. štev.
V Ljubljani, v trek . jauarija 1879.
Letnik V.
In&eratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 hr., če se tiska lkrat,
19	2
14 ii n n n * II
ii ii ii n 3 ii Pri večkratnem tiskanj sena primerno zmanjša.
R o k o pl si
ne vračajo, nefranbovana pisma se ne Bprejemujo.
N tročnino prejema opravništvo (administracija) in eks(.edicija na Btarem trgu h. št. 16.
PolitiCfis lisi u stasKl narofl.
Po pošti	prejeman velja :
Za celo leto	. . 10 gl. -- br
ta polleta	. . 6 „ - ^
za četrt leta	. . 2 „ 50
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 br za pol leta. . . 4 „ 20 „ za četrt leta . , 2 „ 10 ,,
V Ljubljani na dom pošiljan velj/i 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in softoto.
Zasedba Bosne in državni zbor dunajski.
Gospoda državne zbornice se je zopet zbrala in ta pot hudo oborožena, ker je imelb priti v obravnavo berolinska pogodba ali marveč zasedba Bosne in Hercegovine po Astriji, Že naprej se je vedelo, da je to jabelko, o kterem se bo vnel hud prepir — posebno še zato, ker je „ustavovema" strauka razcepljena v dva dela: eden hodi še z vlado, drugi pa se jej upira. Znano pa je, da kedar si bivš prijatelji jnmejo očitati drug drugemu svoje grehe, pride marsikaj mikavnega na dan , kar je do tje bilo prikrito drugim, zato je tudi zdaj prebivalstvo cesarstva avstrijskega obrnilo svoja uštsa na dunajsko stran.
Splošen razgovor o tej točki se je že pričel in je koj sprvega zelo m kaven b i, ker je govorni minister dr. Unger že govoril. Brž se je pokazala tudi tista judovska btranka, k Bosne ne mara, v poslancu Neuwirthu, eden govornikov je celo predlagal, da naj se počaka s točko do tje, ko bo Avstrija se popolnoma zmenila s Turčijo o zasedbi Bosne, pa ta predlog je padel, ker ga je razen govornika podpiral le še samo eden. Potem se je pričela glavna debata, iz ktere moremo posneti le najvažnejše reči.
Moravski poslanec dr. Meznik je pod ne-kterimi pogoji odobraval Andrassyevo politiko. Rekel je, da ima ta politika pač nasprotnike med Slovani, so namreč nekteri med njimi, ki mislijo, da bi bili mi Bosno in Hercegovino morali prepustiti Rusiji, ker Avstrija ne zna vladati Slovanov, toda to ni politika avstrijska, zasedba Bosne je bila Avstriji živa potreba. Še manj se more
on (govornik) pridružiti mnenji onih turko-Ijubov, ki bi bili radi imeli Turčijo ohranjeno, ker Turčija ni bila nikdar prijateljica Avstrij . Turki nam niso bili nikdar dobri sosedje; kar so po Balkanu počenjali, popolnoma potrjuje pregovor: „kamor Turek stopi, tam ne raste trava nikdar več." V zgodovini je o tem dokazov žalibog še veliko preveč. Zato je turkoljubje, ki se je zadnji čas pokazalo v Avstriji, vsa-kako nerazumljivo, ker je zavoljo njega na jugu Rusija prekosila in prehitela nas. Mi smo imeli nalogo odrešiti turške kristjane, a ker smo zamudili to, nam ne ostane druzega nego skupno postopati z Rusijo. Večina državne zbornice dunajske ne sliši rada govoriti o prijateljstvu z Rusijo , a dogodbe odločujejo več ko ljudje in slednjič vendar ne bo drugače nego da se zvežemo z Ilusijo. Kar se je zgodilo, se ue d;i pobiti z besedami, Avstrija mora na jugu imeti trdno stanje, da obdrži svojo veljavo. Drugačne politike se grof An-drassy ne more držati.
Posebno burna pohvala je bila temu govorniku, ko je omenil, kako je jud Kuranda upil takrat, ko so se v Rumuniji judje „preganjali"; pajdaš njegov je celo v delegaciji zahteval, da bi bili mi Rumunijo zasedli, «mi-misterski predsednik Tisza mu je odgovoril, da bi bili potem Prusi zasedli našo Šlezijo Kako li, da tem gospodom ni všeč, da smo zasedli Bosno zdaj, ko se je to zgodilo brez vse nevarnosti od unanje strani? — Slednjič je rekel govornik, da nikdar ne obžaluje tega, da sedanji državni zbor ni vodil unanje politike grofa Andrassya, kajti če bi bil to oblast imel, bi bili šli mi Turkom na pomoč zoper Ilusijo. Da pa z Rusijo gremo, ni politika ruska, marveč avstrijska. Z ruskim čarom se je lajše
sporazumeti, nego s sultanom. Iz vseh teh in drugih vzrokov se mora pripoznati, da je bila Audrassyeva politika glede Turčije prava.
Za tem se je oglasil jud Neu\virth. Temu se zdi Bosna stara suknja, za ktero smo preveč dali, pri kteri se ne bo dalo še dolgo nič profitirati. Zato se mu zdi pridobitev Bosne slaba kupčija, vzrokov više vrednosti ne ve navesti. A že naprej si svest, da govori večini gluhih, vsklikne slednjič : „Ta zbornica je rojena pod slabo zvezdo, še zdaj hira po nasledki 1. 1873. Mi (ustavoverci) nismo za nič več, ker smo se dali rabiti za slabo delo. Prav je toraj rekel poslanec štajarskega velikega posestnika: Gospoda opozicije ustavoverske, vaš pravi minister je — smrt."
Minister dr. Unger je v dolgem govoru dokazal, da o berolinski dogodbi državni zbor uima nič govoriti, toraj bi bila veljavna celo, če bi jej ne pritrdil. Pogodbe, kakoršna je berolinska, sklepati, je pravica vladarja — in to pravico mu mora vlada ohraniti. Tisti (11.) paragraf državne ustave, na kterega se sklicuje Herbstova opozicija, je sprejet iz ustave pruske brez daljnih vodil in pojasnil. N i-kakorpane smebiti to, da bi se vse državno telo tako trdo zašilo v ustavo, da bi se v nji zadušilo.
Tako je govoril minister sam. Kaj pravijo naši „ustavoverci" ali bolje nemčurji, ki za vsak svoj greh zope nas imajo za izgovor svojo „ustavo ?"
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 20. januarja.
V ESržui iiesai v,Storil se nadaljuje razgovor o berolinskem miru. Moravski po-
Lfpa.
Slavna bognja, mnogoletna lipa ! K tebi mlado žtne me srež, Samki da se polno ti izsipa, Ker zavetja druzega no ve ; D» zapoje pesmice ti slave, V kterih k Bogu za pomoč hipi, l)a oprosti ptujca jo težavo, Ki kot silra skala jo teži.
Lovro Toman.
Lipa na holmcu! kako si vendar košata in visoka. Kaj si že vse doživela ! koliko prestala! koliko pretrpela!
Vsako jutro pozdravi ljubo solnce najprej tvoj vrh in vsak večer vzame od tebe naj-uazadnje slovo, kajti ti se dviguješ v vsej okolici najviše proti nebu, cerkveni zvonik presegaš v visokosti. Tudi bledo luno zagledaš- t> prej ko vsi drugi v dolini. Pred nekoliko leti nisi imela te prednosti. Tik tebe košatila se je druga lipa, tvoja mati, ta je bila viša od tebe in to so solnčni žarki za rano vselej najpo prej osipali z zlatom. Ali mogočnim prete največe nevarnosti. Prišla je huda ura, i^om je bobnel, bliskalo se je in strele so švijale,
in o joj! v tvojo mater je treščilo. Ti si pla-kala žalosti, a nič ni pomagalo, tvoja mati je zgorela in ti si ostala sama, sama na tem bornem svetu. Pobesila si svoje veje in vsako jutro grenke solze pretakala. Nikogar nisi imela, da bi mu potožila svojo žalost, nikogar, da bi v hladnih večerih ž njim kramljala. Ostala si sama. Mrzel veter je mnogokrat bril po tvojih vejah, a ni je bilo matere, da bi te bila tolažila in vsaj nekoliko odvračala hud vihar. Mnogo si morala pretrpeti.
Prišel je binkoštni čas; ljudje so dohajali k tebi s sekiro in lestvico in odsekovali tvoje veje, da so si ž njimi kinčali okna. Koliko ran si vselej takrat dobila ! A še se niso popolnoma zacelile te, je že leto preteklo in ¿opet si dobila novih. Tako je bilo leto zaletom, ui ti bilo dano, mnogo veselih ur doživeti.
Ali vsakdo se rad spominja v žalostnih urah na ure sreče, na ure radosti. Ravno tako se tudi ti rada spominjaš svojih mladostnih let, onih let, v kterih nisi bila tolikim ne-
varnostim izpostavljena in ko še ni neusmiljena roka in sekira razsajala med tvojimi vejami. Še se spominjaš let, ko so naredili na tvojih najnižjih vejah sedeže za godce. Je li, takrat so bili veseli trenutki! Težo si z veseljem držala, nisi marala za bolečine ter poslušala godbo in petje in gledala z mokrim očesom ples, ki se je vršil pod tvojim senčnatim krilom. Kaj si takrat mislila, ko si čula pesem:
„Lipa — dišečo Preljubo drevo, Ko 'maš dišečo Košato glavo."
Ali ljudje so popustili lepo navado, popustili tudi tebe, košata lipa. Lepo in čvrsto si dalje rastla. Tvoja mati ti je bila zavetje o viharnih urah in živeli ste srečno mnogo let. Ali izgubila si svojo tolažnico in ostala si sama. Kolko si morala sedaj pretrpeti I Sedaj je prišla nevihta ter lomila veje, ali pa kaka hudobna roka, ki je neusmiljeno ravnala s tabo. Tudi jaz sem se v otročjih letih mnogokrat zoper tebe pregrešil. Gotovo se še spominjaš
slanec Meznik je zagovarjal stališče avstrijskih Slovauov v zadevah Turčije iu Bosne, kakor je to stališče našim bralcem znano. Minister Unger je odrekel državnemu zboru pravico, sklepati o takih mednarodnih pogodbah, češ, da ima le cesar pravico, sklepati mir, ali napovedati vojsko. V tem mu popolnoma pritrdujemo.
Poslanec Neuwirth je tožil in tarnal nad velikimi stroški, ki jih Bosna naklada in miloval Avstrijo, ter dolžil ministerstvo, da je pod njim državni dolg toliko narastel. ču dno! Ali ni to ministerstvo izšlo iz ustavo-verne stranke V Kako pride ustavoverec do tega. da dolži vlado, ktera je životarila in vse napake storila le s podporo ustavoverne stranke?! Govornik je priznal, da je ustavoverua stranka na kant prišla, in dolžil vlado, da je ona tega, kriva. Tako se glasé te prepirke v zadnjem zasedanji zbora kakor nagrobui govori. Kako hitro je prešla ustavoverua mogočnost! Kdo bo miloval stranko, ki je toliko zakrivila...
Te dni je bila tudi velika mini-sterska konferenca pod cesarjevim predsedstvom na Duuaji zbrana. Meseca svečana se bodo menda zopet delegacije vkup sklicale.
Časniki ugibajo, ali pojde Avstrija v Novi pazar in Albanijo, ali ne. Nekteri pravijo da pojdemo celo do Soluna , vradui listi pa trde, da Andrassy ne misli na kaj tacega.
Vuauje države.
Po Albaniji strašijo še zmirom laški rovarji; eni jih hočejo povsod videti, drugi jih imajo za izmišljotine.
O zborovauji boi;iarsh<* skupščine Be nič ne sliši. Kueza menda še ne bodo precej volili.
Zoper IBiamarkov nasvet, naj bi se skrčile pravice nemškega državnega zbora, vzdignil se je tak vihar, da je menda Biz-mark sam obupal, da bi mogel tako postavo v življenje spraviti.
Izvirni dopisi.
(O lo-l n h i-varuj",
Iz rjiiMjaiie, 18. januarja, teriji na korist sirotnišnici r al niči.) „Sinko, dolga in greha se je nek oče rekel sinu, ki je že v večih šolah bil ter sem ter tje kak dolg naredil; sicer je pa izrek sploh znana prislovica. Res je oboje
silno nadležno, ki vsak v svojem delokrožji napredek zadržuje.
Tako je tudi z našo hiralnico sv. Jožefa Z „nič" je bila začeta; temelj ji je bil le „krščanska ljubezen" do bližnjega, ker je bila potreba tako velika in očitna. Zidala se je „z milimi darovi" krščanke ljubezni iu izvršila — „z dolgom I '1 Dolg jo je pa potem moril in tlačil, da ni mogla delovati za blagor trpečega človeštva, kakor je bilo treba. „Ljubezen pa je iznajdljiva", osnovalo Be je proti koncu preteklega leta srečkanje (loterija), ktero je bilo od c. k. mraisterstva brez navadnega davka dovoljeno ter so se srečke o začetku tekočega leta začele izdajati in prodajati. Ves dobiček po odbitih osnovalnih stroških je namenjen najprej hiralnici in potem dekliški sirotišnici za poplačanje dolga in toraj za vspešniše delovanje ua blagor človeštva v njegovih revah in trpljenji. Res blagi namen, kakor si boljšega ne moremo misliti! Podpirajmo ga, kolikor je v naši moči, da se delo dobro izvrši Podpiramo ga lahko; pa poglejmo prej osnovo loterije.
Obnova je prav umetna, na veliko boljši podlagi, kakor navadne enake loterije. Sreček je le 100.000 ; pri drugih enakih jih je navadno po dve, tri sto tisoč, mnogokrat tudi več. Pri enakih loterijah dobi vrsta (serija) lahko vse dobitke, ali vsaj večino dobitkov (kar se tudi zgodi), druge pa nič, dasiravno se vplačuje za vse enako. Pri naši pa je odločeno, da vsaka vrsta ali serija z 125 srečkami mora dobiti štiri dobitke: enega glavnega in tri uianjše. Tedaj pride en dobitek biizo ua trideset sreček; pri drugih enakih na 100 ali 200 in tudi več sreček komaj en dobitek , tedaj jako, jako negotova reč. Kar srečkanje in up dobitka zboljša, preveliko lakomnost pa po prstih krene, je naredba, da vse serije dobijo kolikor moč dobitke enake vrednosti. Pravimo , kolikor mogoče", kc;r nekteri podarjeni dobitki se ne bodo smeli, drugi se ne bodo mogli deliti; je pa tudi prav, naj bodo taki neraz-deljivi dobitki bolj v prvi vrsti, ker srečkanje postane potem mikavniše.
Zdaj poglejmo, kako zamoremo lep namen podpirati? Zamoremo ga podpirati 1. s tem: da kaj darujemo za dobitke. Kolikor več bomo darovali za dobitke, toliko manj jih bo treba kupiti, tedaj toliko več bo ostalo za podporo hiralnici in sirotnišnici. Veselo je slišati, kako darežljivi so marsikteri. Naj imenujemo le ue-
dui, ko sem hodil v tvojo seuco in te kamenjal; tudi se še spominjaš dneva, ko sem prišel šjlarček k tvojemu deblu in začel va nj začetnice svojega imena vrezavati. Veliko Bi takrat trpela in kri točila, a jaz trdosrčnež nisem v svoji nevednosti odnehal, dokler nisem dokončal svojega dela. Še sedaj me zaboli, ko zagledam še ne zaceljene rane, ktere Bem ti jaz vrezal. Iludo, hudo sem takrat zbudil, v tebi nevoljo in ti si se maščevala nad manoj. Še ti je v spominu dan, ko sem prišel k tebi, prijel se najnižje veje in se samopašno gun-cal na nji sem ter tje, a ti si mislila: „sedaj je lepa priložnost kaznovati nekdanjo predrznost." In ne zmeneč se za svoje bolečine, pustila si, da se je veja odkrehnila in jaz sem odletel daleč tje na trda tla. Ves potrt in stokajoč bolečin krevsal sam tisti dan domov. Ali moje behčine bile so kmalo ozdravljene čez nekol ko dni sem bil zopet pri tebi in te z novega trpinčil.
Oj me poredneža! koliko ur nevolje Bem ti naklouil", kolikokrat bil vzrok tvojih solza! Kolikokrat je svarilno zavrišalo po tvojih vr-
hovih! Ali jaz sera bil gluh za taka svarila — ne iz hudobnosti, marveč iz otročje razposajenosti. Zdaj sem se že pokoril in skesanemu bodeš odpustila. Da bi svoje pregrehe nekoliko poravnal, vsadil sem ti na stran lipico , ki naj ti bode hčerka in družica, d.i ti bode pri-hodnjost prijetnišo delala, kakor je bila preteklost in sedajnost. Tej bodeš lahko razkrivala svoje težave, s to bodeš lahko kramljala o hladnem vetru dan na dan. Iladovala se bodeš in jaz se bodem veselil s tabo in zahajal pod tvojo senco, tam poslušal vajine pogovore, tam si bodemo zidali gradove v oblake in zelena polja stavili v puščave, tam bodemo ugibali prihodnost, .spora njali se preteklosti in uživali sedanjost. Morebiti priplazim se še siv starček pod tvoje krilo, ako ne oodem že poprej šel počivat v hiaduo zemljo V tvoji družbi in v družbi tvoje hčere spominjal se bodem natanko svoje mladosti, 'lakrat bodemo pričakovali bele smrti morebiti z veseljem.	Žiga. Sr. M.
kaj darovalcev. Njih veličanstvo cesar Franc Jožef so darovali dva dobitka: porcelanasto posodo za namizje in dragoceno posodo za zelene ali umetno narejene cvetlične šopke z bronastim stojalom. Vrh tega so še sreček kupili za 100 gld. Presv. cesarica je podelila za nakup dobitkov 50 gold. Neka gospa 12 težkih srebrnih žlic itd. Darujmo tudi mi po svoji moči in denar za prodane srečke ostane potem hiraluici in sirotišnici. Le ozrimo se po sobah , po imetju — mogoče da kaj najdemo , kar bi zamogli brez velike škode pogrešati, tu bi pa mnogo zaleglo ter bi bil vedni dar za trpeče človeštvo. 2. Zamoremo blagi namen s tem podpirati, da eno ali več sreček po svojem promoženji in okolšinah kupimo ali tudi pomagamo , da jih drugi kupujejo. Več sreček kakor se bode prodalo, obil-niša bo tudi pomoč hiralnici in sirotišnici. Pre-računimo si nekoliko — znabiti zamoremo celo serijo vzeti? Stane le 31 gld. 25 kr., ker srečke uiso po 50 kr. , kakor navadno pri takih loterijah, ampak polovico cenejše, le po 25 kr. Ker serija mora štiri dobitke dobiti, se bo uam gotovo nekoliko povrnilo; če nas pa sreča skozi veliko okno pogleda, dobimo lahko vse nazaj, mogoče, da tudi kaj dobička zraven. Pa kaj! — saj pri tej priliki ne gre za dobiček, ampak za dobrodelno djanje krščanske ljubezni, za pomoč trpečemu človeštvu, če pa trga veudar sami ne premoremo, botazamogla dva, bi zamogli tuje , štirje v družbi. Prav bi bilo, ko bi gg. duhovniki hoteli celo serijo za faro vzeti, ker po prodanih srečkah bi ne vtihnilo vse ter ne bilo vsega konec, kakor je navadno pri takem srečkanji, zato ker nobeden nič ne dobi ; ampak o veselih velikonočnih praznikih Be bodo gotovo štirje osrečeni dobitka veselili ; ostali brez dobitka pa se veselili, da je z njih miloščno zdatno iu vedno pomagano hiraluici in sirotišnici. Tako duhovno veselje o dejanju krščanske ljubezni gotovo ni zadnje veselje za poštenega kristjana.
Toraj katoliški Slovenci! darovajte kaj po svoji zmožnosti za dobitke, da razveselite dobitnike ter hiralnici veči dobiček naklonite; obilno kupovajte srečke, ter pomagajte, da jih tudi drugi kupujejo, da se vse spečajo ter nobena ne bo zastonj tiskana. Spomnimo se truda, ljubezni in darežljivosti vstanoviteljev ter pomagajmo po svoji moči, da delo, kterega je vstanovila krščanska ljubezen , gojila in podpirala krščanska ljubezen, ga zdaj krščauska ljubezen iu darežljivost tudi skonča in krona. Srečkanje bo velikonočni torek. Deset dni potem se bodo začeli dobitki razdajati.
Prodajo Breček so v Ljubljani blagovoljno prevzeli naslednji trgovci iu obrtniki: Gosp. Lukman, g. Šupevčeva, g. Souvan, g. Fabijan, Pirnat Tomaž, g. Dogan, g. Več, g. Jenko m g. Ničman. Dobivajo se dalje srečke v hiralnici, sirotišnici in mestni bolnišnici in zadnjič tudi v Blazmkovi tiskarni iu pri oprav-uištvu „Slovenca".
„V življenji ljubi vboge in brez strahu boš gledal smrt približevati se." Sv. Vincencij Pavijan.
I» ll«l<*njskeffa , 19. pros. [(Kdo se usmili rubljencev?) Žalosten mora č'ovek postati, če ,.Laibacherico" pregleduje, ki djnaša dan na dan dolge vrste onih nesrečnikov, kterim pride posestvo na boben. Vsak še najde usmiljenje , samo kmet ga ne najde.
Prav je , da se za reveže skrbi, pa še bolje bi bilo, skrbeti za to, da bi revež ne postal; če nihče ne pride na boben, potem bo tudi revežev malo, in kar jih bo, tiste bomo lahko preskrbeli. Kaj koristi, napravljati do-
brodelne ustanove, ob enem pa mirno gledati, kako se posestnik za posestnikom od hiše in zemljišča prežene, in s celo družino za bera-ško palico prime. Kaj hočemo gledati, da polovica naroda beračiti začne, kdo bo potem toliko dobrodelnih naprav ustanovil, da bodo vsi jesti dobili ? Na ta način se bo naš narod veB izgnal iz naše zemlje, če ne bo konca javnim dražbam. Preti nam gospodarski pogin!
Hvalevredne so vse ljudomile naprave, pa ni je tako potrebne ustanove, kakor bi bilo „društvo na pomoč rubljeucevkakoršno je n. pr. v Gradcu že davno ustanovljeno iu veliko dobrega stori. Bolnišnice, sirotišnice, hiralnice, ljudske kuhiuje so dobre in potrebne, vse hvale vredne naprave; pa kdo je bolj bolan, kdo bolj sirota, kdo bolj hiralec, kdo bolj reven, ko oni, ki se mu posestvo proda in ki mora s celo družino popustiti ljubi dom in po svetu iti kruha iskat? Tako društvo bi bilo potrebno, tako, da bi rubljencem na pomoč prišlo, iu prekosilo bi vse druge dobrodelne naprave. Včasih je mogoče z 20 do 30 gld. celo rodbino rešiti gospodarskega pogina, in s temi goldinarji bi se deželi mnogo pri hranilo, kajti če gre potem rodbina beračit, bo gotoyo več milofčine pobrala , ko to malo .avoto.
Mnogokrat pridejo ljudje čisto po nedolžnem v take zadrege , mnogokrat se rubijo za male zneske; v prvem slučaji so vredui pomoči, v drugem slučaji bi se jim tudi lahko dala, ko bi se dalo tako društvo osnovati. Naj bi našla ta beseda prijazen odmev !
Domače novica.
V Ljubljani 21. januarja.
(Valvazorjeve kronika) prišel je te dni na svitlo 49., to je XI. knjige 9. snopič, kte-rega zopet kinča 15 podob gradov iu samostanov na Kranjskem.
{Kdor hó£e v Bosno ali Hercegovino kaj yoslatiJ mora to ali v zaboj vložiti ali pa v v trdno, ali narobe obrneuo limano platno zaviti in naslov napisati ali na les ali pa na platno samo, v kterem je reč zavita, ne pa naslova na papirju prilepiti. Drugači zavite reči se na poštah ne sprejemajo.
{Občina yod Velikim. Gabrom) je Vesten-ecka izvolila za častnega srenjčana; vsled tega je veliko kokodaskanje po ,,Laib. Tagblattu."
(,,Brencelj') je s svojo prvo letošnjo številko stopil v XI. leto svojega življenja, kar je tem večega priznanja vredno, ker se mu gotovo nikdar ni predobro godilo. Pri vsem tem pa ni opešal, marveč postaja vsako leto krep-keji, to nam zopet kaže 1. št., ki obsega mnogo vsakovrstnih mikavnih in zbadljivih člankov iu drobnic. To ni več ,,'jubljansk list", kakor je bil kolikor toliko prva leta, zdaj je mikaven vsakemu, ki zna slovenski, bodi si bolj ali manj omikan. Na zadnji strani-priloge tega lista je velika podoba generala Filipoviča, ki ima na verigi turškega zmaja s „korbo" na gobcu. Gotovo se bo ta list prikupil vsakemu, ki ga bo videl, tako, da si bo brž naročil ga, če še ni naročen, vzlasti ker je skrbljeno za to, da bo odslej vselej izhajal po dvakrat na mesec. Cena mu je kakor od nekdaj, namreč: po 3 gold. za celo leto, po l gld. 50 kr. za pol leta in po 80 kr. za četrt leta. Mi ga vsakemu prav toplo priporočamo že zato, ker je edini slovenski šaljivi list s podobami.
{Trnovski fajmošter, preč. g. Korun,) bode obhajal jutri 22. t. m. petindvajsetletnih, odkar je trnovski fjjmašter postal. Trnovčani
mu hočejo pri tej priliki napraviti posebno slovesnost in mu dejansko pokazati svojo ljubezen in spoštovanje. Drevi mu bodo, kakor čujemo, čitalnični pevci napravili večernico.
{Deželni predsednik Kallina) Be je v četrtek z uagličem odpeljal na Dunaj. ,.Narod', poroča, da je bil tudi tržaški c. namestnik Pino tje poklican.
{Mestni odbor) ima danes 21. t. m. sejo, v kteri bode obravnaval zadnjič ne rešene reči. Tudi bo še le danes rešil proŠoje tistih , ki žele za občane ali meščane sprejeti biti, ker zadnjič pri tajni seji ni bilo ostalo toliko odbornikov, da bi bili morali sklepati.
{Poštna vradnika Dobrin in Garbeis) sta zarad račuuarskih pogreškov od službe suspendirana; preiskava bode pokazala, koliko je kteri izmed uju zadolžil. Ko so bili pred nekimi leti nekteri poštni in telegrafični vrad-uiki prestavljeni iz Ljubljane v daljne kraje, g. D. pač ni mislil, da bode tudi ou kedaj sitnosti imel.
{Dr. Jožef Zajec) prestavljen je od tod za višjega fiuančnega svetnika v Jnšpruk.
{Zajca vjela) sta dva moža sredi Ljubljane o polnoči. Ko prideta iz krčme, ga za-gledata'po ulicah sprehajajočega se; misleča, da je velik maček, zajec se stisne v kot; prvega, ki ga prime, je dobro vgriznil, da ga je moral spustiti; drugi tovarš pa je zgrabil nenavadnega ponočnjaka za vrat, da mu ni mogel več uiti. Zajec je bil velik, da sta ga jedla tri dni.
{Predsednik kupSijske zbornice g. A Dreo) se je tej častni službi kakor tudi deželnemu poslaništvu, ktero mu je izročila kupčijska zbornica, odpovedal. Vzrok temu so menda sitnosti, ktere so mu nekteri odborniki delali.
(Nesreča.) V Krakovem je nek I41eten deček hudo obstrelil svojo 9letno sestrico, ko se je s puško igral, ki je bila po nesreči nabasana. Ljudje so vendar zauikerui, da tak.h stvari, kakor je nabasana puška, ne skrivajo pred otroci.
Itazne reči.
— Spomin na smrt D o b r o v-s k e g a. Ta mesec je ravno petdeset let, kar je slavni J o s i p D o b r o v s k y na potu iz Dunaja v Prag v Starem Brnu preminul, časopisu „Muzeja ' piše se o smrti Dobrov-skega tako: „Iz Prage dne 12. prosinca 1829 Na veliko žalost vsili vernih domoljubov raz nesla se je pred tremi dnevi žalostna vest o nenadni smrti častitega veterana literatov če skih ;n slovanskih, spoštovanega g. Josipa Do-brovskega. Zamrl je dan treh kraljev v Starem Brnu, kamor se je podal zaradi literarnih pre iskav, boleč potovati tudi v Olomuc. Izguba tega možu za domače slovstvo je nenadomestljiva. Bil je petdeset let vodja in svetovalec vsem, ki so se pečali z zgodovino in literaturo bodi-si češko ali slovansko v obče. V razredb slovanskih jezikov nastopil je on uovo dobo Ali zasluge njegove se ne raztezajo samo po učenem svetu, marveč imajo tudi v javnem ž.venji glasen odziv, tako, da ni možno vseh uašteti. Iiavno zaradi tega pa je žalost naša še veliko globljejša iu neizrekljiva v vsakem obziru.
O poslednjih trenotkih njegovega živenja spisal je g. Dominik Kyuski natančen popis ter poslal Danki. Glasi se tako:
V Brnu dne 7. prosinca 1829. Povrnivši se danes od svojega dobrotnika plemiča Munda zadela mu je žalostua, nemila vest
Češko, Moravsko, Slovensko zgubilo je včeraj okolo 11. ure dopoldne svojo diko , Blavnega Dobrovskega. Dne 17. grudna prišel je iz Dunaja do Brna, dne 18. obiskal jo mene in profesorja Volnega in dne 19. sem preživel ž njim, potem ko je obiskal škofa Stuffier-ja, Bvojega nekdanjega gojenca v generalnem seminariju Hradiškem, pri skromnem obedu v samostanu minoritskem najblažje trenotke svojega živenja prijateljskem , ljubem pogovoru. Nisem se mogel doBti uačuditi dovtipu, razsodku , pameti in dobri volji častivrednega starca. Drugi dan na to bil je pozvan k g. škofu na kosilo, in ž njim tudi prof. Volny, kanonik Niering, jaz in drugi, ali voz, kterega so poslali na njegovo oddaljeno stanovanje v samostan usmiljenih bratov, kjer se je naselil, - vrnil se je prazen. Prehladil Be je na blatnem potu pri vojem obilnem opravilu. Ali brzo je zginil v Rajhrad, kjer ga je sprejel ljubljeni Tešina (župnik Blučinski). K njemu običaval je tudi sicer za nekoliko časa potruditi se. U novem letu pa zdelala ga je tako hoja, da se ga je prijelo vnetje pljuč; od sedaj ni pomagala več zdravniška pomoč.
Voluy podelil mu je zakramente umirajočih, on sam pa si je uro pred smrtjo poželel pomazanje s sv. oljem. Težko pripravili so ga na to , da izvrši svojo poslednjo voljo; rajše bi bil še petnajst let živel. Ali osoda hotela je drugače. Ko bi mu pač še jedeukrat mogel podati roko v slovo I Mirno je sodil o svojih zamrlih nasprotnikih, roko podajal je živim protivnikom, menil je braniti pravico, dasitudi so ga nekteri vetrnjaki motili in črtili. Naj počiva v miru!1'
—	Hrvatska literatura meseca aprila, maja iu junija 1. 1878. (Dalje.)
10)	Nova ručna knjiga za občinske upravitelje, uz pravilnik i izberni občinski red itd. Sastavio Kažimir Ljub.č. Tisak „Narod. Lista" u Zadru str. 804 C. 2 for.
11)	Dobro i zlo. Knjiga za vsakoga. Ta-lijanski napisao dr. Pavao Mantegazza, hrvatski Ivan Fiamin. Drugo izdanje. Nakladom Giinhuta, knjižara na Rieci 1878. U Kraljeviči C. 35 nov.
12)	Dr. Oks i njegova posla. "Pripovedka Žila Verna preveo Mil. Glišič. Izdala knjižara Valožiča u Beogradu. C. 40 nov.
13)	Izvješče trgovačko-obrtniške komore u Zagrebu. Tisak Albrechta. Str' 235.
14)	Slike i prilike. Spjevao Mirko Bo-govič. Zagreb. Tisak Ilartmana ,1878 str. 100 C. 50. nov.
15)	Vinjaga g. M. Bogoviči IV. Sv. Naklada Ilartmana.
16)	Svetli dani srpski. Spjevao Mita Popov č, Knjižara brače M. Popoviča. U Novem Sadu 1878. C. 40 n.
17)	O determinantih drugoga i trecvga stupnja. Za porabu višjih srednjih učilištva uapisao dr. K. Zahradnik. Sveučilištna knjižara Albrecht. Zagreb 1878 str. 39.
18)	Daui odmora. Darak dobroj deci od Č.ka Ilave. Ilrešen sa 7 slika. Knjižara brače M. Popoviča. U Novem Sadu 1878. C. 20 nov.
19) Istorija hrcegovačko-bosenskoga ustanka Knjižara Arse Pajavica u Novem Sadu. Cena l tor.
—	Hrvatska literatura meseca julija, augusta in septembra t. 1.
1)	Knjižuica za mladež. Knjiga I. Jagod-ujak. Sbirka pjesama i pripoviedaka. Priredio Ivan Filipovič. Izdaje hrvatsko - pedagogijsko književni zbor. U Zagrebu 1878. Tisak ' D. Albrehta.
2)	Tipografička izložba u Budimpešti. lir-
tatska i Slavonija 1878. U Zagrebu 1878. Tipografički in litografički zavod C. Albrechta.
3)	Život i djela Senjanina Mateše Ant. pl. Kuhačeviča, hrvatskoga pjesnika XVIII. vieka. Na sviet izdao Mile Magdič. U Senju. Tiskom i nakladom H. Lustera 1878. l76str.
4)	O spoznaji Ijepote u obče, napose pako u Hrvata. Estetičko razprava kao prinos k tu-mačenje hrvatskih narodnih pjesamah. Napisao Zvonimir Tkalec, pučki učitelj. U Senju. Ti-skara II. Lustera.
5)	Mala knjižica o praktičnom gospodarstvu napisao Maurice Bloock, pohrvatio Milan Kre-šič. U Zagrebu. Sveučilištna knjižara. C. 40 n.
6)	Novina. Roman Iv. Turgenjeva. S ruskega preveo Pera Todorovič. U Novom Sadu. Izdanje štamparije A. Pajeviča 1878. C. 80 n.
7)	Ktvavi dani u Bosni, istiniti dogodjaj iz srpsko-turskoga rata, napisao Lj. Petrove U Zemunu 1878. C. 15 nov.
8)	Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Na sviet izdaje jugoslavenska akademija znanosti in umjetnosti. Obradjuje Gjuro Danič;č. Zagreb. Dionička tiskara 1878.
9)	Kojoj slovenskoj grani pripadaju Slo-veni u gornjoj Arbaniji in Mačedoniji. Pisao Despot Bačevič. Biograd. Državna štamparija 1878.
10)	Starosrbi, napisao Dimitrije Aleksije-vič. Biograd. Državna štamparija. 1878.
11)	Strielice. Spjevao Mirko Bogovič. Zagreb. Tisak Ilartmana 1878.
12)	Molska mudrovanja Novaka Radoniča. Humoristične črte. Tiskara A. Pajev ča u Novom Sadu 1878.
13)	Roblje se sveti, slika iz bosanskog pokreta. Biograd Državna štamparija 1878.
14)	Kemija sastavljena od H. E. Rosea profesora kemija u Manchesteru, prevedena od P. Žuliča prefosora kr. velike realke u Zagrebu. U Zagrebu. Naklada Albrechta i Fid-lera 1878.
15)	Rečnik stranih reči. Knjižara breče Jovanoviča u Pančevu 80 nov.
16)	Postanje svjetovne papinske vlasti ili petdeset godinah talijanske historije. Spisao Natko Nodilo. U Zagrebu, Tiskarski i litograf-ski zavod C. Albrechta. Str. 160. O tej kjigi bodem posebej izvestil vaš list.
17)	Ilobman Franjo. Rukovodnik za tje lovježbu u pučkoj školi. Zagreb 1878. C- Al-breeht. C. 50 nov.
18)	Rad jugoslovanske akademije znanosti in umjetnosti. Kujiga 44. Zagreb 1878. Tisak dioničke tiskare. Ciena 1.50 for. Sadr žaj: Prinos k naglasu u slovenskom jeziku od M. Valjavca — Lučbarske raduje od dr. Dra-gutina Čeha. — Bartolomije Georgijev č Ur vat pisac šestnaestoga vieka od Čedomila Mi-jatov:da. — O parasitskih guturalih iza den-tala u litavskih slavenskih jezicih od Lavo-slava Geitlera. — r u srpsko-slovenskoj i bu garsko - slovenskoj književnosti od XV. vjeka na dalje od Stojana Novakoviča. — Prinesci za geognoziju i botaniku Hrvatske od Lj. Vu-kotinov ča. —
19)	Monumenta spectantia historiam Sla-vorum meridionalium volumen VII. Documenta historiae Croaticae periodam aut quam ilustran-tia, colleg t, digessit, explicu;t Dr. Fr. Rački. Edidit academia scienratum etartium. Zagra-biae 1877.
20)	Bab č Božo, zapovjed brodovnih oba-va u hrvatskom, njemačkom i talijanskom jeziku. U Bakru 1878. Tiskom Stigl;ča.
21)	Vuletič Vid. Mrzi brate I pjesma cd —. U Zadru 1878.
22)	Klaič Vjekoslav, poviest srednjega
vieka za niže razrede srednjih učilišta. U Zagrebu 1878 troškom i nakladom kr. hrvatske vlade. Str. 213 i 23 ilustracije. Ciena 70 nov.
23)	Živanovič Jovan: Izvod iz srpske gramatike. Drugo izdanje 1878. Srbska knjižara brače M. Popoviča u Novem Sadu. C. 10 nov.
24)	Orao, veliki ilustrovani koledar za god. 1879. Novi Sad. Ciena 50 nov.
25)	Koledar Danica za g. 1879 Zagreb Dionička tiskara 1878. C. 25 nov.
26)	Mijat Briguša hrvatski seljak ili kako se čovjek može popeti s osla na konja. Od Dragutina Stražimira. Zagreb 1878. C. 60 n.
27)	Povrčarstva od Paje Kremplera Zagreb. C. 30 nov.
28)	Život svetac od prof. Franjo Iveko-viča. Zagreb 1878. C. 50 nov.
Eksekutivne dražbe.
22. januarija: 3. Trele iz llotemaž, v Kranji. 3. Levičar iz Goloka, 3. Meteljko iz Dolenejevasi, 3. Sro-viu in Podulic, 1. Biedl in Maliorčič iz Velikega Mra-ševa, 1. Baznič iz Podvenič, 1. Jurečič iz Kalca i Na-kla, vsi v Krškom 3. Krašovic na Vrhuiki. 3. K okel spod Korena v Kranjski gori. 2. Merhar iz Rakulik», 3. Erjavec in 1. Suša iz Gabcrč, v Senožečah. 1. Jordan iz Površja, v Ljubljani. Blaž iz Doba na Brdu. eoklič v Badolicj. Turšic pa Otoničar iz Dolenjo Slivnice v Logatcu.
imenitno za modra!
Splošni, gledd zvikšanega daca pa še posebno živo čuteni potrebi po zares okusni in vendar dober kup kavi — vstreči, — jemljejo si podpisani čast, p. n. občinstvu naznaniti, da je njihova kava pri ljubljanskem trgovcu,, gospodu	(2)
II. L. Wencel,
trgovec na velikem trgu,
po sledeč h cenah naprodaj : fini M o k k a v pkhastih puškah po '/2 kilo, puška po 55 kr. Portoriko — zdravilna kava v škatljah po '/a in "4 kile, škatla '/i kile P° 15 kr. Pri prodaji na debelo se privoli primerni rabat.
Cena kakor blago so priporočila zelo vredne in opravičujejo splošno priljubljenost in precejšno prodajo teh izdelkov, kteri vel.ko s tem dajejo, ker se popolno čistega okusa brez do-da]an;a kave morejo vživati in se nad to prihrani kurilo, posebno pa velik odpadek od surove v žgano kavo, kteri kakor znano, tretjino znaša.
Mehanična soparna naprava za žganje in melenje kave v Tržiču pri Trstu.
. Umrli so:
Od 16. do 17. jauua ija: Marija Plevnik, žel ar.. del. ž. 4(1 1., Terezija Blaž, post. v. 78 1., za vtriplj pljuč. Janez Stopar, tov. del. o. 3 t., za božjastjo. Frane Pire, predil. o. 4'/, 1., za sušico. — V bolnišnici od 1. da 10. januarija: Janez Poglaj, žel z. čuvaja 63 1„ «a pretresenjem možganov. Anton Strelj, btusivee 22 l„ Jakob Matičič, gostač 73 1., Marija Mežnar, go-Blinja 71 1., Franc Gerkman. del. 14 1., za jetiko, Jo-haua Markovič, dekla 29 1., za vročino. Barbara Hrastnik, čevlj, ž. 60 1., vsled slabosti. Ludvik Lenar, dekl. o, 6 m., za vnetico vratu. Jera Musec, del. ž. 42 1., za jetiko. Helena Končan, del. o. 6 1., za kašljem. Marija Dolinar, gostiuja 60 1. za protinom. — V vojaški bolnišnici od I. do 12. januarija: Juri Diako, vojak41. peš-polka za jetiko. Mait.n Strupi, vojak 17. peš polka za vodenico. — Jakob Vtlkaverh, vojak 17 peš-polka za vročinsko boleznijo.
Tel<-Kralimr denarne reu» 20- januarja. Papirna renta (j 1.95 — ftrebema rent» 63 25 -Zlata renta 73 95 — 18601etno državno Dosojilo 1]5._ BaiiKin« akcije 789 — Kraditne akcije 221 60 - Loudor 116 65 — Srebro 100.— — Ces. kr. cekini 5 53.—2«; franaov 9.33.
Loterijske številke 19. januarja. Na Dunaju: 19, 23, 85, 26, 24. V Gradcu: 90, 12, 21, 7«, 4.

n
prcčasl. duhovščini.
Tovarna za sveč lastnina
izdelovanje voščenih
Aloizija Bader-ja
v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno sve-tiujo pri razstavi o Gorici I. 1854. in v Trstu leta 1855., ravno tako s čast-n m diplomom pri svetovni razstavi v Mcnakovem 1. 1855., v Parizu I. 1855. in na Dunaji i. 1873, z hronceno svetinjo na zadnji svetovni razstavi v Parizu I. 1878, priporoča svoie sveče iz čistega voska od čebel, katere lepo, mirno in počasi gorijo in prav nič ne kapajo, se ne kadijo in ne onečedijo altarja.
Alojzij Batler.
Zalogo mojih sveč ima tudi gosp. •9¡liic» B'";\iE>itt;? , štacunar pred šolami v Ljubljani, katere prav po nizki ceni prodaja.	(2)

Podpisani vljudno naznatiujem, da izdelujem mesingaste in kositarske prav lične
cerkvene Interne ali stalnici
o b h a-
ce
v različnem zlogu, tudi štirivoglate za razsvetljavo po cerkvi, obl jilne svetilnice, kljukaste svečnike za pod križeva pota, p u š i za pobiranje miloščinje po cerkvi, nredmašne umivalnice itd.
Vsake vrste železne ognjišča za vzidati ali iz železn. ploščaka, kositarske škafe, kakor vsakovrstno kuhinjsko orodje in razne vtisnjene ali gladke posode.
Tudi izdelujem razna železna vrata in omrežja za cerkve in pokopališča, kakor sicer vsakovrstne ključavničarske in kovarske reči.
Prevzamem vsakovrstno pokrivanje zvonikov, cerkev itd. z železnim, cinkastim, kositarskim ali bakrenim ploščakom, izdelovanje strešnih žbbov in strelovodov, barvanje zvonikov, cerkvenih streh itd, popravljanje vseh sem spa-dajočih stvari itd.
K obilnemu naročevanju se najuljudnejše, z dobro napravo kot z nizko ccno priporoča
Jakob Belec,
(2)	stavbni klepar, ključavničar, kovač in
posestnik vSent-Vidu pri Ljubljani.
" Na zahtevanje se postreže z obrisi.
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip iiaderiap.
J. iilacmaovi nasluiniki v Lijunijkiii.