je kosmatinec zlomil pri padcu rebra in dobil težke notranje poškodbe, ki jim je podlegel. Zver je bila težka okolo 120 kilogramov. Mrtvega medveda so prepeljali v Kočevje.
— Koroška Bela. Zanimanje za organizacijo konzmnentov v naši občini raste od dne do dne. Sestanek članov dne 18 t. m. je pokazal, da bomo Imeli prav kmalu svojo zadružno prodajalno. Mnogobrojni poslušalci .so navdušeno odobravali besede sodr. Antona Kristana, ki je razlagal, kaj je in kaj naj bo organizacija konžu-mentov. Sodrugi Cink, Uranič, Svetina, Smolej ter drugi sprejema člane. Vsakdo pa lahko pristopi tudi v savki prodajalni. Pristop 1 K, delež 30 kron.
Istra.
— Nepravi rekrut. Iz Rovinja poročajo: Kazensko sodišče bo imelo opraviti z nenavadnim slučajem, da je več mesecev opravljal vse rekrutne vaje vojak, ki niti ni bil rekrut. S svojimi prijatelji, ki so bili potrjeni v lovski bataljon, je priukal in pripel tudi 201etni ključavničarski pomočnik Ludovik Jos p Schlemmer v bu-dimpeštansko Marije Terezije vojašnico. Kakor njegovim tovarišem tako so posadili tudi Schlem-merju vojaško kapo na glavo. Ko je pozneje odšel vsak rekrut k svoji kompaniji, se je hotel Schlemmer vrniti. Ker pa je imel na glavi vojaško kapo in ga je straža opravičeno smatrala za rekruta, so ga ustavili in zavrnili. Tako je ostal do drugega dne v vojašnici. Iz Budimpešte je odšel bataljon v Rovinj, kjer je njegova garnizija.
V	Stolnem Belgradu je hotel Schlemmer, ki mu je bila vsa zadeva čedalje bolj neprijetna, skrivoma zapustiti svoj oddelek in oditi domov. Ali vojaška straža ga je prijela in ga poslala k njegovemu oddelku pod strogim nadzorstvom, če prav je Schlemmer sveto zatrjeval, da ni rekrut-da je vse le zmota in da gre šele prihodnje leto na nabor. Dospel je v Rovinj; ker se podatki o njem niso vjemali, ga je častnik vprašal, kje je bil na naboru. Schlemmer je mislil, da se zdaj tako ne more več rešiti iz zagate, pa je dejal, da je bil na rednem naboru potrjen v lovski polk. Vojaška oblast se je obrnila po informacije o Schlemmerju na njegovo rodno občino. Ob znani počasnosti birokratičnega kljuseta pa so minili trije meseci, preden je bil dospel dotični odgovor iz Schlemmerjeve rodne občine. Medtem je Schlemmer čvrsto opravljal vse rekrutne vaje. Čez tri mesece pa je dospel odgovor, ki je povedal jasno in razločno, da je Ludovik Schlem mer star šele 20 let in da gre šele prihodnje leto na nabor. Na ta odgovor so ga odpustili, toda naperili so proti njemu ovadbo zaradi .ponarejanja dokumentov", ker je bil narekoval v svoj rodovnik napačne podatke, in se bo moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem.
Trst.
— Nesreča na delu. V četrtek popoldne je v tržaški čistilnici riža na Čampo Marzio odtrgala transmisija levo roko 191etnemu Viktorju Repiču, stanujočemu v ulici del’ Olmo. Pretresljiva je bila žalost očeta, ki dela tudi v Čistilnici in ki je bil priča sinove nezgode. Ob tej priliki opozarjamo obrtnega nadzornika g. Golje-vina, da posveča tržaški čistilnici riža nekaj več pozornosti. Tako zanemarjenega podjetja ni kmalu dobiti, o varnostnih napravah ni govora in ves zavod je kakor past za delavstvo. Nevarnost je huda po dnevi, po noči, ob slabi razsvetljavi pa je še večja. Če zaide delavec, od 12 do I8urnega dela utrujen in upehan, vsled sramotno nizke mezde ob sedanji draginji le
slabo hranjen, z roko ali glavo pod kolo, ni nič čudnega. Ampak podjetje, ki dela z 20 do 25% čistega dobička ne vidi potrebe, da bi skrbelo za red in varnost, in zato bo dolžnost delavstva samega, da napravi sramotnim tem razmeram enkrat kraj in konec in začne energičen boj za svoje zdravje!j
Vestnik organizacij.
Krojaški društven shod se vrši v soboto 24. t. m. ob 8. zvečer .pri Matjanu’ na Turjaškem trgu.
Trbovlje. Napovedana diskusija se v četrtek dne 22. t. m. ne vrši, pač pa bo prihodnja diskusija v četrtek dne 29. svečana ob pol 7. zvečer v .Delavskem domu*.
Trbovlje. V petek dne 23. februarja 1912 bo v .Delavskem domu' važna seja revirnega odbora Unije avstrijskih rudarjev, ki se prične ob 9. dopoldne. Zunanji člani revirnega odbora naj pridejo pravočasno v Trbovlje.
Umetnost in književnost.
—	Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek, se ne igra. — V četrtek velika lirska opera „Rusalka* (za par-abonente). — V soboto opereta „Caričlne amaconke”. — V nedeljo zvečer opera ,Rusalka“.
"ZADNJE VESTI-
•stavka« vojne MORNARICE v PULJU.
Kriza v občinskem svetu. •
Pulj, 19. februarja. Občinski svetovalci 4. volilnega razreda, ki pripada izključno vojni mornarici, in II. sekcije 1. volilnega razreda, ki pripada uradništvu, so odložili mandate, ker ni noben zastopnik vojne mornarice sprejet v u-pravo plinarne.
KONECKOVINARSKEGA IZPORA V PRAGI.
Praga, 19. februarja. V smislu dogovora med društvom strojnih tovarnarjev in prizadetimi delavskimi organizacijami in v smislu kolektivne pogodbe se je danes začelo zopet delo v kovinarskih obratih. Le v treh obratih se kovinarji niso vrnili na delo. Če se v kratkem ne do-žene sporazumljenje, je nevarnost, da vse strojne tovarne znova izpro svoje delavstvo.
CESTNI NEMIRI V SERAJEVU. Demonstraciji bosanskega dež. zbora proti policijski brutalnosti.
Serajevo, 19. februarja. Ob prenapolnjenih galerijah in praznih vladnih klopeh je bila otvorjena danes seja dež. zbora Serajevski župan posl. Curcič Efendi je obžaloval včerajšnje krvave dogodke in zahteval od vlade pojasnila, kakšno zadoščenje bo dala za nedolžno prelito kri. Končno je predlagal v znamenju žalosti in protesta zoper nečloveški nastop policije konec seje. Prebivalstvo je pozval, da se pomiri in prepusti zadevo svojim poslancem. (Viharno odobravanje vse zbornice.) Nato se je seja zaključila z ogorčenimi klici zoper vlado in policijo.
Mnogo oseb ranjenih.
Serajevo, 19. februarja. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo mnogo oseb ranjenih s sabljo in od konjskih kopit. Dijak Sakinagič sin serajevskega občinskega svetnika, ki je dobil dve kroglji, je bil v bolnici operiran; njegovo stanje je brezupno in se bori s smrtjo.
Kdo je streljal? Policijska legenda. Serajevo, 19. februarja. Uradna preiskava je »dognala«, da revolverskih strelov pri včerajšnjih izgredih ni oddala policija, ^ temveč eden demonstrantov, ki ga pa niso še dobili. Aretiranih je doslej 17 oseb. Med njimi sin šolskega ravnatelja. Vse časopisje brez razlike strank soglasno obsoja brutalni nastop policije.
Intervencija dež. poslancev.
Serajevo, 19. februarja Po končani seji se je deputacija dež. poslancev podala k deželnemu šefu generalu Poitorku, proseč ga, da z vojaško asistenco po nepotrebnem ne razburja itak razburjenega prebivaltsva. Dež. šef je obljubil, da nastopi vojaštvo šele na prošnjo policije; če ne bo demonstracij, ne bo tudi vojaške asistence.
Mir na serajevskih ulicah.
Serajevo, 19. februarja. Župan jc izdal o-klic. v katerem svari prebivalstvo pred nepremišljenimi izgredi. Včerajšnji dan se izgredi niso ponovili. Dopoldne so srednješolski dijaki napravili demonstracijski obhod po mestu, ki je končal • s cesarsko himno pred dežel-novladno palačo. Zvečer je bilo na korzu malo bolj živahno kot običajno in trgov, malo prej zaprte, vendar ni policija izzvala nobenega konflikta.
Protest Bosancev v Zagrebu.
Zagreb, 20. februarja. Bosanski dijaki zagrebške univerze so imeli protestno zborovanje, ki je poslalo predsedništvu bosanskega sabora brzojavni poziv, da ukrene najstrožjo preiskavo.
OBSTRUKCIJA PROTI BRAMBNIM PREDLOGAM NA OGRSKEM. Budimpešta, 19. februarja. Kossuthova in Justova stranka sta imeli popoldne konferenco, na katerem sta sklenili z enako silo nadaljevati boj zoper brambno predlogo.
PRED SPLOŠNO RUDARSKO STAVKO NA ANGLEŠKEM.
  Znamenja za stavko.
London, 20. februarja. Pojavljajo se že znamenja, ki prorokujejo velikanski boj rudniškega proletariata z rudniškim kapitalom. Glavna železnica je že odpovedala velikem številu uslužbencev, ker ne more ohraniti obrata v polnem obsegu. yelike železne livarne so sledile njenemu zgledu. Cene premogu naraščajo. Računajo, da bo trajala stavka okolo šest tednov.
Izborna organizacija angleških rudarjev.
Lf»nd6Rt 20. februarja. Angleške rudarske organizacije razpolagajo z ogromnimi sredstvi. Sklad škodske rudarske organizacije znaša nad
6	mlllonov, organizacije valiških rudarjev nad 3 mllione in organizacije ostalih okrožij nad !• mlllonov.
•i,
B. Gdtzl, Ljubljana
skladišče oblek M*- domačega Izdelka -'fea m gospode in dečke. — Velika izbera tu- tu zemskega blaga za obleke po meri
Mcstlll trg st« 19* - Stfln trg st« 8* Solidna postrežba, - Vedno nizke
8
PO AEHRENTHALOVI SMRTI.
Sožalne Izjave grofici Aehrenthalovi.
Dunaj, 20. febr. Cesarjevo lastnoročno spisano sožalno izjavo je izročil grofici Aehrentha-lovi cesarjev glavni pribočnik grof Paar. Nemški cesar, italijanski kralj in rumunski kralj so poslali grofici sožalne brzojave. Nadalje so izrazili grofici Aehrenthalovi sožalje med drugimi tudi ministrska predsednika grof Stflrgkh, grof Khuen-Herdervary ter nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg.
Sožalne izjave vnanjemu uradu.
Dunaj, 20. febr. Skoro vsi monarhi in skoro vse države so izrazile vnanjemu uradu sožalje ob Aehrenthalovi smrti.
ITALIJANSKO-TURSKA VOJNA.
Bombardiranje Moke.
Carigrad, 19. febr. Turška poročila javljajo, da je hotela 15. t. m. italijanska torpedovka pri Moki zapleniti turško ladjo. Turški vojaki so pričeli streljati, nakar se je torpedovka umaknila in iz dalje bombardirala pristanišče. Mošeja in dvoje hiš je bilo lahko poškodovanih. Italijani so bombardirali tudi južno pristanišče in razrušili del vojašnice.
Praska pred Bengazijem.
Rim, 19. febr. Iz Bengazija poročajo z dne 17. t. m.: Ko je manevriral prvi bataljon 4. pešpolka med utrdbami, so ga obstreljavali Budulni, 200 po številu. Bataljon je vrgel sovražnika nazaj.
Socialisti proti vojni.
Milan, 20. febr. Zbor okolo 200 delegatov italijanske socialistične zveze je sprejel predvčerajšnjem Turatijev dnevni red proti vojni in se izjavil za odločno opozicijo proti Giolittijevemu ministrstvu; zbor je zahteval, da se umakne anek-sijski dekret. Po zborovanju je bila demonstracija, a je policija demonstrante razkropila.
Zahvala.
^ NEMIRNA TURČIJA.
Bombna eksplozija.
Solun, 20. febr, V Kiščevem (monastir-ski vilajet) je eksplodirala v konaku bomba. Del konaka se je razrušil. Zaradi sejma pa ni bil nihče v konaku, zategadelj ni bilo ob atentatu nobene človeške žrtve. Atentator je bil Bolgar, ki ga je razljučena množica zasledovala in ubila. Turške oblasti so trudoma preprečile dejanske napade na bolgarsko prebivalstvo in bolgarske sejmarje.
VSTAJA V MEHIKI.
Mehiko, 20. febr. Uporniki razvijajo vojne operacije po 18 državah. Pri San Pedru je padlo 17. t. m. v bitki 28 mož.
▼
Pošljite naročnino, če je še niste!
▼
Odgovorni urednik Pran B a r 11 Izdaja in lal&ga i&loiba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
ff
3
zlati nauki!
i.
Kdor s „FLORlAN-om se krepča, Zmeraj dober tek Ima t
II.
če želodec godrnja,
Pij „FLORIAN-“, pa neh*
III.
NI otožen, ni bolan,
Ta, ki viiva
P. n.
Občinstvu, prijateljem in znancem vljudno naznanjam, da sem z 12. februarjem
otvoril čevljarsko obrt
ter se najtopleje priporočam za izdelovanje vseh vrst obuval od enostavnih do najfinejših. Za solidno delo in primerne cene jamčim. — Obenem se priporočam gospodom kolegom za izdelovanje gornjih delov natančno in po najnovejši metodi.
Martin Kralj,
cevJjarski mojster, Ljubljana, Wolfova ulica štev 12.
Vsem onim, ki so nzs ob bolezni in pre-bridki izgubi našega ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
Leopold Sedeja
tolažili z besedo ali dejanjem, izrekamo tem potom najtoolejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo za udeležbo pri pri pogrebu blagorodnemu gospodu postaje-načelniku, gg. uradnikom in uslužbencem južne in državne železnice, gg. pevcem za ginijivo petje, dalje vsem darovalcem krasnih vencev in vsem drugim, ki so nam na ta ali oni način izkazali svoje sočutjo oziroma se udeležili pri pogrebu.
Vsem najsrčnejša hvala t,
V Ljubljani, 17. februarja 1912.
Žalujoči ostali.
Založba „Zarjeu razpisuje provizorično službo
urednika.
Plača po dogovoru. Vstop s 1. marcem. Pismene ponudbe sprejema do 25. t. m. založbi „Zarje“.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem danes otvorila v
v Spodnji Šiški
na Celovški cesti štev. 77 (v Juvančičevi hiši popolnoma na novo urejeno
kavarno.
Na razpolago je tudi
biljard
ter vsi važnejši časopisi, revije i. t. d.
Za obilen obisk se priporoča
Jožefa Pikel
kafetirka.
Matija Pikel
koncesijonirana posredovalnica služb v Ljubljani
se nahaja v Šelenburgovi ulici, št 6.
Postavno varovano.
Nova knjiga!
Arcibašev: Slike iz revolucije.
V tej knjigi je zbranih več povest znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
Izvod stane 1 K 60 vinarjev po pošti 20 vinarjev več. Naroča se pri založniku Štefanu Klausu, Ljubljana, Križevnlška ul. 5 in pri vseh knjigarnah na Slovenskem. Denar sevpošilja naprej Tudi znamke.
Železnato vino s kino
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenice K 6*60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači *a-
raditega vsem drugim železnatiin izdelkom. »«
Slomškova ulica štev. 27 v Ljubljani
Potnik Srečko,
destilacija sadnih vonjav in izdel. naravnih sokov priporoča:
Sadni grog izborno brezalkoholno zgoščavo.
Sadni grog je prijetne vonjave, izbornega okusa.
Sadni grog je gorka zimska pijača.
Sadni grog je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, konsumna društva. Sadni grog obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. Sadni grog je idejalna pijača za mladino in odrasle.
Sadni grog se vživa pri svatbah, rodbinskih večerih i. t. d.
Sadni grog stane 1 K t. j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu znaten popust.
Naznanilo.
* Konzumno društvo za Ljubljano in okolico", vpisana zadruga z omejeno zavezo se je preselila s svojo društveno pisarno
v lastno hišo
v Spodnjo Šiško, Kolodvorska cesta 56.
Pisma za društvo je pa naslavljati kot doslej na Lj’ubljano, poštni predal št. 13» Uradne ure v pisarni so: od 9—12 dopoldne in od pol 3 do pol 7 ure zvečer
Načelstvo.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
—————— Ustanovljena leta 1882.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem dama V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
Sprejema tudi vlog« m tekoči račnn v sveži s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča poS ^ po dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
Denarni promet v I. 1910.
K 100,000.000-—
Upravno premoženje v 1. 1910.
K 20,500.000 —
22
n
Sloveče detektivske povesti
Sherlock Holmesove
msr- izhajajo -asa
Dobivajo ne v zaloini linjigarni Ir. pl. K.leinnrmyr &. Fed. Bamberg v Ljubljani kakor tudi v vseli
drugih knjigurnah.