0 koleri nekaj. Strabovita kolera se vedno bližej poniika. V vesi Viljevo na Slavonskem je izined 800 ljudi umrlo 90. Ostali so strabu pobegnoli v gozde. Mislimo tedaj bralcem ,,S1. Gosp." vstreSi, ako dnes nekaj o koleri povemo. 1. Odkodjekolera? Ta kužljiva bolezen je doma iz izbodne Indije. Ondi se je pred 100 leti prvič v vecji strabovitosti začela širiti. Leta 1817. je že silila črez meje indijske. Naetopila je svojo prvo strašno pot po celi zeinlji. V 21 letih je obiskala vseh pet delov sveta in pomorila više 20 miljonov Ijudi. Leta 1831. seje prvič prikazala k nam na Avstrijsko. Tudi našim slovenskini deželam ni prizanesla. Pobrala je tedaj v celem cesarstvu 323.160 ljudi. Drugo pot po svetu je nastopila 1. 1846. in jo končala v 13. letih. Zdaj je od 1. 1860. na svoji tretji poti okoli zemlje ter še nje ni popolnem dokončala. Pri tem jenera tretjem potovanji smo jo leta 1866. od Prusov dobili. Skoro vsako leto se nam glasi zdaj tu zdaj tam. Prvo leto, t. j. 1. 1866. je pomorila več, kakor 40.000 ljudi. Ždaj pobira ljudi posebno na Ogrskera, Slavonskem, na Gališkem, in na Duuaji. 2. Kakošna pa je ta bolezen? Kolera je naj bolj podobna griži. Za to jej tudi pravijo: bljuvna griža. Večjidel se loti eloveka po noči. Iz prva lebka bitrica se spremeui v silno dristo. Grozno žene iz človeka naprej in na nazaj. Očedki so izprva žolčasti, naposled pa eivkasti kaši podobni. V kratkih urab je bolenik budo izpraznen. Zelo zacne medleti; pri srci mu pribaja budo tesno. Zunaj ga silno mrazi, znotraj ga peče neugasljira žgalina. Po rokab in nogah ga mučno trga in naposled popolnem oslabi. — Ako v tem trenutku bolezni revni človek toliko moči več ne zmore, da bi se ga vračitve poprijele — tedaj je v treb arah mrtev. Malokateri živi dalje, kakor 48 ur. Vendar, ako si bolenik pii prveni napadu pribrani toliko moči, da se ga vračila poprimejo, tedaj pa skoro vsak okreva. Nekateri so že v 48 urali zopet zdravi. Kolera se prestavlja od kraja do kraja, od mesta do mesta. Ona je prav kužljiva ali nalezljiva bolezen. Ali v čem da jeni kužljivi strup obstoji, tega še ne vemo. Le to nam je znano, da se naliaja v tem, kar je ua koleri zboleli človek od sebe dal. Naj bolj nevareu postane ta kužljivi strup, ako do vode pride in jo okuži. To stori, da naglo cele vesi in mesta na koleri umreti morajo. 3. Kolero je bolj lehko odpraviti ali prej zavrnoti, kakor od nje že ugrabljenega človeka smrti rešiti. Pivo se doseže tako. Vsi očedki in splob kar iz človeka pride, ki je na koleri zbolel, se mora z hudičevem oljem (ževpleno kislino, Vitriolol) kateremu se nekaj vode primeša varno politi. Takisto se ima zgoditi zastrau stranišč. Tako se kolerini strup zamori — in pot do nadalejšnega razširjenja zapre. Oblačila in postelje bolenib se morajo z žveplom pokaditi. Nadalejlni pomočki zoper koleroso: snaga, večkratoo izhlapljenje liiš in spavuic, zdrav živež iu zmeruost. Posebno varovati se je vsakega razhladjcnja. Zoper to se nasvetujejo flanelasti prepasi. Bolenik se spravi bitrej ko mogoče v toplo posteljo. Piti se mu ne snieje veliko^ dati. Ako mogoče, se naj pokliče zdravnik. Ce se temu ne posreči bitrice in strašnega bljuvauja (prekmetanja) ustaviti, potem je večjidel vse zastonj. Bolenik se naj kot vcren kristjan z Bogom spravi in ua pot v večnost pripravlja. i