t(;»rl«'a" ¦rtam ^sak» lorek in »uin>to. Aho'- pM\r na ta dnevn praznik, dan pop'ej. ¦s" nahsia v ..Narodni liskaim", "lica Veltmini at. 9, x. iror ,e vi.'lavijiUi nisdia R/eVraiiJ«ir»»a pi«m« se ne sprriemajo, enako ••* ne uvnžujejo pism? bie7 poclpisa. 'Jopisuv s'' .-if vra»la«f) TELEFON št. 201 stane na leto 10 K, /a pol I eta => K, za Četrt leta 250. rprav!ii»tvo >t nanaja v ,,N^nnirji Tiskarr,:" j||<-a Vettunni $t. 9. 5e plačuje od čven-rostoliui»- petit vrste po 14 vui. za verkratni natis primeren pupust. l'<.Min»»*/»»* Ätfvilkn 5tane)O tt vim. in se piudajajo v raznih gonšktti iraiikaii Si. 14. V Gorici, v sohoto due 17. februvarja 11*12. Leto XIII. Gopišhi občnni! Pridito vsi na protestni shod proti noveimi volilnemmvdii in stahitu za mesto Gorica.v nedoljo 18. t. m. ol> 10r2 zjutraj v dvormio „Central". Narodni odbor. flvslrijski Furlani in njih sedanja vodifelja Faidutti in Bu^atto (Konoc.) Že iz tega. kar sino navedli, ie razvidno, da igrata »Keo« in »Popolo» vcasih v patriotičnem pogledu dvoum- no ulogo in da prilično nialcc poškilita tnui čez mejo. V tein o/iru iiiuuno pripravljeneg.v (.bilo blaga, s a in i li p r i s t n i h c i t a- tov, ki drastično osvitljujejo patrioti- zeni nekih krogov. l.e nc torej preveč bahaiija na to straii. Tcga blaga za zdaj nc objaviino "per motivi di prudenza«. Ako nas bodo k temu silili naši »prija- fcf.ii", bodo oni krivi »pohujšanja«. Zakljiicujemo to pogiavje o patrio- tizinti s pozivom: VIDEANT CONSOLES! 2c več let sta »Eccvc in »Popolo« širila s o v r a š t v o do Slovcncev, sta li ii j s k a I a proti iiam naše laške sose- de, sta n a p a d a 1 a naše poslance, po- sebno voditelja našc stranke, in sta sc drznila p o d p i li o v a t i proti njim eelo liašo slovcnsko duliovščino. Na vse tc napade si no Ic redko kedaj od- govarjali, ker sino vedno npali, da nmr- da vendar enkrat preneha streljanje i>' onega tabora. Motili smo sc! Gonjn [ proti Slovencem se ie nadaljevala do tluriašnjega dne. Tako jc postala mera j polna. Sc dalje molčati nismo smeli - | in ohračunali sino \' tch člankili vs.ij ' dclouia /. voditcljcina in z glasiloma j furlanskc Ijudske stranke. ! 7x prcd Icti sino klicali sedaiiiiin ; fiirlanskiin voditeijem: Poboljšajte se, »riformatevi«! Isti naiiien iniajo naši današnji članki. V njili naj sc o^ledajn kot v zrcalu voditclji firlanskega Ijud- stva in naj sc poboljšajo. Kristusov natik o Ijubczni do i-üzmega naj izpol- njujeio tudi nasproti Slovencem! V njih listifi naj prencha ztnerjanje uašega na- roda in tudi prilično skiljcnjc čcz m c jo. Ko sc to ztfodi. postane zveza med slovcnskiini in med italijaiiskinu" kato- liškimi posland mogoča in ob sebi iimevna in iziiolni se nasa iu našetfa knezonadškofa žclia. Jeza rase! »Kdiuost'i |)ostaja od due do due j ncstrpnejsa zarad minie^a in stxanicu'a ! delovanja naše^a deželnega zbora. Sta- ; ri "s!a;,riiiji" so njej sanii vc prcvec ob- : rabljeni, zdaj jc začela že »diako cepi- ! tin. Spravila sc je na številno razmcrio slovenskili in laskih deželiiib uradnikov in scveda našla, kar je iskala: da je slovenskili uradnikov (33) mauj tiego lasküi (vS8). Pred to razuierje se je so- boto široko razkoračila in veselo zav- pila: (ilejte, dr. Oregorin je imel na sliodu v Hutovljali prav, da je sloven- ske klerikalne poslance iinenoval Fa- kanape itd. 0 kak iirncn argument, ali le za otroeajc in tepee! Vprašamo »Edinostff, ah je to uradniško številno razmerje nastalo še Ie zdaj, v tej dobi deželnega zbora? Ali je hilo y prejšnji dobi kai boljše, ko ic bil dr. V_'MvoO<< tudi danes. ko sino mi \ \rcčini. Ona \'c da je to za Slovenes krivieno uradniško razmerje otrok preteklili easov, greb ua.se ncsrcOnc davne podrejenosti, ka- tere je naša dezelnozborska delegaeija ravno toliko kriva, kolikor ic n. pr. kri- \a še mnot usiplje na našo delegacijo, ne morda. d:1 bi bila niti mnenia. da bi mogla svojo infamno podtikanje upravieiti. ampak le zato, da si vsaj za hip ohladi svoj srd ne zarad uradniškega razmeria. ampak ker se naša delegacija upira nje -rese- vaniu narodnega mini na (joriskem«f. Za tern grmom cepi zajee. Ker ic pa »Edinost« žc zašla n;i opolzka tla dlakocepljenia, naj bode v njei \saj toliko inozate doslednosti. da bi posvetila v deželo, ki se greje na solneu tržaške milosti, v deželo. ki ima enako slovansko veeino kot naša. da bi posvetila na deželni zbor istrski in nam naštela, koliko je tarn slovanskin :!raduikov! In potcm naj natakne nase kar eelo bateriio ! )iogenovih latern. naj preišče na tržaškem magistratu \>e ko- tc, in nam iz\leee vsaj cnega s!o\cn- skega uradnika! Saj jc na Tržaškem fuel! '.ipoštevanja vredna slovenska manišina in "Edinost•< hoee imeti v Oo- rici število clezelnib uradniko\- po raz- iiicriu |)rebi\alst\a! Zakai ne v Pore- di? Zakai nc \- Trstu? ¦ Edinost«, hie NMiodus. hie salta! Sledniie moramo podreti Edino- sti" mneiije. ali bolic farbanic . eeš. e(;i jc /. raznieriem deželnih uradnikov po narodnosti dokazano. da ie dr. (jregM- rin na sliodu \' I >utovljah govoril rcsni- ,o in da ni psoval na.ših poslancev. No, no, poeasi tet'ea! Mr. Ciregorinu se na sliodu \r hutovliah ni niti sanjalo o na- rodnostnem razmerju dež. uradnikov. On ie go\'oril le o razdelitvi dezelnih podpor in glede teh ie izrckel zboro- \aleeni grdo neresnico. da sc je moge! L znesti nad nasimi poslanei. Zatorei ¦ ¦Edinost". ali zasluzeno obdolžitev o\'reei. ali jezik za zobe! Sino torcj v priictnem položaju. da vraeamo Etli- nosti' na ¦¦OorieO" naslovljeni vzklik: Altrocehe eiaeole! z vzklikom: No eiaeolc. ma bensi insolcnze! Dopisi. ; Iz Kanala. (K a n a 1 s k o ž u p a n- s t \ o.) Sedaj so pri nas - - livala Bogu \endar enkrat volitve razpisane. Ka- te ri dan se bodo vršile. sieer še nc ve- tno. ker ic to odvisno od rešitve raznih. , ugovorov proti imenikom. : Sedaj je pa tudi doba dcžcl. zbora. in ; vsi se dobro spominjamo, ko smo veas- nikih eitali 1. 1910, koliko podpor y nasi : dezeli jc dobila ta in ona občina. Tako pricakujemo tudi zdaj z napetostjo, da bomo izvedeli iz \asih eenj. listov, ali j se je naš g. župan in njegovi liberalni I priiatelii v našem starešinstvu pobrigal \ za nas in ali sploh pride v Kanal kak- j šna deželna podpora. Saj imamo vendar ¦ tudi mi taka vprasanja. katerih ne mo- Cro-Hagnonska rasa. Dosedaj smo govorili o ncanderta!- ski rasi; glavne lastnosti te eloveške rase so: potlaeeuo eelo in masivna spo- diiia eeljust. Kakor receno so rniiogi iz tell lastnosti izvajali posledice in \ideii v tej rasi uckak prehod od opice k elc- veku, s kako pravieo, smo lahko nov- zeli iz zadnjie iiovedanega. Niti cue stvari niso dosedaj nasi uaspiotiiik! spravili na dan, ki bi dokazovala žival- sko pokolcnje eloveka. In naj so Nean- dertalovei imeli še tako potlačeno eelo in še tako niasivno eeljust, bili so pravi praveati Ijudje. Niti tega sc ne sine skle- Pati, da je zivela nekdaj prcdncandei- talska rasa iz katere sc je razvila ne- andertalska. To je trdil n. pr. Sehötteu- sack, ki je videl y Homo Heidelbergen- sis. od katerega imamo s a in o cuo ee- ljust, zastopnika predncandertalske r:i- se ki je bila most med opieo in elovc- koiu. Vsakemu se mora eudno zdeti, kako mora kdo iz ene same kosti skle- Pati in trditi kaj tacega. Dokaz nam je to. kai vse naredi v takih slueajih do- 'Tiišljija in pa srena želja zadati eno kr- Ščanstvu in vsem onim, ki ne veru- Jejo — in po pravici —¦ v živalsko po- kolenje človekovo. Za nas bodi mero- dajua izjava Hranea \ i.iruski akademi.ii znanosti: »Nobenega dokaza ni, ki bi nas silil verjeti, da je v diluvijalui dobi v Evropi nastopil prcj nižje stojeei tip neandertalske erepine kakor \isje sto- jeei in da je visji naslednik nižjega.o Toda iioglcjnio, mogoee da so bili uecujaki \ drugih slueajih sreencjši ka- kor v dosedaj navedenih. Mnogo se ie pisalo svoj eas o skeletih, ki so jili do- bili pred 50 leti blizu Les - Eyzics na Francoskeiu, prostor sam se iiiienuie Cro - Magnon. Bilo jc skupno 5 skele- tow Razuu teh so našli tudi mo.ško glavo, katero je bila uanjo nadajoea \ o- da po|)()lnouia prevlckla z apneneevo skorjo. Nedalee proc je ležala ženska glava, ki je iinela veliko rano na teui<> 1.111- Drugi skeleti so bili moški, bržkoiic je tukaj spaia veeuo spa nje eela druži- lia. Ti kostnjaki so jako veliki iu zato govori Ranke o veliki. skoraj atletieui rasi. l.obanjc so dolgc in ozke, eelo si- roko in navpieno obraz širok in nizek. Franeoski antropolog Broea pravi na podlagi navedenih lastnosti, da so ti Ijudje stali na prceej visoki stopinji. Pred seboj imamo torej drugo raso, ki se znatno loci od neandertalske. Hruge reprcscntante te rase sta na- šla prof. Klaatseh in že omenjeni (). Häuser leta 1909. v Combe Capelle na jiižnem Eraneoskcm. Pobili so dobro oliranjenega kostnjaka. ki jc zelo po- doben ravno popisancnui, imeuovali so ga Homo Aurignacensis Hauseri. Kla- atseh pravi, da je ta clovek gotovo iz- gledal kakor moderni Evropejce. Kostnjak, katerega so dobili blizu Brna, spada tudi med dolgoglaxee (do- liehoeephalcr Schädel). Ležal je 5 in I globoko \- iloviei, nad 000 okraskov ie bilo zravcu. Pred seboj imamo torej dve rasi iz starodavnih casov: n e a n d e r t a 1- j s k o s potlaeenini eelom in veliko, ma- sivno spodnjo eeljustjo iu C r o - m a g- u o n s k o, ki se po muenju ucenjakov zelo približuje sedaj živeeim Evropei- eem. Nektcri niislijo. da ste živeli eua za drugo, zopet drugi pa trdc, da ste živeli istocasno in se tudi med seboj družile. Morebiti bo eeujeni eitatclj vpra- sal. eemii wsc to naštevam? Ravno zad- nja Icta se bije vdik boj med ucenjaki in sicer radi vprasanja. odkod je clo- vek. Na eni strain stoje mozjc, ki za- govarjajo to. kar uei o cloveku sv. pi- smo, na drugi strain' stoje možje, ki tr- de, da je clovek potomec živali, razvil se je iz opice. Da bi to dokazali, se opi- rajo ravno na takozvauo neandertalsko in Croniagnonsko raso. Kadarkoli so našli enega izmed popisanih grobov, • vselej so zagnali velik krik: glejte, tu imamo dokaz. da je zivela nekdaj for- ma, ki je stala med opieo in clovekom! In oh takih prilikah so tudi strastno ua- padali to, kar nam sv. pisnio pravi o I zaeetku eloveka. i In v tern smislu pisejo umogi še dandancs. ravno zadnji »Primorski list« je omenil pisatelja, kateri razlaga na podlagi »dejstev», kako je postal clo- vek. Izdajajo se brosure. \- katerih ••¦« opisujejo na\'cdeni kostnjaki. pisalecva I domisljija vstvarja pred strmecim bral- eem cudovito bitje, stojeeo med živaljo iu clovekom, ces. giejte ga nasega pra- , deda. ali ne dokazuje njegovo potlaceno I eelo in u.'egova eeljust njegON'ega ži\-al- ! skega pokolenja? In koliko ljudi, po- { sebno neuke mladiue. zapeljcjo taki spi- si! In vendar smo videli in dobili potr- jeno od navedenih ucenjakov. da se gre v vseh slueajih za prave pravcate ljudi, ki so bili v vseh bistveiiih lastno- stih nam enaki. Nie in se enkrat ponav- Ijamo nie niso nasi nasprotniki dokaza- li, ampak prepad, ki je med opieo in clovekom. ostane, most med obema obstoji le v dornisljiji nekterih. rerno sami rešiti in za katere potrebu- jemo denarne podpore. V začetku županovanja g. Križniča začela se je v Kanalu graditi na nkiiz državnih oblasti občinska klavnica, za katero je morala plaeati občina nič manj kakor 10.000 K. Seve mi, navadni davkoplaeevalei, smo vedno čakali in cakamo še danes. da bi 11am nase zu- panstvo nataneno pojasnilo, koliko je klavnica stala. Vendar nisuio do danes tega še natančno izvedeli, anipak le to- liko sodimo, da ima od nove klaVnice dobiček edino naš niesar in župan Križ- nič. Lansko leto začelo je županstvo iz- delovati novo kanalizacijo po Kanalu, .ki je bila krvavo potrebna. To delo bo stalo eez 4000 K. in slišali smo govoriti. da bo nekaj podpirala tudi vlada to delo. Ne vemo. ali sodimo prav ali nt\ vendar ini si mislimo stvar tako-le: V easnikih smo večkrat čitali, da daje de- žela za obče koristne naprave dežehio podporo v znesku četrtine stroškov. Ako poštejemo stroške klavniee in ka- nalizacije, znaša to skupaj najmanj 14.000 K. in ena četrtina od 14.000 K je 3500 K. Toliko — tako sodimo ini bi bil moral dobiti Kanal deželne podporc za ti dve napravi. In vendar! Koliko snio dobili? L. 1910 nismo dobili nič. in najbrže se bo zgodilo tako. da tudi le- tos ne dobinio nič. Po naši deželi je mnogo sadjarskih društev. katera dobivajo podpore. razun našega. Zakaj to? Pač zato, ker društvo ne prosi podpore. In zakaj ne prosi? Ootovo zato ne, ker si je naš predsednik g. Križnič.gotov. da bi nič ne dobili, ker se v drustvu sploh niC več ne deluje. kajti v našem sadjerej- skeni drustvu se vidi, kako se sadno drevje ne sme oskrbovati. Pa to vse nič ne stori! Poglavitno je pač to pri gospodih, da se lahko po- bahajo: Mi smo naprednjaki, mi ukaže- mo in naša mora obveljati! Če ne dobi- nio tudi letos nobene deželne podpore za vse te tri zadeve, bomo lahko vpra- šali g. župana in njegove prijatelje v starešinstvu, kdo povrne občini ieh 3500 K, podpore, katero bi bili dobili, ako bi se bili gospodje nekoliko pobrl- gali za javni blagor. To naj razmišljajo naši volilci in po tern naj se tudi ravnajo pri volitvah! Iz Sovodenj. Dvakrat se je izjalo- vila volitev načelnika v gospodarski svet v Sovodnjah. Tretjikrat pa se ie le-ta vendar konstituiral. Za načelnika je bil izvoljen Anton Tomsič. Gospo- darski svet je imel prvo sejo minuio ne- deljo, ki je bila v začetku tako burna, da so skoraj padale klofute. Naš župan namreč je hotel naklestiti enega člana gospodarskega sveta. K njegovi sreči se je še dočasa spomnil, da klofuta je pot, ki pelje v luknjo. V Nefatovi palači v ulici Dogana pa ni kaj prijetno bivati, kaj ne, g. župan? Potem pa se je ob živahnosti seja nadaljevala, pri kateri se je med drugim sklenilo podariti »Slov. Sirotišču« 50 K. »Sočia svetujemo, naj se ne mesa nič v Sovodnje, ker jo njeni dopisniki nasamarijo. Tako se je zgodilo z zad- njim dopisom. Neresnic mrgoli. Dokler ne imenuje oseb, ki so to delale, kar do- nisnik »Soče«- trdi, imenujemo vse sku- paj lažnjivost. Na dan z esebami! Pri volitvah mi nismo nič zgubili, pač pa dobili tretji razred, a vi zgu- bili. Torej nazadujete. Sicer pa: ako vam niso pri volitvah pomagali do zrnage cerkveni služabniki, bodisi da so z vami volili ali pa da niso raje nič volili kakor z nami, bi zgubili vi še drugi in prvi razred. Da pa ste še na površju se imate zahvaliti gospodu v grobu, za katerega ste dolžni moliti vsaki dan. O zavarovalnici za govejo živino se je dopisnik »Soče« zlagal. Namest- ništvo nam ni razpustilo zavarovalnice za govejo živino, pač pa smo to sami storili vsled pogostih nesreč, ki so dru- štvo teple. Sicer pa oni imajo deželno, po »Soči« k I e r i k a I n o po- družnico za zavarovanje goveje živi- Jie, mi pa smo imeli zasebno. Če daste kaj na »Sočo«, se morate deželni, t. i. klerikalni odpovedati in le to nam pre- pustiti. Poskusite pa za sedaj z zasebno. Če pa še povemo, da uočejo sprejeti v deželno podružnico nas, bivših elanov zasebne zavarovalnice, nas klerikalcev, potem je t'nenda slika popolna. A poti- pali bodemo za žilico, da si bodo neka- teri hujskači zapomnili. Naj se le pri- pravijo. Iz Rubij. Danes se je poročil nas domacin g. Ivan N a n u t, znani telo- vadec z g.cno Korjano P r i n č i e iz Kozane. Mlademu paru kličemo prija- telji: Obilo sreče! Srpenica. 12. t. in. je naglonia umrl tukajšni gostilnicar in niesar g. Ivan T r e b š c. Cutil se je že nekaj dpi boletincga; vendar legel ni. V pondeljck okoli 4. ure popoldan je še sekal meso v mesnici, najo gre v gostilniško sobo, kamor je ravnokar prišel nek tujec. - Temu prinese še vina na rnizo. Potem stopi k peči ter se zgrudi na tla - mrtev. Ranjki je bil znan tudi izven Bovškega. Bil je dober človek in zvest pristaš S. L. S. Dolgo let je bil župan srpeniški. nekaj časa predsednik krajnega šolske- ga sveta itd. Naj mu bo ljubi Bog mil sodnik! Ostalim naše globoko sožalje! Pogreb je bil 14. t. m. ob 4. pop. Politični pregled. Delo poslanske zbornice. »Ostschlesische Deutsche Zeitung« objavlja članek nemško - nacionalnega poslanca Günther, v katerein izraža člankar svoje mnenje, da se bo poslan- ska zbornica v prvi vrsti pečala z vo- jaškimi reformnimi vprašanji in sicer ue glede na to, kako stoje tozadevno šan- se v ogrskem parlamentu, ker se je že večina poslancev izrekla za dvoletno vojaško službo, čeravno bo treba za to večjih denarnih žrtev. Posl. Günther iz- raža tudi upanje, da bo zbornica vspre- jela povišanje davka na žganjine ter davka na osebne dohodnine. O nasilstvih na Hrvašketn piše tudi zadnja številka revije »Oester. Rundschau« (15. II.). Resno svari pred nadaljevanjem takega postopanja, kajti to ni več vladanje, ampak tiranija. Me- sto, da bi si vlada vstanovila na jugu monarhije trdno oporo, s takim poče- tjem koplje grob simpatijam pri ljud- stvu. Na ta način ne gre dalje, sklepa člankar, kajti drugače si zapravi vlada na jugu ves ugled in naklonjenost in je zanjo stališče popolnoma zaigrano. Razmere v Italiji so postale čudno zavite. Vladno časo- pisje skuša ljudstvo voditi za nos, pri- kriva mu resnico in dogodke, ki se vr- še v Afriki in piše cele kolone v cast in hvalo vednih italjanskih »zmag«. Pov- sod »zmagajo«, a ljudstvo je postalo ze pozorno in ni ga več lahko slepiti. Ket v Afriki z vojsko ne gre in ne gre, žu- gajo italjanski listi, da napade italjan- sko brodovje turške obmorske kraje in tako prisili Turke, da se podvržejo. — Turki se seveda ne brigajo za take grožnje in deiajo naprej po začrtani poti. tako da laška vojska sploh n e n a p a d a, ampak se le bran i. Raz- rnere na Balkanu sicer za.Turke niso ugodne, kajti tarn vedno kaj vre in kipi, a vkljub temu turška armada noče sli- šati o kakem mirovnem pogajanju, am- pak hoče vojsko naprej. Itaijani se boje vrhu tega še, da bi trozveza razpadla in prof. Pantaleone je napisal te dni \ »Giornafe degli Economists prav topel članek o tern vprašanju. Trozveza mo- ra ostati, pravi on. ne le iz političnih. ampak tudi iz trgovskih ozirov. Trgo- vina dandanes ni navezana na eno de- želo. ali eno državo, ampak na cele dr- žavne skupine. In tako ima Italija na trgovini s severnimi državami dosti in- teresa, kakor tudi te z ozirom na eks- port v južne kraje. Neprilično je tedat sovraštvo med takimi drzavami, kjer stoje v prvih vrstah trgovski interesi. Ti interesi so prvi, pravi člankar, uas- protno pa ne pridejo razni kričači in si- rokoustneži (nienda misli iredentiste) v resuern slueaiu nikakor v poštev. Predsednik nemškega parlamenta dr. Spahn je odstopil in v celi državi je nastala grozna zmesnjava. Liberalci ne vedo, kaj bi storili, rudeči sodrugi so v zadregi. Centrum je nekako prepustil polje liberalnim in rudečim kričačem, naj se oni pokažejo, kaj znajo. -- Dr. Spahnu kot claim Centruma bi bilo tudi nemogoce sedeti v predsedstvu, kjer sedi tudi en socijalni demokrat, kajti sodrugi so znani radi svojega obnaša- nja proti cesarju. Novoizvoljeni pred- sednik Kämpf je vzet iz liberalne sku- pine. Italijansko - turska vojska. V Tripolitaniji se nahaja sedaj 115.000 tnož italijanske vojske. Priprav- Ijenih pa je še 40.000 za odhod v Tripo- litanijo. Napad in zaplenitev vojaškega trans- porta po vstaših. Iz Soluna se poroca, da je alban- ska vstaška četa napadla na cesti vo- jaški transport z živili in municijo. Po hudem boju so se vojaki spustili v bes ter prepustili transport vstašem. Kitajski zid je srečno podrt in solnčno cesarstvo se je spremenilo v republiko. Upati je, da bo ta korak pomenil tudi več napredka in modernega, svežega duha v tej o- groinni državi. Te dni je biia republika proglašena, dinastija Mandžu je odslov- liena lnirnini potem in sporazumno z republikanskimi voditelji. Več stolet je bila ta dinastija na čelu kitajske drža- ve, a sedaj so vzeli v roke krmilo drugi niožje, evropskega duha in evropske vzgoje. Dr. Sunjatsen bo prvi predsed- nik nove republike in začel se bo nov režim. Vprašanje, ali je ljudstvo zrelo za republiko, je seveda precej težko. Mase so seveda neizobražene, tope in težko si je predstavljati, da bi to ljud- stvo, ki je tisočletja živelo isto enako življenje, razumelo pomen tega zgodo- vinskega dogodka. Razun tega je še dosti nemirnih in upornih elementov, ki bodo vedno pripravljeni za rabuke in upore. Darovi. Za Solski dom je došlo našemu upravništvu: Ivan Trebše učitelj na Trnovem daruje na- mesto naznanil o smrti svojega očeta 5 K. Domače in razne vesfi. Investiran je bil v četrtek preč. gosp. župni upravitelj Anton S o k v Jager- ščah za župnika istotam. Kancelistom pri okrajni sodniji v Cerknem jC imenovan oficijant Josip T u s u 1 i n. Iz politične službe. Nam. koncipist g. Josip 2 n i d a r č i č, ki je prideljen goriškemu okrajneinu glavarstvu je imenovan okrajnim komisarjem in osta- ne na dosedanjem mestu. Deželni zbor. Za danes napovedana seja deželnega zbora se je odložila na drugi teden. Deželni glavar je obvesti! o tetn poslance tako-le: Vase B 1 a - g o r o d j e! Njegova Prevzvišenost go- spod poljedclski minister je blagovolil "ovoliti, da se ministerski tajnik dr. Vi- '-'M', Alter von Waltrecht udeležuje pri- i.^t.nji petek in v naslednjih dneh sej našega deželnozborskega pravnega od- seka, kjer bo prisostvoval razpravam o novem vodopravnem zakonu in dajal pojasnila glede zakonskega načrta. Pravni odsek se torej sestane v pe- tek due 16. t. m. ob 3. popoldne, nakir se bodo seje nadaljevale naslednjih dni. Z ozirom na izredno važnost, ki jo je pripisovati obširnemu in komplicira- nemu vodnemu zakonu s stališča jay- nega gospodurstva in dalje z namenoin, da dam gospodom poslanceni priliko prisostvovati sejuin pravnega odseka, kakor tudi, da prcveč ne zadržimo go- spoda niinisterskega odposlanca, ki je bil na Ijubezniv naein k nam odrejen, zdi se mi uniestno odpovedati sejo vi- sokega zhora, določeno za soboto teko- čega tcdna, in jo prencsti na prihodnji teden. Tako )e prav! V »Edinosti« smo čitali: »Hrvatsko-slovenski klub v drž. zboru namerava baje predlagati, da se uvede parlamentarna akcija (zoper na- silni režim na Hrvaskeni), in povabiti k sodelovaiiju tudi jugoslovanske napred- ne poslance, med njimi v prvi vrsti dr. Rybafa, dr. (Iregorina in dr. Ravni- karja.« »Cdinost« postaja torej odkritosrS- na. Doslej se je vedno pridušala in taji- la. da niso tržaški slovenski poslanci ne liberalui (napredni) ne klerikalni, am- pak zgola narodni. Gori jih že imenuje napredne. Tako je prav! Čemu prikri- vati barvo? Saj ve najširja slovenska javnost, da je »Edinostina« politika piav tako liberalna kakor »Narodova«, da pa jo »Edinost« prikriva, ker ji tako kaže. V koroške zadeve je vteknila »Edi- nost« (14. II.) svoj dolgi nos. Zbada in hruli »katoliške politike«, kakor pri- stavlja zlobno člankar, češ, oni hoeejo iztrebiti slovensko učiteljstvo iz koro- skili vasi. Kdor pozna zgodovino koro- ških šol, ve dobro, kdo je kaj storil za tamošnje šolstvo in kdo ne. Liberalno učiteljstvo je rajši neniško, da je le »frajzinig«, kot bi kaj storilo za sloven- sko deco. Redki so možje, ki pomaga- jo slov. duhovščini na njeni trnjevi poti. zakaj ta je še vedno največja zaščitnica slov. misli na Koroškem. Koliko bojev je imela iiaša duhovščina za matrike, koliko truda s poučevanjem povrhu šolskega pouka, da je naučila sloven- sko deco čitati in pisati. A mladi gospod učitelj je grel in se greje svoj liberali- zem na nemškem solncu, ker mu je prvo xfrajzin« in zamera, potem šele sloven- ska deca. »Edinost«, tem gospodom na- piši članck, niorda bodo tebe, ki si kaj vsegamogočna, poslušali in storili to, kar bi niorali po svoji šolski in narodni dolžnosti. Laški brezverci. — »Edinost« je grozno razburjena, ker deluje mirno in tispešno naš deželni zbor. Njej, veliki narodnjakinji, je - kakor se vedno bolj razkrinkuje — presneto malo na tem, da se zboruje v prouspeh gmotnega bla- gostanja ljudstva —- če tudi je njen set postavil to kot prvo točko v program svoje »goriške politike« — ona vpije le po razpustu dež. zbora. Da bi nove vo- litve ljudstvu moralno in gmotno Ie škodovale, to njo presneto malo briga, ker ji je le na tem, da bi jo u'tegnila pri novih volitvah vendar le doleteti kaka madžarska sreča (prazno upanje; ljud- stvo je izpoznalo »agrarni« švindel!), ki bi ji vrgla v naročje večino. Zato sti- ka po vseh možnih in nemožnih vzro- kih, ki naj bi opravičevali nje zahtevc po razpustu. Nedavno je iztaknila, da bi naši ne smeli sodelovati v zbornici z laškimi liberalci, ker da so brezverci. Cudno' In laškim klerikalnim svojim zavezni- koni ni nie očitala, da so v državnem zboru sodelovali z gotovo nič boljšimi brezverci!? Pa se nekaj! Mi nočemo nikakor .:agovarjati verskega mišljenja laških liberalcev, ali »Edinosti« pa pri- poročamo, naj prelista nekaj letnikov laškega liberalnega glasila »Corriere« in pa slovenske liberalne »Soče«, po- tem naj pove, kaj je pisano bolj brez- versko, »Corriere« ali »Soča«! Sicer pa »Edinosti« najmanje pri- stoji brenkanje po tej struni. Naj raje poduči (in neha z objavljanjem podpira- ti) svojo tržaško publiko, da vernemu Slovencu ni dovoljeno, profanirati imen sv. Cirila in Metoda s posvetnim ple- som in še manje, prirejati plese v pre- povedanem postnem času. Capito, te(- ka?! — Mnogobrojno obiskovan shod bo jutri dopoludnc v »Centralu«. Pričaku- je se take udeležbc, kakoršne ni bilo še. Naši prepki delavci, jutri na shod! kakor stc stali vedno dosedaj v prvili vrstah za našimi voditelji, tako pokaži- tc tudi iutri, da čutite z nami, da delate z nami za pravice našega slovenskega ljudstva v tnestu! Agitirajte za jutrajšnji shod po me- stu. Pokažimo, da se zavedamo svojih pravic v mestu, ki nam gredo po božji in posvetni postavi. Porotne obravnave bodo od letos naprej v Oorici štirikrat na leto in sicet- za letos prvie od 26. inarca, drugič od 24. junija, tretjič od 30. septembra in če- trtie od 9. decembra dalje. Odprti lekarni. Od 18. do 25. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni: G 1 i u b i c h -Tromba. Onega mladeniča, ki je, zasledovan od redarja zaradi poskušenega slepar- stva potom ponarejene poštnohranilni- čnc knjige na kolodvorski pošti v Qo- rici, skoeil v Sočo ter utonil, so poteg- nili v sredo iz vode v bližini Ločnika pri »Oozdiču«. Spoznali so ga za 18- letnega učenca ljubljanske gimnazije, doma pa iz Šmarij na Sp. Štajerskem! Imenuje se Vincencij Serina. Masker je po mestu v vecernih urah vse polno. Pravijo, da se dijaštvo najbolj odlikuje v oblekah šem. Nekate- ri se tudi jako nedostojno vedejo. Zato pa, ker se nekateri dijaki jako odlikuje- jo'pri seriljenju v večerrih urah, se pa drugi dan odlikujejo v šoli v — nezna- nju. Zato tudi je letos izpadel prvi se- mester na splošno jako slabo. Mladina, kam drviš! Pustni korzo v Gorici letos ne bo kdovekaj. Vsaj sliši se ne nič. Najprei se je pravilo, da bodo vojaški zrako- plovci plavali jako nizko nad strehami in da bodo sipali cvetlice na zernljo. Se- daj so taki glasovi utihnili. Pravijo, da ).vse to draginja stri«! Sajenje krompirja se je že začelo v goviški okolici te dni. Občina Solkan za izobrazbo. 2u- panstvo v Solkanu je dovolilo tamos- njemu »Slov. kat. izobraž. društvu« podporo v znesku 50 K za knjižnico, odbor društva se zato slav. županstvu srčno zahvaljuje. Odbor. Vojaštvo na Primroskem. Prihod- nji mesec zapusti 19. pešpolk Dunaj ter se nastani v Sežani, Tolminu in Kobari- du in sicer v vsakem kraju po en ba- taljon. Stab pešpolka pride skoro goto- vo v Tolmin, kamor pride kot že javlje- no, novo brigadno poveljništvo. Vojaštvo v Vipavi. Nekaj topov, vojaških voz in vojaštva je že došlo v trg. V popolnitev. V razpisu učiteljskih mest v sežanskem okraju, katerega smo ¦priobčili v §t. 12. t. 1. se je urinila ne- Ijuba pomota. Izpuščena je bila 3. točka, ki se glasi: »Mesto učiteljice na ljudski soli v Brestovici, Kostanjevici«. Pomiloščenje. Cesar je odpustil 56 kaznjencem v kaznilnicah ostanek kaz- ni. Od teh je 5 v koprski in 3 v gradiš- čanski kaznilnici. »Proseški kvartet«. Pretekli me- sec so praznovali na Proseku pri Tr- stu 25-letnico pevskega društva »Haj- drih«. line Hajdrih stoji v slovenskili pevskih krogih zapisano v neizbrisnih čislih in njegov nositelj je bil pred no katerimi desetlctji primorskiin in po- sebno tržaškini pcvcem najbolj priljub- lieni in spoštovani, da, uprav oboževa- ni slovenski skladatelj. In v polnem za- ¦služenju - mora vsklikniti, kdor pozna njegove skladbe. Prav naravno torei. da so dali Prosečani pred 25 leti svoje- mu pevskemu društvu imc Hajdrih. --- Menda je temu pripomoglo tudi dejstvo. da je Hajdrih večkrat zahujal iz Trsta na Prosek in ni bil morda v tržaški o- kolici nikjcr tako znan. Na občneni zboru je g. društveni tajnik podal tudi nekaj črtic iz delova- nja Hajdrihovega v Trstu in v okolici in o njih ornenil med drugim Hajdriho- vih najljubših izletov v gostoljubno hi- šo Ivana vit. Nabergoja ter Hajdrihove- ga veleslavnega kvarteta na Proseku: Hajdrih, Koren, Valentič, Pelicon, ki je bil najboljši in najslavnejši na deželi, ki je Prosek vzbudil k zavednosti in ki je vzbudil k življenju pevski zbor na Proseku . . . V tern poročilu pa tiči nekaj netoč- nosti, katero popraviti je nam (v ured- ništvu) možno, ker smo imeli v onih ča- si'n neposredno priliko, opazovati naro- dno probujanje v tržaški okolici. Nc storili bi tega, ker vemo, da je bilo po- ročilo sestavljeno pod utisom pietete do zaslužnega glasbenika; ali ker se baje namerava izdati posebni življenje- pis Hajdrihov in bi utegnila vanj priti tudi gorenja črtica o Hajdrihovem kvartetu, in ker je najboljši življenjepis tisti, ki je najresničnejši, si dovoljujemo nekaj popravka. »Proseški kvartet« je bil izključno učiteljski kvartet. Sestavili so ga konec leta 1874 ti-le gg. učitelji: Fr. Pelicon (Ten. I.) na Proseku, Ant. ValentiC (Ten. II.) na Opčinah, Iv. Mercina (Bas I.) na Proseku in Jos. Koren (Bas II.) tudi na Proseku. Ti gospodje, kate- rih dva živita v Trstu, dva pa v Gorici, so tvorili »proseški kvartet« od prvega začetka, dokler je ekzistiral, t. j. do konca leta 1877. To sestavo kvarteta izpričuje tudi fotografska slika, katero si društvo »Hajdrih« prav lahko naba- vi. »Proseški kvartet« je v letih 1875 in 76 najbolj deloval, pozneje manj, ko je en član odšel v Križ (tržaški), in je pre- nehal, ko je drugi član odšel v Istro. Delovanje se pa ni omejevalo le na Pro- sek, ampak se je raztegalo tudi na bliž- njo okolico. Glavno tvorišče mu je bila hiša Nabergojeva in v njega reportoaru so tvorili glavno točko biserni čvetero- spevi Hajdrihovi. Hajdrih je pa imel posebni tržaški kvartet, katerega so tvorili gospodje: Vadnal, Uršič, Hajdrih in Vilhar. S tem tržaškim kvartetom je prihajal včasih Hajdrih na Prosek k Nabergoju, in tu se je vršilo pevsko tekmovanje obeh kvartetov. Razen kvarteta so imeli Prosečani v istih letih še pevski zbor, ki je oskr- boval tudi petje v cerkvi. Ta zbor je vodil učitelj Pelicon, in ko je ta odšel v Križ, pa učitelj Mercina. Iz tega.zbora se je pozneje razvilo pevsko društvo «Hajdrih«. Da ni boj proti nemoralnosti le prazna beseda, to je jasno vsakemu, ki se zanima za vzgojna in socijalna vpra- sanja. Dosti je bilo že boja proti nemo- ralnosti, dosti ga še bo. Na Irskem se je začelo zopet to gibanje in pridružili so se tudi Angleži, ki so nastopili z vsenii močmi za to idejo. Boj nemoralnim knjigam, listoni, reklamam, kinemato- grafom itd. itd. kajti njih število je o- gromno, a še ogromnejša škoda, ki jo store dan na dan. Pri angleskem mini- stru za notranje zadeve je bila tozadev- na deputacija in minister je obljubil sto- riti vse, kar je v njegovih močeh, da se zatre ta poguba. Zagrebško vseučilišče zaprto. Prvo "polletje na zagrebškem vseučilišeu se je zaključilo, ker se c :i udeleže poulič- nili demonstracij. Dar zagrebškega nadškofa hrva- škctnu Ijudstvu. Zagrebški nadškof dr. Posilovič je daroval hrvaškemu Ijud- stvu 1,046.500 K za kulturne in dobro- delne namene. V četrtek je izšla slavnostna izdaja »Katolickega lista«, ki prinaša razdeli- tev daru zagrebškega nadškofa Posilo- viča v skupnem znesku 1,646.500 K. — Od te svote dobi 500.000 K katoliška gimnazija, 200.000 K v cerkvene svrhe. 50.000 K dobi nadškof Stadier za bo- sanske cerkve, po 20.000 K Cirilo-Me- todski zidari, Leonova družba, konvikt v Pazinu in umetniško društvo v Za- grebu, 25.000 K Ciril-Metodova družba za Istro, 40.000 K za medicinsko fakul- teto, po 10.000 K jugoslovanska akade- mija, zagrebško »Pijevo društvoc in »Bogoslovna smotra«; po 5000 K «Ma- tica Hrvatska«, društvo sv. Jeronima, »Kolo«, društvo rokodelskih pomočni- kov in gasilno društvo, 1000 K akade- mičnemu podpornemu društvu, po 3000 K delavskemu društvu in krščanskemu socialnemu delavstvu, pc 2000 K pev- skemu društvu )>Sloga« in »Vijenac«, društvu hrvaških časnikarjev in pod- častniškemu društvu. Poleg tega so do- ločene še večje in manjse svote za raz- ne dobrodelne namene. Tržiška ladjedelnica — zatvorjena. V četrtek popoludne je prišlo do spora med delavci v tržiški ladjedelnici in med vodstvom ladjedelnice. Delavci so riarnreč zapustili delo četrt ure poprej kakor druge dneve. To pa, kakor pravi vodstvo ladjedelnice —, ni bilo še ko- nečno sklenjeno in dogovorjeno. Zato je vodstvo drugi dan - včeraj -zaprloladje- delnico in 1900delavcev,ki delav ladje- delnici, je ostalo namah brez službe. Ta korak vodstva ladjedelnice je mocno razburil delavce in bati se je biso nemi- rov. Zato je ladjedelnica zastražena po orožnikih in tudi tamošnje vojaštvo je konsignirano. Danes dobe delavci od- pustna pisma in delavske knjižice. De- lavci so prosili tržiško glavarstvo, naj posreduje pri vodstvu ladjedelnice, da se spor poravna. Kako se stvar konča bomo poročali. Ponesrečeni avstrijski ladiji. Ob angleški obali je ponesrečil avstrijski parnik »Adriatico«, last paroplovne družbe Gerolimich na Malern Lošinju. Pri Azorskem otočju pa je pone- srečil parnik »Austro-Americane« »Te- reza«. Spravili so ga v gibraltarsko lu- ko, kjer ga popravljajo. Gospodarske vesli. Ljubljanska kreditna banka v Ljub- ljani. Upravni svet je odobril v seji dne 6. februarja t. 1. bilanco za leto 1911. Kakor je razvidno iz sledečih številk, je poslovanje banke v vseh oddelkiii zopet znatno napredovalo. Aktiva: Blagajna K 185.250. (lani: K 152.306.—), valute K 54.218. (lani K 96.625.-—), menice in devize K 6,766.437,- (1. K 6,076.298. ), Prednj- mi na vrednostne papirje K 2,807.766. (lani K 2,335.408.—), vrednosti papirü K 1,791.316. (lani K 1.818.111.-- ).dolz- niki K 14,281.901.— (lani K 12,788.994.-), inventar K 108.928, (lani K 69.207. ), realitete K 1,187.833. (K 925.865. ', skupno K 28,183.654,- (1. K 24,262.817\ P a s i v a: Delniška glaynica: Krön 8,000.000.— (K 5,000.000. ), reservni zaklad K 740.097. (K 558.065. ). vln- ge K 13.252.889.- (K 11,064.138. -), nj>- niki K 5,612.183, (K 7,195.350. ), transito obresti K W.(u7. (K 86.651.-). Nevzdignena dividenda K 566.- (Krou 338. ¦-), dobiček K 484.240,- (Krön ,^5S.27X ), skupno K 28,183.654. (K 24,262.817.- ). R a č u n z g u b e in d o b i č ka: Izdatki': Obresti K 1,432.706.— K 1,101.410. ), upravni stroški K 94.618,- (K HU35. ), place in stanarine K 2U6.860,- (144.540. ), davki in pristoj- bine K 109.770,- (K 68.762. ), odpis inveritarja K 11,227.— (K 9.397. ), ei- sti dobičck za 1. 1911 K 484.240.- (K 358.273.—), skupno K 2,339.423. - (K 1,767.547. ). Prejemki: Obresti K 1,943.202.-- (K 1,449.854.-—). Iznos bančnih puslov: K 316.220. (256.079. ), iznos realitet K 29.710. (K 30.172. -). Prenos dobič- ka iz I. 19KI K 50.290.- (iz 1. 1909 K 31.440, ), skupno K 2.339.423. — (K 1,767.547. ). Promet v letu 1911: 1.300 milijonov krön proti 1. 1910 več za 266 milijonov krön. Občni zbor delničarjev določil se je na 5. marca 1912 in se bo- de predlagaia za !. 1911 zopet 7v/< divi- denda t. j. K 28.- od delnice; nadalje se bode prediagalo zvišanje delniške glavnice za 2,000.000,- na 10,000.000.- kron in obenem sprememba pravil, da se sme vzišati delniška glavnica po po- trebi in na podlagi sklepa obenega zbo- ra na 15 milijonov krön. Delniška pivovarna »Adria« v Trstu. Kakor smo že s. č. poročali, pretvarja se Tržaška eksportna pivovarna in tvornica slada R. Licbman v Senožečah s sodelovanjem Jadranske banke v Tr- stu v delniško družbo s polno vplače- nim delniškim kapitalom K 1.000.000.-- Iz okusnega, ilustriranega prospek- ta, katerega je pivovarna izdala in vsa- kemu interesentu na zahtevo pripošlje, razvidimo, da je bila pivovarna v Se- nožečah ustanovljena leta 1820 od rod- bine Dejak in da je ena najstarejših pi- vovaren na jugu naše monarhije. Kraj za ustanovitev iste, je bil zelo sreeno izbran. ker je tu dovolj izvrstne, kristalnočiste vode na razpolago in svež gorski zrak dopolnjuje samo ta, za dobro kakovost izdelka jako važni faktor. Sedanji lastniki so pivovarno znat- no razširili in so tudi. sledeč tehničnim iznajdbam na polju pivovarenskem, o- premili dotično z najmodernejšimi stroji in aparati. S povečanjem in razširjenjem pod- jetja se je tudi produkeija piva znatno zvišala. Medtem, ko se je leta 1894 zva- rilo le 3000 hl. piva, se je v letu 1904 pridelalo že 17000 hl in v letu 1911 se je doseglo že lepo število 35.000 hl; torej več kot desetkrat toliko kakor 1. 1894, kp so prevzeli pivovarno sedanji lastni- ki. Senožeško svetlo piv.o (Regina a la Pilsen) in teirmo pivo zvarjeno po mo- nakovskem načinu, je na jako dobrem glasu in se izvaža v znatni meri tudi v inözemstvo, kjer se je radi delikatnega 3Gtei[ifvoi>q/ Vsem gospodlnjam toplo priporočamo KOilHSKO CIKORIJO == edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.----- v kor 1st obmejiiim sloveucem okusa in ker so dolgo drži. jako prilju- bilo. Kakor sc nam poroča, izkazuje bi- lanca /a Icto 191(1 11. po /iiatnih odpi- sih toliko čisto^ii dobička. da hi odvjo- varjal skoro 10'' obrestovanju projck- tiranciia delniskega kapitala in ker >o odnošaji /.a nadaljiii ra/voj pivovarue zelo ugodni. obcca se tudi v prihodnosti vt'lika rentabiliteta podjctja. Lastniki pivovarne so prevzeli K 500.000. dclniske glavnice v prvotuili delnicali. od K 5oo.000. prijoritetuih delnic se je podpisalo pri\ atnim potom K 2mi.i»in. . ostalili K .^om.000. num. dajaio koncesiionar.ii na iavno subskrip- cijo katera so vrši od I1), do _)l). t. in. Opo/ariamo na v danasnji stevilki ob- ja\ lieno vabilo na subskjipdjo in pri- poininjaino. da spreiema .ladranska banka ze od danes predprijave na ime- mnane dehiLv. Tozadevue tiskoviiic dobivaio sc brczplačno pri blaviajnah .ladranskc batike v Trstu. Opatiji. l.jub- l.iani, kakor tudi pri brvatski vjeresiiski hanki v nubrovnikii. Splietu. Sibeniku in Zadru. Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v ec v Podirori oa voi!i zelenishsa mosta (na ceitt ki beljeprott (iradiiki) Trguje tudi z opeko vsake vrste. ima veliko zalogo vsakuvrstnega trdega in mchkega lesa. ima tudi \ sake vrste grede. tramuve 3 3 od 3—12 nietrov doige in 3 3 od 3--1.1 col» iv debele. Vabilo na subskripcijo na 1500 prioritetnih delnic po K 200, nom. K 300.000 „ADRIJA", DELNIŠKE PIVOVARNE. « Jadranska banka v Trstu in gospoda Peter in Jurij Licbman, kot koncesijonarji spremenijo že od 1. 1820 obsto- jeeo tržasko ekspottno pivovarno in tvornico slada R. Liehman v Senožečah, v delniško dru/bo s polno vplačanim del- "niikim fcapitaIom K 1,000.000, kateri se razdeli v 2500 polno vplacanih prvotnih in v 2500 polno vplačanih prioritetnih delnic a K 200 nom. Dosedanja lastnika omenjene pivovarne prevzameta vse prvotne delnice (K 500.000 nom.) Od prioritetnih delnic se je podpisalo privatnlm potom že K 200.000 nom. a ostalih K 300.000 aom. se bode javi;o subskribiralo. (ilasom pravil nove družbe odpade od izkazanega čistega dobička najprvo 5"I, dividenda na prioritetne delnice medtem ko se morebitni prebitek razdeli na do 5"i0 no dividendo prvotnih delnic in morebitno superdividendo na oboje delnice. Subskripcijski kurz znaša K 210 za prloritetno delnico ä K 200 nom. Ker pr.rticipirajo delnice na vspehu družbe že od 1. oktobra 1911, je plačati 5"/n tekoče obresti od nominalnega zneska od 1. oktobra 1911 do vplaeanja subskribiranega zneska. Vspeli agio-do hi ček se po odbitku sub skr i p- cijskih stroškov doda rezervnemu zakladu nove družbe. Subskripcijske prijave bodo sprejemali nižje navedeni zavodi od 19. do 29. fobmvarja 1912. Pri subskripciji je placati za vsako podpisano delnico K 100 v gotovini, med tern ko je ostanek plačljiv po do- končani reparticiji, katere izid se bo subskribentom naznanil, najpozneje do 31. marca 1912. Subskripcljska mesta: Trst: vladranska banka. kakor tudi njene podružnice v Ljubljani in Opatiji. I) u b r o v n i k : Hrvatska vjeresijska banka in njene podružnice v Split u, Šibeniku in Zadru (kot bodoče podružnice Jadranske banke.) Vsa eventualna pojasnila daje Jadranska banka v Trstu, kakor tudi pivovarna sama. Trst. v februvarju 1912. \^ JADEANSKA BANKA Pet or Lieliman Jurij Liebman kot koncesijonarji. SP MINJAJTE SE OB VSAKI Pi ^iKI ŠOLSKEGA DOMA«! ZÄHVÄLA. Za mnogobrojne in ljubeznive izraze sožalja, za podarjene vence in šopke, kakor tivdi za spremstvo na zadnji poti najine ljubljene \7aleske izrekava na tern mestu vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno v prijetno dolžnost si štejeva zahvaliti se gosp. učiteljicam za spremstvo skupno z učenkami. G o r i c a, 15. februvarja 1912. Plr\a In Rudolf Drufovka. fiova trgovina z železnino Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa. kuhinjske pgsode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, šted Inike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. ALTEHA Je najboljša z namk „dvokoles" francoske^a sistema. Pozor tamburaška in pevska društva! Naročajte za prireditve vaših zabav na novo izšle šaljive igrokaze. šaljive skladbe s spremljanjem tamburic in glasovirja ter nove tambuiaške parti- ture Stahuljaka, Hruze, Farkasa. Machača itd. pri prvi izdelovalnici tamburic I. Stjepušin, Sisek. Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, GO RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom najtopleje. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij- skili strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor lioče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvali K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULIGA 2-4. Mehanična delavnica. Y rodaja tudi na o broke 1' u &