-'»srnin« pU£*.iu » gotoriai.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	Številki	Din	1'5$,
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt
fSaročniua se ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za *4 leta 45 Din,	j	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi uliei
Hrasečno 15 Din; za Snozemetvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani.	j	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958.
LETO XI.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	26.	januarja	1928.	Telefon	št.	2552	ŠTEV.	11.
Borba za proračun.
Finančni odbor Narodne skupščine je predvčerajšnjem končal razpravo o proračunu. V bistvu je sprejel načrte, kakor so bili predloženi. Stvarnih prihrankov ni mogel izdejstvovati in pokritje primanjkljaja, ki ga izkazuje budžet, je še odprto vprašanje. Predlagajo se kurijozne rešitve, ki so v stanju pomakniti našo administracijo še za eno stopinjo bolj navzdol ali- pa ogroziti -delo samouprav. Niti ena niti druga rešitev ni sprejemljiva.
Z napetostjo pričakujemo sedaj razpravo o zakonu o neposrednih davkih. Skupščina ima za ta daleko-sežen zakon le malo časa rezerviranega, ako hoče proračunsko debato pravočasno končati. Zdi se nam sko-. ro, da se zopet išče trik, da se to vprašanje, ki se ga je sicer vsled pritiska javnosti moralo vendarle enkrat v skupščini navezati, reši le na polovico.
Nato nastopi dvomesečna borba za budžet. Izdatnejše izpremembe v državnem gospodarstvu ne bo prinesla. Neracijonelnost, pomanjkanje stvarne kontrole, nepotrebno pisarenje izve-štajev in nepotizem bo ostal še naprej glavna karakteristika naše administracije. Človek se mora res čuditi, koliko energije se potroši, da se končno sprejme proračun, ki je itak skozi in skozi fiktiven. Dneve se debatira o kreditih, ki se jih pozneje niti ne otvori, ne angažira in ne more vsled tega izkoristiti. Dosedaj se je še
vedno, v kolikor so podatki sploh dosegljivi, faktično otvorilo za 10—15% manj kreditov, kakor j ib je predvideval budžet.
Tako tudi ta najvažnejša pravica Narodne skupščine prehaja vedno bolj na načelnike finančnih in računskih oddelkov.
Ko je nastopil dr. Bogdan Markovič kot finančni minister svoje mesto, najavil je, da bo prihodnji budžet za ca 20% manjši od tekočega. Preteklo je leto dni, mesece je utrošil na študiju proračuna, končno je podal demisijo in odšel v inozemstvo iskati posojila. Mi pa imamo zopet budžet 11 milijard. Kako stvarni so ti proračuni, najbolje dokazuje dejstvo, da prometno ministrstvo za prihodnja dva meseca nima več kredita za premog, medtem ko je za tri mesece nazaj še dolžno.
Narodna skupščina stoji danes pod vtisom vedno pogostejših protestnih zborov gospodarskih krogov, ki se vrstijo dan za dnem širom cele države. Išče izhodišča iz blodnega kroga naše ekonomske krize v partijskih bojih, namesto v pozitivnem delu. Dve leti že preganja krizo, ki postaja medtem vedno akutne jša in resnejša. Zdi se nam, da po vsem tem ni čudno, če ameriške banke ne izplačajo že dovoljenega posojila in da so pogoji, ki jih nam stavi za posojila zunanji finančni svet, za civilizirano državo nesprejemljivi.
*	* *
Pod kakimi pogoji sprejema Narodna banka poškodovane bankovce.
V	obtoku se nahajajoči bankovci nižjih vrednot so že skoro vsi več ali manj obrabljeni, nekateri so pa tudi poškodovani, ker jim manjka kak del večjega ali manjšega obsega. Poškodovani bankovci jako otežujejo trgovsko poslovanje, ker se jih vsakdo brani. Ako jih trgovec tudi sprejme, ima težave, predno jih spravi zopet v promet, odnosno predno pride do svojega denarja. Branijo se jih privatniki, pa tudi uradi in pošte, ker dotični uradnik jamči za polno vrednost prevzetega bankovca. Poškodovane bankovce sprejema brez nadaljnega edino Narodna banka, a odšteje za poškodbo primeren del vrednosti. Za orijentacijo v obsegu teh odbitkov priobčujemo naslednjo objavo ljubljanske podružnice Narodne banke.
Za vsak poškodovani bankovec razen petdimarskega odtegne Narodna banka za tvorniške stroške 1-70 Din, za petdinarskega pa 50 par. Če se pa predloži iz dveh različnih delov sestavljeni bankovec, od katerih ima vsak del drugo številko in serijo, smatra Narodna banka tak bankovec za dva poškodovana bankovca in odtegne za vsak del po 1.75 Din, torej za celi bankovec 3-40 Din. Razen tvomi-ških stroškov pa obračuni Narodna banka pri večjih poškodbah (pri katerih manjka manjši ali večji del), tudi tisti manjkajoči del. Ta del se obračuni tako, da se razdeli celi bankovec na sto enakih štiriogelnikov (polj) in se odšteje toliko enot (polj), kolikor jih manjka. Pri desetakih ae računi eno polje 10 par, pri stotakih 1 Din, in pri tisočakih 10 Din. Manj ko četrtina bankovca se ne honorira. Te odtegljaje mora plačati vsaka stranka, bodisi zasebnik, javna ustanova ali pa državni urad: Zadnji čas se pojavljajo v prometu tudi namenoma razrezani bankovci, zlasti desetaki. Tako poškodovanje in razpolavljanje bankovcev je prepovedano in Narodna banka odtegne od takega bankovca za vsako polovico po 170 Din tvomiških stroškov.
PRIDELEK DALMATINSKEGA VINA LETA 1927.
Po podatkih, ki jih je dobil veliki župan splitske oblasti v Splitu, se je produciralo leta 1927 dalmatinskega vina po srezih:
	Hektolitrov:		
Srez	belega	črnega	skupaj
Renkovac	15.305	33.368	44.673
Bi ograd n/m	7.000	22.500	29.500
Hvar	31.185	29.990	61.175
Imotski	18.750	15.000	33.750
Knin	5.500	14.500	20.000
Krk	3.711	35.809	39.520
Sinj	1.620	6.420	8.040
Split	9.100	57.880	66.980
Supetar	2250	4.950	7.200
Šibenik	30.120	75.000	105.120
Skupaj	124.541	295.417	419.958
V celi splitski oblasti se je pridelalo skupno 419.958 hi vina; od te količine odpade na belo vino 124.541 hi, na črno vino pa 295.417 hi. Trgatev se je vršila preje nego običajno, začelo se je trgati koncem a'nusta na otokih severne Dalmacije, končalo se je v drugi polovici meseca oktobra. Kvantitativno se je trgatev sle>bo obnesla, kvaliteta pa je bila dobra. Odstotek sladkorja v moštu je znašal 16 do 24%. Za časa trgatve in po trgatvi je bila trgovina z vinom, odnosno nrrštrm živahna. Cena moštu se ie po vrsti in kraju gibala med 250—500 dinarjev za hektoliter.
Ruske gospodarke skrbi.
Poleg političnih ima Rusija tudi gospodarske skrbi. Že do letos je zaključek ruske žetvene kampanje zmeraj zaostal za optimističnimi uradnimi cenitvami. Zato je bilo treba tudi letos pri uradnih cenitvah že zanaprej nekaj odbiti. Dosedanji faktični razvoj je pa Še bolj neugoden, kot so se bali največjj pesimisti. Oddaja žita kmetov pada od meseca do meseca, tako da ni ogrožen samo eksport, temveč je v nevarnosti tudi domača preskrba sama.
Vzroki tega razvoja so različni. — Iskati jih moramo najprvo v razvoju žitnih cen, oziroma v politiki državnih nabavnih organov. Kljub temu, da je kvaliteta žita letos boljša kot lani, so državne nakupne cene iste kot lani in deloma celo nižje. Pride k temu še, da so se cene za živinorejo in za tehniške kulture izdatno dvignile, tako da so kmetje naravno primorani, da krijejo svojo denarno potrebo v prvi vrsti s prodajo teh bolje plačanih proizvodov (nasproti povprečnosti zadnjih dveh let so bile cene za tehniške kulture v novembru za 24% višje, za žito za 15% nižje). Zvišanje državnih nakupovalnih cen za žito pa ni mogoče, ker bi se s tem nerentabilnost žitnega eks-porta še bolj povečala. Tržne cene v Hamburgu na primer to dobro dokazujejo.
Drug moment, ki otežkoča rusko žitno kampanjo, je pomanjkanje industrijskega blaga. Delavci bi brez dvoma prodajali svoje žito tudi po državnih nakupovalnih cenah, čeprav so le-te v primeri z visokimi cenami industrijskega blaga neugodne, če bi mogli naložiti svoj denarni skupiček v industrijskem blagu zahtevane kvalitete in zahtevane množine. A baš tega ne morejo, ker manjkajo ravno predmeti najvsakdanjejše porabe najbolj (manufaktumo blago, čevlji, majhni železni predmeti itd.). To občutno pomanjkanje se je v zadnjih mesecih še poostrilo, ker je produkcija industrije konsumnega blaga deloma nazadovala. Posledica je, tla so na-* drobne prodajne cene za te izdelke v prosti trgovini občutno narasle. Po uradnih ugotovitvah so se dvignile cene v Moskvi v teku oktobra in novembra pri manufakturnem blagu za 13-5 odstokov, pri čevljih za 13%, pri kor vinskem blagu za 6%. A tudi to tako veliko dviganje cen ni imelo za posledico zadostnega prirastka v ponudbah.
Razumljivo je, da povzroča ta razvoj vladi občutne skrbi in jo sili, da se zateče k vsem mogočim nared bam v svr-ho odstranitve nevarnosti, grozeče iz tega razvoja. Samo eno sredstvo za to je pripravno; obilna preskrba ruskega trga z industrijskim blagom. To potrebo upoštevajoč je v zadnjem času najvišji gospodarski svet naslovil v ostrem tonu na industrijo direktive, v katerih jo opozarja na neugodni razvoj žitne kampanje in kjer poudarja potrebo dviga industrijske produkcije v svrho boljše preskrbe kmetov z industrijskim blagom. Vse naj se ukrene, da se v tekočem četrtletju ne izvede samo produkcijski načrt, z’asti v industriji konsumnega b’aga, temveč da se preko tega popravi še produkcijski minus prejšnjega četrtletja.
Kakor je ton tega dekreta oster, tako majhni so izgredi za izvedbo direk-1 tiv Na:višiega gospodarskega sveta. To pesimistično mnenje nam narekujejo poroči’a o položaju posameznih , industrijskih panog. Tako na primer
Odpiranje in zapiranje lokalov v Beogradu.
Posebna uredba, ki je izšla te dni, urejuje za Beograd odpiranje in zapiranje trgovskih in obrtnih lokalov, v katerih se dela z ali brez pomožnega osobja, na sledeči način:
Za vse trgovske obrate, prodajalni-ce obrtniških proizvodov in obrtniške delavnice: pozimi od 7. do 12.30 in od 1,4. odnosno za trgovine od 14.30 do
19. ure, torej 10 in pol odnosno 10 ur dnevno poleti pa od 7. do 12.30 in od
14. odnosno 15. do 19. ure, torej 10 in pol odnosno 9 in pol ur dnevno. Za javne kuhinje, slaščičarne, prodajal-nice sadja in mleka, bifeje, viname in delikatesne trgovine: pozimi od 7. do 21., poleti od 7. do 22. ure, torej 14 odnosno 15 ur dnevno. Za obrtniške delavnice brez prodajalne pozimi in poleti od 6. do 12. in od 13. do 19. ure, torej 12 ur dnevno, za mesarske delavnice pozimi od 5.30 do 12.30 in od
15. do 20. ure, poleti od 4-30 do 12.30 in od 16. do 20. ure, torej 12 ur dnevno, za trgovine z mesnimi izdelki pozimi od 7. do 12.30 in od 15. do 21., poleti od 6. do 12. in od 16. do 21. ure, torej 11 in pol, odnosno 11 ur dnevno. Za brivnice: od 7. do 12.30 in od 13. do
20. ure, torej 12 in pol ur dnevno; ob sobotah in dnevih pred prazniki, kadar so delavnice zaprte, se podaljša zapiralni čas za 1 uro, ob nedeljah in praznikih se odpirajo ob 7. in zapirajo ob 13. uri. Za pralnice in čistilnice in barvarne obleke od 6. do 12. in od
13.	do 19., torej 12 ur dnevno; ob sobotah pa do 21. ure.
Ta določila ne veljajo za delavnice in industrijska podjetja, ki delajo nepretrgoma z izmenjavo delavcev, dalje za delavnice, ki so v neposrednji zve--zi z bivališčem lastnika, ki dela sam ali z rodbinskimi Člani, ne da bi v teh prostorih vršil prodajo. Za poslovne lokale, v katerih je več različnih obr-tov skupaj, se ravna odpiranje in zapiranje po ob rtu, za katerega velja najkrajši čas.
Cel dan morajo biti zaprte trgovine in obrtni lokali ob sledečih dneh: nedelja prvi in drugi dan Božiča, Velike noči in Binkošti, na dan Bogojavljenja, Sv. Save, na Velik petek in ob državnih praznikih. Izvzeta so industrijska podjetja po čl. 15. zak. o zašč. del, in sezonska podjetja. Vso druge praznične dneve se obratovalnice odpirajo in zapirajo kakor ob delavnih dneh. Ako padeta dva praznika, ob katerih so obrati zaprti, zaporedoma (razen dveh dni o Božiču, Veliki noči in Bin-koštih) ali je eden od teh dveh nedelja, smejo biti obrati odprti na en dan od obeh dopoldne, če mestna uprava to objavi 5 dni preje. Če pade prvi dan Božiča na pondeljek, so obratovalnice odprte cel Badnji dan v nedeljo.
Kazen radi kršenja teh predpisov znaša 10 do 150 Din globe ali 1 do 20 dni zapora.
UVOZ ŽIVINE V ČEŠKOSLOVAŠKO.
Za našo izvozno trgovino smatramo zanimive sledeče podatke o uvozu živine v Češkoslovaško. Ta je znašal v letu 1927 30.000 komadov govedi in
700.000	komadov svinj. Vrednost izvožene govedi je znašala 725 milijonov napram 605 milijonom v letu 1926. Uvoz govedi je jako padel. V letu 1924 je znašal 190.000 komadov, 1. 1925 še 168 tisoč komadov, 1. 1926 77.000, lani pa samo še 30.000 komadov. Nasprodno pa je uvoz svinj izredno porasel. Dočim je znašal 1. 1924 še 230.000. I. 1925 400 tisoč, 1. 1926 pa 430.000, je znašal lani ogromno količino 680.000 komadov. — Glavni dobavitelj govedi je bila Rumu-nija, kateri sledi neposredno Jugoslavija. Madžarska in Poljska, ki ste zaprli vsled veterinarske zapore, sta uvozili le malo. Glavni uvoznik prašičev je bila Poljska, nato sledi Rumunija, dalje Jugoslavija in končno Madžarska.
ugotavlja Ekonom. Žizn, da tekstilna industrija svojega programa ni mogla izvesti v prvi vrsti vsled slabega stanja strojev in vsled poslabšanja kvalitete ruskega bombaža. Takih temeljnih hib seveda ni mogoče odpraviti od danes na jutri. Spričo takih razmer se nam zdijo velepotezni industriali-zacijski načrti Sovjetske zveze vseeno ndkam čudni. Prva naloga bo morala biti pač ta, da se najprvo modernizirajo že obstoječa podjetja potem šele, da se prične z zgradbo novih.
*	* *
Nemška statistika za čas od januarja do septembra 1927 nam pravi, da se izvoz iz Nemčije v Rusijo ni posebno dvignil. V imenovanih mesecih leta
1926	je šlo v Rusijo za 216 milijonov mark ruskega blaga, leta 1927 pa za 219 milijonov. Ta zaključek smatrajo za znak majhnega vpliva leta 1926 dovoljenih kreditov. Zadnji veliki dogovor, iz leta 1926, se je tikal kredita 316 milijonov mark za trgovino z Rusijo. Ta kredit so polno izrabili. Sovjetska Rusija je dobila električnih strojev in oprem za 84-2 mil. Rubljev, strojev za kovinske tovarne »za 25-2 mil. rubljev, motorjev za 9-3 mil. rubljev itd, »A vsi krediti Nemčije Sovjetski Rusiji so kratkoročni, ker niso namenjeni za temeljno glavnico za sovjetsko gospodarstvo in ker nima Sovjetska Unija nobene možnosti, da amortizira te kredite iz tekočih dohodkov še pred pretekom roka. Ti krediti so navadni blagovni krediti, samo z daljšimi plačilnimi roki.« Tako piše v Ekonom. Žizni Lengyel, član berlinskega trgovskega zastopstva. Tam nam tudi pove, da zadolževanje Sovjetske Rusije Nemčiji ne presega 200 milijonov rubljev.
*	* *
Ker smo že pri gospodarstvu Rusije, naj povemo še, kaj nam o kreditih pravi trgovski komisarijat Sovjetske zveze. »Kredit, ki ga je dobila zunanja trgovina Sovjetske Rusije tako od kreditnih zavodov zveze same kot iz inozemskih virov, se je izdatno povečal. Zunanji trgovini zveze od sovjetskih bank na razpolago stavljeni kredit se je tekom leta dvignil za 40 odstotkov, krediti iz inozemskih virov-so pa narasli za 49 odstotkov. V preteklem letu je pričela zunanja trgovina Sovjetske zveze že v večji meri izrabljati dovoljene ji dolgoročne krediite (ki pa po mnenju Lengyela, kakor smo videli, niso dolgoročni, temveč navadni blagovni krediti z daljšimi plačilnimi roki). V okviru nemškega 300-milijonsikega kredita so oddana že vsa dobavna naročila. Z Avstrijo, Anglijo in z Zedinjenimi državami so z uspehom končana pogajanja o večjih dolgoročnih kreditih. Za kredite jamčijo deloma vlade in občinski organi, de-»loma so jih pa dali na razpolago bančni konzorciji in posamezni veledobavi-telji. — Prav o pogajanjih z Londonom
LISTEK.
Splošni gospodarski položaj v Južni Srbiji.
(Konec.)
Turčija vzdržuje tudi danes neznatne trgovske zveze z Južno Srbijo ter kupuje pri nas v glavnem drobnico za rejo. Če pa bi obstojala povoljna trgovska pogodba s to državo, v kateri se nahaja veliko število južno-srbijanskih trgovcev, ki so se izselili iz svojega starega bivališča, kar je velike važnosti za vzpostavljanje trgovskih zvez s turško republiko — bi se moglo izvoziti tako za evropsko kakor za azijsko Turčijo znatno večje število naših proizvodov: cement, les in mnogi industrijski izdelki iz vseh delov naše kraljevine bi našli dosti kupcev na bližnjem vzhodu, kakor trde posetniki sejma v Smymi.
Neurejenost trgovinskih odnošajev z navedenimi tremi državami zmanjšuje izvoz Južne Srbije, lahko trdimo, za 50 %. Če analiziramo posledice te konstatacije, prišli bomo do še nepovoljnejšega zaključka, nego to izgloda na prvi pogled: Svojih proizvodov Južna SrMja ne more prodati v ostale dele naše kraljevine niti v najneznatnejši količini, medtem ko se kupujejo slovenski industrijski izdelki od
pa beremo tole zadnje poročilo, datirano v Londonu s 13. t. m.:Začetkoma zadovoljivo potekajoča pogajanja med angleškimi bankami in ruskimi trgovskimi organizacijami so se ustavila; menda zato, ker zahtevajo Rusi dolgoročne kredite, ki jih pa angleške banke nočejo dovoliti. Vrhutega so hoteli Rusi v okviru teh kreditov prodati v Anglijo za ca en milijon funtov ruskega blaga. Ni juridične podlage za dovolitev teh kreditov. Itd.«
Vse to nam pravi, da imajo Rusi res velike gospodarske skrbi.
POSNEMANJA VREDNO.
Avstrijsko trgovinsko ministrstvo je v svojem uradu za pospeševanje obrta na Dunaju ustanovilo poseben urad, v katerem se dajejo strankam informacije, kje lahko naročajo tehnične delavne pripomočke in surovine razne vrste. Ta ustanova obsega po materijah urejeno zbirko katalogov in prospektov domačih in inozemskih Ivrdk ter naslovnih knjig. Iz teh lahko dobi vsak interesent hitro in zanesljivo pismene ali ustmene informacije in nasvete.
*	* *
SPOR GLEDE ELEKTRIFIKACIJE AVSTRIJSKIH ZVEZNIH ŽELEZNIC.
Dunajski listi javljajo, da je ravnatelj zveznih železnic Oskar Taussig odstopil kot upravni svetnik glavne zveze indu-strijcev. Obenem je odložil tudi svoj mandat kot svetnik trgovske zbornice. Vzrok je ta, da se je predsedstvo glavne zveze industrijcev izrecno izreklo za nadaljevanje elektrifikacije zveznih železnic, dočim je bilo ravnateljstvo za to, da se elektrifikacijska dela prekinejo.
*	* *
PRODIRANJE NEMŠKE INDUSTRIJE V AMERIKO.
Znameniti nemški barvni koncern I. G. Farbenindustrie »Agfa« je sklenil z ameriško družbo Ansco Photoproducts Co. dogovor, da se oba združita za skupno delo v Ameriki ter ustanovita novo družbo pod firmo Agfa-Ansco-Photoproduets Co. Nova družba se bo pečala z izdelovanjem fotografskega blaga. Kakor je poročalo inozemsko časopisje, je ta dogovor povzročil v ameriških in industrijskih krogih precej pozornosti in so se pojavile z gotovih strani celo intervencije, da bi na merodajnih mestih to združitev, ki omogoča prodiranje nemškega kapitala v ameriško industrijo, preprečili.
*	* *
JAKOST VODNIH SIL CELEGA SVETA.
Koncem leta 1926 izkazujejo po statistiki svetovne vodne sile, ki so izkoriščane, 33 milijonov konjskih sil. V zadnjih sedmih letih izkazujejo vodne sile prirastek za 43 %. Skoro % prirastka odpade na Ameriko. Sedaj znašajo vodne sile Evrope ca 13 milijonov HP, kapaciteta ameriških vodnih naprav pa znaša okroglo 12 milijonov HP.
Tržiča do Gjevgjelije, banatsko žito in moka v pasivnih pokrajinah ter bosanski les v celi Vojvodini. Da pride Južna Srbija do denarja, mora prodati svojo živino v Solunu in Carigradu, svoje maslo v Solunu, Atenah in Pireji, sir kačkavalj v Egiptu in Ameriki, opium v Švici in Nemčiji, kokone v Milanu itd. Samo na ta način more priti Južna Srbija do potrebnega denarja, s katerim plačuje plug in motiko, kavo in sladkor, obleko in obutev. Dokler pa seljak ne pride do denarja!, ne bo imel posla niti trgovec, niti obrtnik, niti industrijalec; namesto z železnim plugom se bo še nadalje oralo z lesenim plugom, namesto v zidani hiši bo seljak še nadalje stanoval v hlevu’z živino itd. itd.
Iz teh razlogov zahteva Južna Srbija trgovske pogodbe in iz teh razlogov se morajo skleniti, oziroma ratificirati v najkrajšem času.
V.
O fiskalni obremenitvi našega gospodarstva se je do sedaj mnogo govorilo in z nepobitnimi številkami je dokazano, da je preveč obremenjeno z državnimi in samoupravnimi davščinami. To je zato, ker se pri nas državni budžeti delajo za oko. Pri tej priliki se vodi malo računa o finančni moči davčnega obvezanca. Vsled tega je naš budžet nerealen, izpol-
Trgevska bilanca češko-vaške.
Natančne podatke priobčujemo samo za december. Za vse preteklo leto 1926 pa povedo sledeče: Izvoz v letu
1926 je znašal 17.856,500.000 Kč, v letu 1927 se je dvignil na 20.127 milijonov Kč; uvoz je znašal leta 1928
15.276.600.000 Kč, leta 1927 pa
17.929.900.000 Kč. Ker se je uvoz bol j dvignil kot izvoz, se je aktivnost leta
1927 zmanjšala v primeri z letom
1926	za 383 milijonov Kč, pa je bila še zmerom zelo visoka, nad 2 milijardi Kč. V fabrikatih se je dvignil eksport za 2365 milijonov in je znašal 13.248 milijonov Kč; ker je obenem narasel import za 860 milijonov, so pripomogli fabrikati k zboljšanju aktivnosti s 1505 milijoni. Trgovina s surovinami je imela pa za posledico veliko znižanje aktivnosti, ker so se importi napram letu 1926 zvišali za 1293 milijonov, eksporti pa samo za 477 milijonov; torej znižanje aktivnosti za 810 milijonov. Glede živil in pijač izkazuje izvoz znižanje za 469 milijonov, uvoz pa zvišanje za 371 milijonov, skupaj torej zmanjšanje aktivnosti za 840 milijonov Kč. Živih živali so uvozili za 119 milijonov več, izvozili za 7 milijonov manj, znižanje aktivnosti za 126 milijonov. Tudi promet v žlahtnih kovinah je aktivnost znižal za 105 milj. K.; eksport se je znižal za 95 milj., import je narasel za 10 milj. Kč. — Iz Jugoslavije so uvozili v decembru za 58,900.000 Kč blaga (2-407% vsega češkoslovaškega uvoza), izvozili so pa v Jugoslavijo za 95 300.000 Kč ali 4-06% izvoza. Naša trgovina s Češkoslovaško je torej izdatno pasivna. Pri uvozu je na prvem mestu Nemčija, z 19-26% češkoslovaškega uvoza, na drugem Avstrija s 7-74%; pri izvozu nk prvem Nemčija, s 24-10%, na drugem spet Avstrija, s 15-02%.
KOŽE NA OGRSKEM.
Svoj čas smo pisali, da so zahtevali na Ogrskem prost izvoz kož. Dovolili so jim ga. Od tedaj naprej so cene zelo poskočile. Doslej globoko pod svetovnotržnimi cenami se nahajajoče se sedaj svetovno-tržnim cenam rapidno približujejo. Vsled eksportnih možnosti je sedaj monopol ogrskih usnjarskih tovarn zlomljen, eksporterji iščejo kože za izvoz. Ker gredo cene kož, kvišku, rastejo tudi cene usnja; vsako zvišanje tam ima za posledico zvišanje tu.
Trgovci in pametni gospodarji sploh
iitajo redno
.TRGOVSKI LIST*!
njena je samo forma, a bistvo njegovo ne počiva na nikaki stvarni osnovi. To pa bi moralo biti predvsem pri nas, ker je naša zemlja gospodarsko zaostala in še neurejena. V koliko je ta konstatacija točna, najjasneje dokazuje šunder, ki je nastal v Narodni skupščini glede novega davčnega zakona. Četudi se je o tem že dosti govorilo, ne smejo gospodarski krogi zamuditi te prilike, da poleg splošne konstatacije poudarijo še stvari, ki predstavljajo v tem vprašanju najpere-čejša mesta, to so poslovni davek in samoupravne doklade.
Zadnji kongres zbornic in gospodarskih organizacij je sprejel resolucijo, da se ukine poslovni davek in se je ta zahteva motivirala, kakor sledi: >Kongres zlasti zahteva, da se davek na poslovni promet kot nepravičen in za naše današnje prilike neprimeren ukine.< V resnici leži glavni nedostatek tega davka v njegovi nepravičnosti, ker so ž njim obremenjeni tako oni, ki končajo promet z dobičkom, kakor oni, ki kljub ogromnemu prometu zaključijo svoje bilance z velikim deficitom. Predpostavlja se, da se more ta davek prevaliti na konsu-mente in s tem se menda tudi opravičuje njegovo uvedbo. Ob dobri konjunkturi bi to bilo morda izvedljivo, ali ob poslovnih prilikah, kakršne so danes po
Gospodarsko stanje in njegovi izgledi v Nemčiji
Dejstva in kritike.
Gospodarstvo in politika segata drug v drugega. Večkrat se pridobljeni gospodarski uspehi razblinijo in porazgube, če se pojavijo premočni politični uiplivi; pogostokrat pa je gonilna moč političnih ukrepov preparirana z gospodarskimi uplivi. Tako je tudi sedaj, ko se še takorekoč nahajamo pod uplivom preteklega leta in se skušamo orijentirati v novem. Nasprot-stva so vedno ostrejša in barometer nevarnosti se bliža — večina tega sploh ne zapazi — kritični točki. Kdorkoli polaga važnost na notranjo zvezo svetovnega gospodarstva, kdorkoli si je na jasnem o internacionalnem položaju, mora svoj pogled obrniti na dva važna pojava.
Prvi pojav je svetovnogospodarska premoč Amerike in napredek Amerike v stari Evropi. Amerikanska premoč bazira na posedovanju najvažnejših surovin. Vidne zaloge zlata, v kolikor so v zvezi z obtokom bankovcev, znašajo 38-2 milijard mark; 50'52 odstotkov od tega se nahaja v Združenih državah. Vzemimo še en drug primer. Svetovno produkcijo petroleja l-ontrolirajo z 79 procenti Združene države. Rastoč pomen petroleja nasproti premogu se ne more utajiti. Boj za petrolej je pred vsem gospodarskega izvora, toda tudi politični motivi igrajo -tu svojo vlogo. Na petrolejskih S poljih okrog Baku je Amerika izvoje-vala proti Angliji'večjo zmago, kakor vsi zavezniki skupaj proti srednje-ev-ropskim državam. Poleg tega so se Združene države tako razvile, da predstavljajo samo sebi zadostujoče gospodarsko območje (autarkijo), ki od svoje preobilice še znatne množine izvaža in zalaga posebno Evropo z velikimi količinami svojega blaga. Temu nasproti stoji politično razruvana in popolnoma zadolžena Evropa. Anglija je radi štrajka premogovnih delavcev gospodarsko močno oslabljena, poleg tega gospodari v svojih industrijskih obratih po precej zastarelih metodah in bo prišla v še večjo nevarnost, če se bo napredek petrolejskega obratovanja še naprej razvijal v škodo premogu. Nemčija, ki je politično in gospodarsko še vedno v težkih razmerah, vkljub temu očituje velike življenjsko silo. Rusija se nahaja radi političnih eksperimentov tudi v gospodarskem oziru povečini izven kroga vladajočega, kapitalističnega, svetovnega gospodarstva.
Ključ za rešitev problema Evropa— Amerika se ne nahaja v rokah Evrope, ampak v rokah Amerike in se imenuje: financijelno likvidiranje vojne. Radi ravnokar navedenega je sedaj psihologično docela umljivo, če se Amerika protivi vsakemu popustu ali celo odpustu dolga; saj obstoji nevar-
celi naši domovini, ne inore biti govora
o	zaračunavanju tega davka v prodajne cene, niti če se blago prodaja z gotovim dobičkom. Če pa se blago prodaja v izgubo, kar pri današmjih poslovnih prilikah ni redka prikazen, tedaj še manj.
Iz teh najvažnejših razlogov je poslovni davek nepravičen in kakor se je reklo na zadnjem kongresu zbornic za naše današnje prilike neprimeren, in jaz smatram za potrebno, da to tudi na današnjem zborovanju poudarimo.
Kar se tiče samoupravnih doklad, tudi te rastejo od dne do dne. Razen tega predstavljajo v nekaterih krajih največjo obremenitev, kar je tudi nelogično. Take budžete samoupravnih teles, v katerih tvorijo najvažnejše pozicije dohodkov samoupravne doklade, odobruje v zmislu zakonskih predpisov finančni minister vsekakor menda po vsestranskem proučevanju, vendar ni izključeno, da se tem budžetom ne posveča zadostne pozornosti. To se da sklepati iz tega, da se ponekod dohodki samoupravnih teles porabljajo zelo koristno,, ponekod pa se trošijo v svrhe, za koje so najmanj namenjeni.
Zato je treba, da današnji zbor opozori ministra financ, da budžete samoupravnih teles pred odobritvijo natančno razmotriva, da jih v slučaju potrebe do-
nost, da bi finančne olajšave v prvi vrsti pripomogle do še večjega oboroževanja Evrope. In to bi bilo prav lahko mogoče, ker bi se z odpustom dolga stališče evropskih budgetov znatno zboljšalo. To vprašanje igra posebno važno vlogo v angleško-ameriških od-nošajih in baš radi tega je zelo obžalovati, da se je končala pomorska konferenca v Ženevi brez vsakih vidnih rezultatov. Odtujitev med Anglijo in Ameriko, ki se izraža v medsebojnem tekmovanju oboroževanja na morju, ne bo gotov prav nič doprinesla k rešitvi tega, tako važnega problema. Upanje evropskih držav se obrača na predsedniške volitve v Združenih državah, kajti od tega, kako bodo te volitve izpadle, zavisi možnost, da se sestane nova pomorska konferenca. Oti izida te konference pa zavisi zopet možnost, da se vprašanje dolgov izno-va začne, prouči in tudi reši.
Drugi pojav, ki predstavlja še vedno ognjišče nevarnosti, je bolševizem. Ta pojav je ravno tako politične kakor tudi gospodarske narave. V Baku ji' -središče največje nevarnosti za razvoj evropskih razmer. Za evropskega eksponenta proti boljševizmu velja Anglija, katere želje kar se tiče petroleja' Rusija ni hotela izpolniti. V Nemčiji so že hoteli komunistično nevarnost podcenjevati, toda delne volitve, ki jih lahko smatramo za nekako ouvertu-ro k državnozborskim, so pokazale, da komunistično gibanje v Nemčiji še nikakor ni mrtvo. Toda tudi oni, ki ne precenjuje te nevarnosti, mora pripo-znati, da ne bo Nemčija ostala neu-tralna pri rešitvi vprašanja med kapitalizmom in boljševizmom, rešitvi, do katere bo slej ali prej moralo priti na miren način ali pa z orožjem. Vsekakor se bo morala Nemčija za eno odločiti.
Navedeni internacijonalni uplivi se v Nemčiji še veliko bolj občutijo in to radi posebnih težkoč gospodarskega in političnega značaja. To se izraža tako v Versailles-ski pogodbi kakor tudi v Dawes-ovih zakonih; težke posledice tega se najbolj vidijo v tem, da se sko-ro 10 let po končani svetovni vojni nahajajo na nemškem ozemlju tuje posadke v jačini 60.000 mož in da še ni končnoveljavno ugotovljena višina in trajanje letnih reparacijskih dajatev; dokler bo seveda to stanje nesigumo-sti trajalo, ni Nemčija svobodna niti v gospodarskem oziru. Prav radi tega pa obstoji akutna nevarnost, da bo vsak političen ali gospodarski pojav v svetu imel takoj v eni ali v drugi obliki svoj odmev v Nemčiji. (Dalje prih.)
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(»u
ZASTOPSTVA, PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA.
Zastopnika za razpečavanje kartoteke patentiranega sistema išče neka tvrdka na Dunaju. Interesentom je naslov tvrdke na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
v	Ljubljani.
stavlja gospodarskim organizacijam v izjavo in kar je najvažnejše, da vodi strogo kontrolo o tem, ali se prejeti dohodki res porabljajo v svrhe, za katere so namenjeni. Razen tega je ortieniti še drug moment v zvezi s financiranjem samoupravnih teles. Tu mislimo zlasti na samoupravne oblasti. Po oblastnih volitvah in z ustanovitvijo samoupravnih teles preidejo mnoge državne naloge na oblastne skupščine. Da bodo mogle te naloge vršiti, jim je osigurana posebna doklada.^ Dohodki iz te doklade so veliki in če se bodo koristno porabljale, to se pravi za svrhe, v koje so namenjene, bo naš državni budžet znatno zmanjšan. To bi vsaj moralo biti. Današnji zbor mora temu vprašanju posvetiti potrebno pozornost ter pri tej priliki sporočiti ministru financ, da pričakujejo gospodarski krogi znižanje prihodnjega državnega budžeta tudi iz tega razloga, ker so mnoge naloge države prešle na samoupravne oblasti, katerim je v ta namen zasiguran zadostni dohodek v obliki oblastne doklade. Pri nas se danes tako država kakor tudi* posameznik bori na vseh poljih gospodarske delavnosti z nepremagljivimi težkočami in mi smatramo, da je temu napraviti konec, in to se bo doseglo samo z realnim budžeti-ranjem.
POCENITEV DENARJA V EVROPI.
Francoska banka je znižala svojo obrestno mero od na 3>- %. Po zadnjem izkazu »Bangue de France« se je zniža! obtok bankovcev za 600 milijonov frankov. Menični portfelj se je iudi zmanjšal. Z obrestno mero 3'A% ima Francija najnižjo obrestno mero, ki sploh obstoja na svetu. Tudi v predvojni dobi je bila Francoska vedno država, ki je razpolagata z velikimi kapitolija-rnj. Nizka obrestna mera je razen v Franciji še v Švicarski, Švedski in Združenih državah Amerike. Pričakujejo, da bosta obrestno mero v kratkem znižali tudi Bank of England in Deutsche Reichsbank. Ce to storita, bode prisiljena k enakem koraku tudi Italija. — Pariška borza je reagirala na znižanje obrestne mere s strani »Bangue de France« z novim nakupom francoskih in inozemskih papirjev. V Londonu mislijo, da bo Bangue of England znižala svojo obrestno mero že v prihodnjem tednu.
ZDRUŽITEV ALPSKIH ŽELEZNI-NARJEV.
Železni nareki veletrgovci Zgornje Avstrije, Salzburške, Štajerske in Koroške so se združili v zvezo železninarjev alpskih dežel s sedežem v Salzburgu. Zveza bo obsegala veletrgovce železja, žice, žič-nikov, cevi in emajlne posode. Njen namen je, da s skupnim določanjem prodajnih cen spravijo v red tržne razmere.
MOŽNOST CARINSKE VOJNE MED FRANCIJO IN BELGIJO.
N. Ff. Pr. poroča iz Bruslja, da grozi pri pogajanjih med Francijo in Belgijo, ki trajajo že štiri mesece, prelom, ki ga utegne spremljati carinska vojna. Potem ko se je glede velikega števila tarifnih postavk dosegel po dolgem boju sporazum, niso hoteli pokazati Francozi pri zaključku glede carinskih postavk za stroje in nadomestne dele nikake naklonjenosti ter so vztrajali na nadaljnem znižanju belgijskih carin- na luksuzne predmete. Ker se je Belgija čutila že doslej težko oškodovano radi francoskega protekcionizma in ker njen izvoz v Francijo vedno bolj nazaduje, dočini je francoski uvoz v Belgijo zelo močan, smatra, da ne more dovoliti nikakih novih koncesij. Ožji ministrski komite je 22. t. m. sklenil, da predloži svoje odklonilno stališče ministrskemu svetu, ki bo gotovo izrekel svoje soglasje. Celokupni belgijski tisk, tudi frankofilski, grozi s preki-njenjem pogajanj in carinsko vojno.
PRED NOVIMI KONFLIKTI V RURSKI INDUSTRIJI.
Po vesteh iz Porurja namerava okrog
350.000	rudarskih delavcev odpovedati mezdne pogodbe. Točasno se še ne ve, ali pride do stavke, vendar je razpoloženje med rudarskim delavstvom jako razdraženo. V zadnjih dneh se je napovedala že na več velikih rudarskih zborovanjih odpoved mezdnih pogodb, ki potečejo s 1. aprilom.
Trgovina.
IZVOZNA TRGOVINA RUSIJE.
Sovjetski trgovinski komisar Miko-jan je pred kratkim objavil zanimive podatke o ruskem izvozu v 1. 1926/27. Iz pokrajin, ki pripadajo sovjetski Rusiji, se je pred vojno izvozilo za 1300 milijonov carskih rubljev. V letu 1926/27 pa je znašala vrednost izvoza 766 milijonov, ali preračunano na predvojni tečaj, 555 milijonov rubljev, torej niti ne polovica vrednosti predvojnega izvoza. Glavno izvozno blago je bilo pred vojno in v letu 1926/27 žito, lan, surovo maslo, les, nafta, manganova ruda, železo in kožuhovina. Sedanji uvoz zaznamuje povečanje samo pri kožuhovini in pri nafti, drugod pa povsod velik padec. Po mnenju Mi-kojana bi bilo forsirati posebno izvoz lesa in nafte. Izvoz se mora dvigniti v splošnem vsaj do take višine, da bo kril vrednost uvoza strojev ki so potrebni sovjetski Rusiji, da se dvigne lastna industrija.
Industrlla.
Švicarska urarska industrija. Po vesteh iz Švice je ondotna urarska industrija v prošlem letu zaznamovala znaten napredek in razmah, potem ko je bila prejšnja leta skrajno slabo zaposlena.
1	Izvoz ur jo znašal v prvih 9 mesecih pro-j Mega li ta nad 13 milijonov komadov ur v vrednosti 162 milijonov frankov (12 frankov povprečno en komad), izvoz raznih delov pa je Znašal v vrednosti okroglo 15 milijonov frankov. Najboljši odjemalec švicarskih ur so bile Združene države Sev. Amerike.
Promet v sušaški luki. J. L. prinaša zanimive podatke o prometu v sušaški luki. Ta je znašal leta 1925 ‘>40.137 ton, leta 1926 271X753 ton, lansko leto pa se je dvignil na 438.085 ton. V teku prejšnjega leta se je začela popravljati naša lesna izvozna trgovina, kar je seveda ugodno vplivalo na promet v sušaški luki. V teku lanskega leta je pristalo v sušaški luki 422 parobrodov 14 narodnosti. Močan je bil tranzitni promet pirita in fosfata, ki je dosegel čez 120.000 ton. 95 % sušaškega prometa odpada na zunanjo, 5 % pa na notranjo trgovino.
Nov ameriški petrolejski koncem. Največja ameriška neodvisna petrolejska družba je Texas Company. Ta se je sedaj fuzionirala s Californian Petroleum Company. S tem.je nastal nov petrolejski koncern z glavnico 530 milijonov dolarjev. Ta koncern je največji za Standard Oil Comp. v Ne\v Yorku in za Standard Oil Go of Ne\v Jersey. Teksas je med enimi ameriškimi državami, ki imajo najbogatejše petrolejske vrelce.
Mednarodni sindikat cinka. Pogajanja o ustanovitvi mednarodnega sindikata cinka, ki so se vršila pred nekaj dne-
vi	v Bruslju, so preložili na sredino februarja. Dosegli so že zelo bistven napredek. Naloge nove zveze bodo obstojale v naredbah za dvig produkcije in uporabe cinka. Dalje je zamišljena ob-mejitev prodajnih trgov, mednarodna določitev cen in izločitev konkurence.
Svetovna produkcija petroleja. Po ugotovitvah trgovinskega departmaja v Wa-shingtonu zaznamuje svetovna produkcija petroleja v prošlem letu nadaljni znaten porast. Proizvodnja znaša 1254 milijonov sodcev in s tem prekaša produkcijo leta 1925 za 150 milijonov sodcev.
Davki in takse.
Odplačevanje davkov v obrokih. Po
časopisju je pred kratkim krožila vesi, da je zastopnik ministra financ podrejenim organom znova dovolil, da smejo za olajšanje odplačila zapadlih davkov dovoljevali odplačevanje v obrokih. Po naših informacijah ta vesi ni resnična, kjer je vprašanje odplačevanja davčnih zaostankov do konca lela 1926 urejeno s členom 79. finančnega zakona za 1. 1927/28 in generalna direkcija davkov izza uveljavljenja leh olajšav glede tega predmeta ni izdala nikakih nadaljnih navodil ali olajšav.
Denarstvo.
Novo posojilo Poljske. Poljski finančni minister je napovedal novo posojilo v znesku 50 milijonov zlatnikov. Posojilo bode premijsko in spravljeno na trg v malih komadih po 100 zlatnikov. Uporabilo se bode za nujne državne investicije.
Poraba Čistega dobička Ogrske Narodne banke. Čisti dobiček Ogrske Narodne banike znaša 12,630.000 pengO. Če bi ta, dobiček razdelili tako kot zahtevajo pravila, bi morali izplačati več kot 14 odstotno dividendo. Pravijo pa, da bi tak velik dvig dividende ne bil priporočljiv in bodo namesto tega dvignili rezervni zaklad na 20 odstotkov delniške glavnice, na 6,952.000 peng6. Za to bo treba izdati poseben zakon. Dividenda za 1.
1927	bo znašala 11 odstotkov.
Znižanje obrestne mere na Francoskem. Francoska banka je znižala obrestno mero za lA% na 314%, potem, ko jo je bila 29. decembra znižala od 5 na 4%. S tem je padla bančna obrestna mera na Francoskem tekom enega leta od 6 'A na 3 'A %. Ta pojav je v skladu z zboljšanjem vrednostnega položaja na Francoskem in z narašču-jočo okrepitvijo Francoske banke. Je pa tudi potrebna posledica likvidnosti francoskega denarnega Irga. S lem je dosegla Francija najnižjo obresfno mero med vsemi evropskimi državami, po-' leg Švice, ki ima tudi 5A%. Razen teh dveh imajo samo še U. S. A. ‘3tA%. Nasprotno pa kljub raznim vzrokom Angleška banka na zadnji svoji seji obrestne mere še ni spet znižala. Kot vzroke proti takojšnjemu znižanju navajajo
tržriotehniške momente, zlasti negotovi razvoj tečaja funta in dolarja.
Ljubljanska borza.
Tečaj 25. januarja 1928	Povpra- ševanje Din	Ponudba l>n
DEVIZE:		
Curih 100 fr	 Dunaj 1 šiling ...... Newyork 1 dolar .... Pari* 100 fr	 Praga 100 krat ... . . Trat 100 lir		1093 10 79998 56-70 222 44 168-10 300-03	109610 8 0298 56-90 224 44 168-90 302-03
VALUTE:		
Italijanska lira 100 lir .	294--	296--
Iz naših organizacij.
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani sporoča v smislu § 8 društvenih pravil vsem članom, da se vrši prvi redni letni občni zbor tega društva v nedeljo, dne 29. januarja L L ob 10. uri predpoldne v mali dvorani hotela »Union« s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav predsednika. 2. Odobritev zapisnika ustanovnega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Računski zaključek za leto 1927. 5. Poročilo pre-glednikovUačunov. 6. Odobritev proračuna za leto 1928. 7. Predlogi o spremembi društvenih pravil. 8. Volitev novega odbora. 9. Slučajnosti. — Odbor.
RAZNO.
Zadnja pot Ivana Jakopiča. Pogreb pokojnega knjigoveza Ivana Jakopiča, ki se je vršil dne 24. t. m., je pokazal kaiko veliko simpatij je užival pokojnik v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva. Pogreba so sc udeležili generalni tajnik Zbornice g. dr. W i n d i -s c h e r , župan dr. Puc, podžupan T u r k in številni občinski svetniki in mnogobrojni zastopniki organizacij in društev, v katerih se je pokojnik odlično udejstvoval. V posebno lepem številu je bilo zastopano ljubljansko obrtništvo* ki je s tem pokazalo, da se v polni meri zaveda velikih zaslug pokojnika za obrtniško organizacijo v Ljubljani. Zastopane so bile z Zvezo obrtnih zadrug na čelu vse ljubljanske obrtniške organizacije po številnih deportacijah. Ob hiši žalosti in ob razpotju na pokopališču je zapelo pokojniku v slovo Obrtniško pevsko društvo in podžupan g. Turk se je kot častni predsednik ljubljanskega obrtniškima društva od njega poslovil v lepem govoru, ob odprtem grobu pa predsednik Zveze obrtnih zadrug g. R e b e k. — Pokojnik je v polni meri zaslužil lepo počastitev na njegovi zadnji poti. Bil je svetal vzgled discipliniranega obrtnika. Vedno se je živo zavedal potrebe tesne stanovske or-* ganizacije, skupnega dela in skupnih prizadevanj za dobrobit obrtništva. Naj v miru počiva!
Sporazum mednarodne sladkorne konference v Berlinu. Pri pogajanjih sladkornih industrijcev Nemčije, Poljske in Češkoslovaške v Berlinu se je dosegel popoln sporazum. Celotna eks-portna količina za leto 1928/29 se je določila na 1T5 milj. ton. Češkoslovaška dobi od le količine 66 odstotkov, Poljska 17K- in Nemčija 16K odstolka. Mednarodni delavni odbor sladkorne industrije začne delovali z začetkom februarja.
Nov petrolejski koncern v Ameriki.
Texas Co., največja neodvisna petrolejska družba, in California Petrol Co. sla sklenili, da se združita. Novi trust ima akcij za 530 milijonov dolarjev i" je torej tretji največji za Standard Oil Co. of Newyork in Standard Oil Co. of Newjersey.
Brezposelnost na Poljskem. Od oktobra 1927 do začetka januarja 1928 je število brezposelnih na Poljskem naraslo od 117.000 na 169.000, torej za 52.000. — Napram isti dobi prošlega leta znaša porast 6000.
Osebni promet v Mariboru v leto 1927.
V	letu 1927 je v Mariboru odpotovalo: od Glavnega kolodvora 536.963 oseb, od Koroškega kolodvora 80.800 oseb, skupaj 617.763 oseb; prišlo jih je pa na Glavni kolodvor 520.141 oseb, na Koroški »kolodvor 74.536 oseb, skupaj 594 tisoč 677 oseb. Osebni promet je bil 1. 1927 na Koroškem kolodvoru Živah-
nejši, kakor leta 1926 zato, ker je bilo leta 1927 več šolskih izletnikov, kakor prejšnja leta. Splošni promet pa sc je poslabšal, ker radi pomanjkanja denarja ni bilo toliko drugih izletnikov, kakor poprej. Z mestnim autobusom, kateri je začel voziti 28. oktobra p. 1., se je vozilo do novega leta okoli 20 tisoč oseb.
Borza dela v Mariboru. Od 15. do
21.	januarja je pri tej borzi iskalo dela 135 moških in 47 ženskih oseb, prostih mest je bilo 70, dela je dobilo 25 moških in 21 ženskih oseb, odpadlo jih je 174, odpotovalo pa 36. Od 1. do 21. januarja je dela iskalo 471 oseb, 178 mest je bilo prostih, 118 oseb je dobilo delo, 427 jih je odpadlo, 105 pa odpotovalo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobi delo: 4 viničarji, 2 žagarja, 1 mlinar, 1 krojač, 7 rudarjev, več vajencev (pekovske, kovaške, ključavničarske in natakarske obrti), kakor tudi 5 kmečkih dekel, 6 kuharic, 6 služkinj, 2 kuharici k orožnikom, 1 gospodinja, 5 šivilj za perilo, 2 natakarici v Južno Srbijo, 1 po~ strežnica.
Kanadska pšenica v Evropi. Anglijo, Francijo in Nemčijo je obiskal ravnatelj in opazovalec kanadske prodajne cen-lrale za poljedelske pridelke. Kanadska farmerska zveza si je znala nakupiti in razdeliti večji del kanadskega pšeničnega pridelka. Njena moč je malo število preostalih prostih prodajalcev Kanade v njih pomenu za svetovni trg zelo oslabila. Ker je argentinska konkurenca zelo močna in ker je letošnji položaj svetovnega pšeničnega pridelka siatistično izredno ugoden, se hoče kanadski pšenični pool z osebnimi stiki v deželah konsuma poučiti o tržnem položaju Evrope. Anglija bo veliko kupila, Francija kupuje slabše vrste in prodaja v izenačenje svoje boljše pšenične vrste, Nemčija je pa sploh med najboljšimi odjemalkami inozemske pšenice. Pozneje bo obiskal ravnatelj še druge dežele.
Nemško gospodarstvo. Nemška Diskontna družba presoja položaj nemškega gospodarstva ugodno. Čeprav se je delovni trg nekoliko poslabšal in je industrija manj zaposlena, obstoji vendar upanje, da se bo brez kriz obrnilo na bolje. Borzni položaj napravi dober vtis. Na trgu kapitala pričakujejo inozemskih posojil; a skušnje zadnjega leta so pokazale, da se vprašanje kapitala v nemškem gospodarstvu ne more rešiti z večnim zadolževanjem.
Po svetu. Ruska družba platine Rus-platia, ki je cene šele pred kratkim dvignila, jih je sedaj vsled povpraševanja iz U. S. A. spet dvignila; in sicer pri množinah pod 100 unčami od 69 na 70 in pol dolarja, pri večjih množinah pa od 87 na 69 dolarjev. — Francoska banka je dobila iz Amerike zopet večji znesek zlata, 7 Vi dolarjev. — Poljska banka je
dovolila poljskim sladkornim rafinerijam kredit 30 milijonov zlatov. Doslej je financiral poljsko sladkorno industrijo angleški kapital ter jo obremenil s tem poljsko plačilno bilanco. — Prvi prioritetni kupon nekdanje Južne železnice. (Donava — Sava — Jadran) l>o izplačan
1.	aprila s štirimi zlatimi franki. — V Budimpešto so prišli zastopniki dveh ameriških velebank, in sicer Guaranty Trust Co in Morganove banke, da se pogajajo o naložbi ameriškega denarja. Spričo velike denarne likvidnosti so pripravljeni na velike koncesije in so na primer ponudili neki hranilnici 1 milijon dolarjev po 5 odstotkov. — Obtok bankovcev v Oslov, znaša 6947 milijonov Kč, njegovo valutarično kritje je 47 %. — Na amsterdamski borzi so vpeljali delnice Glanz-stoff in Bemberg, prvih za 1,152.000 mark, drugih za 1 milijon mark. — Da se vzdrži francoski vpliv v Aziji, so ustanovili novo banko, Banque Franco-Asia-tique, % začetno glavnico ‘25 milijonov dolarjev. Likvidirana Banque Russo-Asiati-que se bo udeležila financiranja nove banke s 75 %. — Več angleških premogovnih družb se je združilo v novo organizacijo v svrho ureditve novih cen. Pristopile bodo še druge družbe, in tako se bo angleško premogarstvo polagoma sindiciralo. — Avstrijska d. d. Glanz-stoff bo zvišala delniško glavnico, od 9 milijonov šilingov na 16 milijonov. — Po poročilih francoskega finančnega ministrstva je bilo vplačanih leta 1927 na Francoskem 40.191,502.200 frankov posrednih in neposrednih davkov, za 5 milijard in 636 milijonov frankov več kot leta 1926. — Ameriški senat je sprejel resolucijo, v kateri zahteva znižanje davkov na industrijske izdelke. — Po poročilih iz Moskve so pTedpogajanja med Rusi in Poljaki za sklep trgovske pogodbe zelo napredovala; za februar pričakujejo že, da bo pogodba podpisana. — Od inozemskih bank Italijanski banki dovoljeni stabilizacijski krediti so oproščeni vseh italijanskih davkov in so obvarovani tudi pred sedanjimi ali bodočimi plačilnimi restrinkcijskimi naredbami (n. pr. moratorij ali omejitev glavničnega eksporta.) Italijanska vlada je dovolila ustanovitev italijansko - ameriške družbe v svrho prevzetja delnic velikih italijanskih električnih podjetij. Nova družba bo razpolagala z glavnico 30 milijonov dolarjev, ki so jih vplačali Ameri-kanci.'Transakcijo je organizirala Hanca Commeroiale. — Na newyorški borzi ka-kaoa so po poročilu borznega predsednika 1. 1927 prodali 508.435 ton kakaoa v vrednosti 150 milijonov dolarjev. Ta množina je več kot dvakratna letna poraba Zedinjenih difav. — Izšla je knjiga Jos. Bertoka: Praktisehes Handbuch der bedoutenderen euTopšiischen Getroide-borsen. Knjiga obsega tri dele in razpravlja izčrpno o vsem, kar se tiče žitnih borz in njih prometovanja. — V Oslov, je znašalo leta 1927 število konkurzov 502, sod-
nih poravnav je bilo pa 2424, skupaj število insolvenc torej 2926. Na industrijo pride 1017 insolvenc, na komercialna in finančna podjetja 1642, itd. — Sedaj je končno ugotovljen položaj znane vinske tvrdke Klaber, ki je postala insolventna Aktiva znašajo 5,176.000 pengo, pasiva pa 7,568.000 pengo. Tvrdka ponuja 50 odstotkov. — Nemška zveza surove pločevine je cene zvišala. Zaposlenost je zadovoljiva. — Prav tako je zvišala cene zveza cevi za 5—6 %, s takojšnjo veljavnostjo. Kupčija je prav živahna, tudi glede eksporta. — V Trstu se je pojavila hausse v delnicah Generali in Riunione Adriatica.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava telefonskih kablov in kabelskega materijala. Direkcija pošle in telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo 2310 armiranega telefonskega kabla od 40 in 60 žil in drugega kabelskega inaterijala. — Dražba bo dne 17. februarja 1928 ob
11.	uri v pisarni pošlne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba lrg št. 2, soba št. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10 odstotkov) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba st. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo ludi pogoji, ki ostanejo isti, kot za prvo licitacijo.
Dobave. Direkcija državnih železnic, gradbeno odelenje v Ljubljani, sprejema do 31. januarja t. I. ponudbe glede dobave hrastovega mostnega lesa. Direkcija ■ državnih železnic, mašinsko odelenje v Ljubljani, sprejema do 3. februarja t. I. ponudbe glede dobave črnih matic ter glede dobave 150 kg bakrenih cevi. — Predmetni pogoij so na vpogled pri odelenjih teh direkcij. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 7. februarja t. I. ponudbe glede dobave podstavkov za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 7. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg ovsa ter glede dobave 10.000 komadov zidne opeke. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 5. februarja t. I. pri lntendanturi Bosanske Divizijske oblasti v Sarajevu glede dobave kvasa. — Dne 8. februarja t. I. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave polkartona.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg dne 21. januarja 1925. Kakor ponavadi je bil trg dobro založen in obiskan. Slaninarjev je bilo 87, ki so delali prav dobro kupčijo, ker so že zjutraj cene znižali, in sicer so pro-
‘Veletrgovina
M. Šarabon
v JUjubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo,
Slastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago, telefon št. 2666.
dajali meso in slanino po 17 do 18 dinarjev. Radi te dobre kupčije so cene že okoli 11. ure poskočile na 20 do 22 dinarjev za kilogram. Tudi pri domačih mesarjih je bilo opaziti, da so šli s cenami doli. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so ostale še vedno tako visoke kakor so bile teden prej. Tako so se prodajali piščanci po 20 do 30, kokoši 40 do 50.. race in gosi 50 do 75, purani pa 60 do 125 Din za komad. Domači zajci 10 do 25 Din komad. Divji zajci 40 do 50 Din komad. Ribe 20 do 28 Din kg. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Kmetje so pripeljali 4 voze krompirja in so ga prodajali po 6 do 7 Din mernik (7% kg), kislo zelje 4, kisla repa 2, čebula 2 do 3, česen 12 do 15 Din kilogram, solata in sočivje 1 do 3 Din, ohrovt 1 do 1.50, kolerabe 0.50 do 1.50, zeljnate glave 1 do 4 Din komad, hren 8 do 10 Din kg, surovo maslo 36 do 40. kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 Din kilogram, motovilec 1, špinat 1 Din kupček, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do
14,	bučno olje 18 do 20, oljčno olje 20 do 24 Din liter. Sadje: jabolka 4 do 10, hruške 8 do 12, posušene slive 10 do
12,	fige 10 do 12, datelji 20 do 26 Din kilogram, timone 0.75 do 1, pomaranče 1.50 do 2.50 Din komad. Cvetlice 0.50 do 5, z lonci vred 10 do 50 Din komada Lončena in lesena roba 1 do 80 Din, brezove metle 2 do 5 Din komad, koruzna slama 25 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 18. januarja so kmetje pripeljali 9 voz sena in 3 voze slame, v soboto pa 16 voz sena in 8 voz slame na trg. Cene so bile za seno 75 do 90, za slamo pa 35 do 50 Din za 100 kg.
Pristni	Pristni
in pravi KOVCICOV in pravi
Rastlinski želodčni liker
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo le nad 20 let, izdeluje in dobavlja
EDINOLE
Rastlinska dostilaelja »FLORIAMc (Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta St. 13 (Kollze|)
Vuka pristna steklenica Je opremljena z originalnim podpisom:
«.«> pristno*« JomCI:
Varajte se ponaredil, M ae predajajo namesto pristnega KorvCICevega .Florlnno*!
RAZGLAS.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
razpisuje oddajo
vodovodne in električne inštalacije
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobijo od 28. t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisanemu uradu.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 31. januarja 12. ure opoldne pri podpisanemu uradu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
prodaja samo na debelo
PREMOG tu- in inozemski za industrije in domačo kurjavo, KOVAŠKI PREMOG vseh vrst, KOKS, livarski, plavžarski, plinski, BRIKETE.
VELETRGOVINA kolonlialne in Špecerijske robe
IVAM JELAČIN
LJUBLJANA
Zaloge svei« pražena (tava, mletih dišav in rudninske vode.
Totna hi BoHdaa postrelba I
Zahtevajta ceniki
MERKUR
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
TRG.- IND. D. D.
Se priporoia za tlak vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih in w^n#i
broiure. cenike, tabele, vabila, lepake, posetnice itd. * LASTNA KNJieOVIZNICA. * TlUfOM. »T.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovfko-ladustrijflko d. d >MERKUR> ko« Izdajatelja to tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.