212. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. septembra. XXVII. leto, 1894 obuja vsak dan avečer, isimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse letu 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kx. na meseo, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kolikor poštnina znaša. Za oananila plačuje so od cetiristopne petit-vrat o po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednistvo in upravni 81 v o je na Kongresnem trga st. 12. Dpravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Izredni občni zbor »Edinosti". V Trstu, 16. septembra. Politično društvo „EiinoBtM Bklicalo je na današnji dan izreden občni zbor, ki u o je vrsti v novi telovadnici „Tržaškega Sokola". Ob 10 uri predpoludne je društveai predsed sik prof Matko Mandić otvoril zborovauje in predstavil vladnega zastopnika ter zastopnike časopisja. V svojem nagovoru je naglašal, da ni preteklo mnogo Časa od poslednjega rednega zbora in vsled tega nima kaj posebnega poročati. Spominja se Bklicanega izrednega zbora, kateri pa se ni vršil, kar je bil on provzročil s tem, da hm je bil odpovedal društvenemu predsedništvu Uzrok odpovedi je bil neopravičen napad zaradi društvenega glasila — in ker se je zmatral vsaj nekoliko odgovornega tudi za napade na delovanje društva, izrečene z neke strani pri rednem občuem zboru. Ker pa je prišla k njemu deputacija, voljena na zadnjem izrednem občnem zboru, katera mu je sporočila zaupanje društve-mkov, ter da se ne pokaži znana slcga mej primorskimi Slovenci in Hrvati, — preklical je svojo odpoved, ter se zopet posvetil društvu. Naznanil je nadalje, da se je pri prvi društveni seji odbor konstituiral tako, da je volil I. podpredsednikom g. dra. Gregorina, II g. Iv. M. Vatovca, tajnikom g. Maksa CotiČa in blagajnikom g. Antona Bogdanović«, katerega v obsotnosti nadomešča g Drag. Martelanc. Kazun tega obravnavalo se je v društveni seji tudi še o neki spomenici, ki se svoječaBno razglasi. Spomenica na pravosodno miniBterstvo, katero je društveni odbor odposlal vsled znanega odgovora pravosodnega ministra na interpelacijo posl. Nabergoja glede slovenskega uradovanja pri deželnem sodišči v Trstu — je doposlana v Trst na poročanja in je provzro-čila mej gospodo birokrati veliko hrupa, kajti na Dunaju so po tej spomenici zvedeli, da je nekdo c. kr. ministerstvo vedno napačno informoval o razmerah pri primorskih sodiščih. Društveni odbor je v poslednjih sejah imenoval tudi več zaupnih mož v Trstu in okolici, ter v Istri, upajoč, da se bodo iati žrtvovali v prid društvu, ki je velevažno za nas primorske Slovane. Da bo ni prej sklical izredni občni zbor, temu je uzrok to, ker se je pričakovalo že objavljene pre-membe pri politični upravi ua Primorskem. Upokojen je znani okrajni glavar Poreški vitez Elušeg, premeščen pa okrajni glavar Pazioski vitez Sctwarz. Za ti Bpremembi se imamo zahvaliti neumornemu delovanju naših državnih potdancev prof Spinčica in dr. Laginje, ki so na zgoraj neustrašno odkrivali nepravičnosti, katere so se godile primorskim Slovanom. To naj bode dokaz, kaj se more doseči s požrtvovalnim, neustrašnim in odločnim delovanjem. Prehajajoč na dnevni red, naprosil je predsednik navzočnega državnega in deželnega poslanca g. Nabergoja, naj poroča o svojem delovanju, kakor je bil to obljubil pri poslednjem rednem občnem zboru. Gosp. poslanec Nabergoj povdarja, da bo govoril kratko, akoprav bi rad obširno govoril o tukajšnjih razmerah in o sedanjem političnem polo-ženju. To bi tem rajše storil, če bi videl pri tibčnem zboru večje število Tržaških okoličanov. On je mnenja, da mu s« bode za to poročilo pokazala umestnejša priložnost, ako bo skliče shod volilcev v I. volilnem okraju, kjer bode v kratkem nado ineBtna volitev, ker sa bode dosedanji poslanec tega okraja, g. dr. Sanci n, ki je premeščen v Go- rico, mandatu odpovedal. Pri tej priložnosti bode mogel okoličanom na srce govoriti, da si zopet volijo tako neustrašnega in odločnega poBlaoca, kakor je bil dosedanji. Glede delovanja v deželnem zboru Tržaškem omenja, da eo okoličanski poslanci že od nekdaj v neprijetnem položaju, Bedaj pa so ta položaj še vedno poojstruje, kajti ni je seje, pri kateri bi mogli govoriti, da se jih ne bi sprejelo z ropotom raz galerije. Vse pritožbe, in naj so Še tako utemeljene in upravičen**, Be ne uvažujejo pri naših nasprotnikih, vse naše pritožbe so le — bob ob steno. Ako pujde stvar tako dalje, bodo morali sloveuski poslanci kreniti na drugo pot. Resnica je, da so temu položaju krivi sami okoličani, ki se čisto nič ne brigajo za svoje interese. D* bi je oni čuvati in odločno podpirali svoje poslance, bil bi danes položaj ves drugačen. Dokler pa oni ne spre-vidijo svoje napačne poti, do tedaj ni upati nič boljšega. Ravnokar priobčeni proračun Tržaškega mesta ne kaže čisto nič, kar bi bilo v prid tržaški okolici. Za napravo vodnjakov ali kaj druzega okoličanom potrebnega se ni vanj nič postavilo. Ne Bamo, da nam mestna uprava v narodnem in političnem oziru nasprotuje, tudi v materijalnem oziru nam ne koristi, kajti od nas vedno le tirja, — ne da pa nič. Za vzgled, kako se postopa v okolici, koliko se ozira večina na pritožbe nje poslancev, navaja le slučaj: lansko leto so se poBlanci v mestnem zboru pritožili zaradi zdravniških taks, katere so zdravniki določili na lastno roko. Odgovor na to pritožbo je bil tak, da smo m i krivi -— zdravniki pa nedolžni. Kar je nekdaj veljalo o turških in afrikan-skih upravnih odnošajib, velja danes za tržaške. Deželni zbor tržaški je v zadnjem sasedauju glasoval o šolskem zakonu, ki je nam Slovencem zelo nevaren; pred nekaterimi leti vzprejeti jednaki zakon, ki je bil Slovencem vsaj nekoliko prijazen, ni dobil vladnega odobrila. Kako pa sedaj stvari stoje, ni jasno. Kljubu mojim korakom na Dunaji v tej zadevi in obljubi ministra se je bati — ker se stvar preveč časa zavlači — da zadobi novi šolski zakon tržaški vladno potrdilo. Glede delovanja v mestnem zboru je torej v kratkem očrtal delovanje, obžaluje pa, da ni boljše: Povdarja nadalje, da okoličanBkih zastopnikov pri njih delovanju ne vodi nikako sovraštvo do njih nasprotnikov. Iz samega krščanskega Btališča jim ne žele onega, kar jim nasprotniki očitajo; takšno postopanje in želje niso v okoličanskih srcih. Naše okoličanske težsje so v vsakem oziru povsem opravičene, če pa nam se to ne dovoli, kar je neobhodno potrebno, tedaj ne moremo biti večini prijazni. Kake posledice pa bode imel ves položaj in postopanje naša in nasprotnikov nadih, je odvkao od samih okoličanov. Glede državnega zbora nima z ozirom na to, kar je poslanec Spinčić pri rednem zboru poročal, nič novega povedati. Omenja le, da so za časa Taafteove vlade bili Slovenci v Hohenwartovem klubu, vzlic temu, da v njem niso bili zadovoljni, kajti ob-Ijubovalo se jim je dosti — dalo pa nič. Vleklo se jih je dolgo vrsto let, slednjič je pa potrpežljivost prišla do vrba — in izstopili so iz njega o nastopa nove vlade s Windischgraetzem na čelu, katera insa v programu varovanje dosedanje narodne posesti, katere vodilno načelo je torej Slovanom neprijazno. Do tega izstopa pa je prišlo po resnem posvetovanju mej slovenskimi in hrvatskimi poslanci. Pri teb posvetovanjih slišala so se različna mnenja. Nekateri niso našli pravega povoda Izstopu ter želeli, naj ae še počaka. Govornik je bil nasproten temu ter predložil, naj se slovenski poslanci skupno ločijo od llohen- vrartovega kluba in naj kot posebna skupina opazujejo delovanje vlade. Nekdo je tudi temu ugovarjal rekoč, da bi to pomenilo opozicijo. On pa ni tega zmatral za opozicijo ter predlagal tudi, da bi bilo dobro, napraviti spomenico na vlado, v kateri bi se formulirale Želje io zahteve sloveoBkih in hrvatskih poslancev s pogojem, ako jih vlada spolni, da jo bodo podpirali, če ne, tedaj da izstopijo. Ta predlog ni obveljal, ker ni bilo mogoče doBeči sporazumljenja. Ustopilo je slednjič šest slovenskih in štiri hrvatski poslanci, ki bo ustanovili posebno skupino, ker osebe Bedanje vlade niso dale nikake garancije. Vsled tega izstopa se ni izpremenilo čisto nič razmerje. Ako bi pa vsi slovenski in hrvatski poslanci bili jedini, bi lahko kaj koristili, kajti prišla bi kakšnikrat tudi priložnost, ko bi jih vlada morala vpoštevati. Sicer se pa sedanja vlada ne kaže odločno nasprotno. Pripoznati se mora Windischgraetzu, da je pravičen in pošten mož, žal, da to nič ne pomaga, ker ima okolu Bebe ljudi, ki so vajeni vladati v zm slu, Slovanom nasprotnem. Položaj je tak, dd, ako pojde tako dalje — se nekaj mora zgoditi. Dokler gre vse gladko, je dobro. Tudi pri najiasnejšem obzorju pa nastane nenadoma vihar. Tako se lahko zgodi nepričakovan obrat z ozirom na veliko število slovanskega prebivalstva v Avstriji. Bili bo ČaBi, ko je vse nekako tiho šlo, danes ni več tako, kajti delavci raznih pokrajin se gibajo in ako se jim pridružijo še drugi elementi, tedaj se prav lahko kaj zgodi. Govornik bi imel še marsikaj govoriti, ker pa ve, da je mej poslušalci tudi takšnih, ki morda ne odobravajo njegovega postopanja, iu ker ve tudi za takšne, ki se ž njim popolnoma Btrinjajo, zato pra&a in prosi pričujoče, naj se izjavijo, ali odobravajo njegovo postopanje ter zaključi s tem svoje poročilo. Gosp. inžinir Ž i v i c upa, da navzočn ki odobravajo postopanje gospoda poslanca, in izrazi mnenje, da bi morali vsi poslanci stopiti v opozicijo. Kar se dostaje shoda v okolici, se popolnoma strinja in pristavlja, da bi se na tem shodu moralo ljudstvo poučiti o najbolj perečem vprašanji: o splošni volilni pravici Kar se tiče nasprotstva nasprotne, nam neprijazne italijanske stranke v mestnem in dež. zboru, pravi, da je to že stara neprav ca, ki bo godi, in že davno bi bili morali okoličanski poslanci iz mestnega in dež. zbora izstopiti. Tržaška okolica ima šest poBlsncev, mesto pa 48. Kako morejo torej okoličanski poslanci z uspehom uplivati na mestne odnošaje in o njih razpravljati, kako morejo mestni poslanci o okoličanskih kmetskih vprašanjih razpravljati, ko nimajo pojma o okoličanskih potrebah. Oni bi radi videli le čiste hiše — ne vedo pa, da je gnoj kmetu prepotreben. Slednjič izrazi govornik mnenje, da bi se moralo na to delovati, da se okolica od mesta politično loči, poaebno pa z ozirom na to, ker se že tako naziva Trst .mesto-dežela" („citla provincia*). Končno predlaga, naj občni zbor izreče zaupanje in zahvalo vsem državnim in deželnim poslancem Trsta in Istre. Gosp. Nabergoj se zahvali za to priznanje, v kolikor se nanaša na njegovo osebo. V kolikor se tiče okolice, ki je gosp. predgovorniku dobro znana, je tudi mnenja, da bi nje ločitev od mesta bila jedina rešilna pot. Žal, da je ta stvar delikatna, Čeprav je jedino sredstvo, ki bi moglo okoličanom pomagati. Spominja se slučaja njegove kandidature v V. okraju. Takrat so uporabljali kot agitacijsko sredstvo proti njegovi volitvi ravno to, da se je trdilo: če volite Nabergoja, se bo okolica od mesta ločila in pripojila Ljubljani, Sežani, da, celo Rcdiku. Iz tega slučaja je razvidna delikatnost Stvar je odvisna od samih okoličanov, in dokler oni ne ločijo pravili prijateljev od svojih sovražnikov, ne bode pomoči. Opomnil je svojim nasprotnikom, ki so to sredstvo pri volitvi uporabljali, da bi v tem slučaji, da se loči okolica od mesta, lahko tudi oni ukazovali, tako pa morajo biti sužnji n eetui gospodi. On je rajši gospodar majhne bajtice, kakor suženj ve-licpga grada. Kmetovalec in okoličan T u r k se popolnoma ujema z delovanjem poslsnca Nabergoja ter se pridružuje predlogu gosp. Živica, da se mu izreče zahvala in zaupanje. Urednik J a k i ć : Ako kdo, tako je on prvi poklican, da Be izrazi o poročilu poslanca Nabergoja, Dasi v svojem časopisu ni vedno odobraval njegovega delovanja, mora danes vender izraziti svojo zado-voljnost, da je poslanec Nabergoj poslušal glas javnosti ter izstopil iz Hohenwartovega kluba. Iz privatnega pogovora mu je znano, da bi z Dunaja še neko mrvico primorskim Slovanom vrgli — vzrok pa, da Be to ne zgodi, je v Trstu. Na Dunaju ne poznajo razmer, zaslepila jih je lojalnost, ki se v Trstu izkazuje po Slovencih in c. kr. uradnikih na račun Italijanov. Spominja Be slučaja poslednjih lojalnostnih izjav o priliki rojstnega dne Njeg. Veličanstva ter priporoča, da se v prihodnjič ue dela nikakih koalicij. Kajti ako Slovenci skupno z Italijani izrazujejo lojalnost, tedaj se to predstavlja na zgoraj izključno kot italijanska priredba, Slovencev pa se uraduo niti ne omeni. Obžaluje, da je uprav predsednik Mandić odločil, da se je vršil skupni izraz lojalnosti. Da so to Slovenci sami storili, bi bili na Dunaju boljše spoznali razmere. Predlaga naposled, naj se v prihodnjič Slovenci ne družijo o takih priložnostih z narodnimi nasprotniki. S tem, da sta se odstranila dva politična uradnika, se ni še nič posebnega doseglo, sistem ostane vedno isti in zaradi tega ne moremo biti hvaležni vladi na teh spremembah. Dokler se pa sistem ne premeni, se ne smemo veseliti. Obžaluje, ker ne vidi pri zborovanju poslanca Spinčića in Laginjo. Govornik omenja potem škandale, uprizorjene zoper slovenske poslance v deželnem zboru Tržaškem ter zaplembe časopisov in prosi pričujočega vladnega zastopnika, naj bode pri vladi tolmač želj pričujočih zborovalcev. — Vsled ugovora vladnega zastopnika je predsednik zabranil gosp. Jukiću govoriti. Predsednik Mandić odgovarja J a k i c u, da, ako je on v kakem oziru kaj odločil, je to storil le kot predsednik .Delavskega podpornega društva", ki nima nič opraviti s politiko. Urednik J a k i ć repliku e v zmislu, da je imel pred seboj le osebo gosp. Mandića, kot predsednika političnega društva. Po nekaterih opomnjah posl. Nabergoja in g. Živica prosi g. J a k i ć poslanca Nabergoja, naj na pristojnem mestu sporoči, da mu vsled intervencije vladnega zastopnika ni predsednik dovolil govoriti pri tem zborovanju o vitalnih vprašanjih, ter naj se zavzame, da se zve, kako se preganja njegov časopis, ki je bil v peth letih 185krat konfiskovan. Bivši v Pulju, mislil je, da bode mogel v Trstu svobodnejše pisati. Prepričal se je pa o nasprotnem, kajti celo iz časopisov, ki se tiskajo v tostranski drž polovici in ki spadajo pod jedno jurisdikcijo, ne sme ničesar pretiskovati, ako neče, da se mu časopis zasači. Posl. Nabergoj je pripravljen uvažiti prošnjo g. J a k i ć a, v kolikor se njegove osebe tiče, sicer pa je vse odvisno od podpore njegovih kolegov. Govoril je še g. Jajčič, kateremu sta odgovarjala Nabergoj in predsednik. Gosp. Miha Hervatin želi, naj bi g. Na bergoj sklical shod v okolici, kjer bi bilo navzočih več okoličanov, ter da bi tam obširnejše poročal. GoBp. G j i v i ć je proti temu, da občni zbor izrazi zahvalo skupno, kajti g. Nabergoj ni v klubu s Spinčičem in Laginjo. Gosp. Pod gornik izjavlja, da, v kolikor je on razumel predlog gosp Živca, se ima razumeti tako, da se izrazi splošno zahvalo vsled tega, ker je goBp. poslanec izstopil iz Hoheowarto-vega kluba. Gosp. G j i v i c' prekliče svoj predlog. Gosp. Ž i v i c pa misli, da ni poslanca, ki bi mogel popolnoma vse volilce zadovoljiti. Naši poslanci delajo po svojem najboljšem prepričanju, zato predlaga, naj se jim za njih delovanje izreče zahvala in zaupanje. Gosp. J a k i ć Seli, da bi g. Nabergoj s svojimi kolegi delal na to, da se ustanovi s pomočjo Mlado-čehov slovanski klub, v katerem bi bili izvzemši Poljake vsi Slovani, kajti le tako složni bodo mogli podpirati državo ter narodu našemu splošno koristiti. Gosp. Nabergoj izjavlja nasproti preklicanemu predlogu g. Ojivića, da se njegovo delovanje le v taktiki razločuje od onega poslancev Spinčića in Laginje. Stališče njegovih volilcev je Čieto drugo od volilcev posl. Spinčića in Laginje. Njegovi volilci so v prvi vrsti Slovenci, potem Italijani in slednjič Nemci in na te se mora ozirati. On je bil izvoljen na slovensko narodnem programu, kateremu pa ostane vedno zvest Mi (okoličani) imamo dva sovražnika, proti katerima se imamo boriti, t. j. v prvi vrsti so Italijani, v drugi pa vlada. Ko bi bilo izbirati, bi se odločil rajši za vlado, kakor pa za iredento. S Spinčićem, Laginjo, Perićem, Biankinijem in Dapa-rom se vedno mejsebojno podpirajo. Njegov klub ima tudi poverjenika, ki občuje z mladočeškim klu bom. Češko vprašanje je različnejše od naših teženj. OJločitev glede zjedinenja z Miadočehi prepušča drugim poslancem. Predsednik je dal predlog g. Živica na gla-Bovanje, kateri je bil vzprejet. — Isto tako je bil vzprejet predlog g. Jak i ča, naj naši poslanci delujejo na to, da z Miadočehi ustanove slovanski klub. Na predlog g dr. Protnerja odloži bo zaradi pozne ure zborovanje in določi sklicati meseca oktobra zopet občni zbor, pri katerem se bodo razpravljala vele važna gospodarska vprašanja. Predno je zaključil predsednik zborovauje, spomnil se je g. dra. Sancina, katerega Tržaški Slovenci izgube" vsled njegovega odhoda v Gorico. Pozval je zborovalce, naj mu zakličejo hvaležen „živio". Temu predlogu so se zborovalci navdušeno odzvali. Isto tako se je predsednik spomnil »Tržaškega Sokola", v katerega dvorani je prvo politično društvo „Edinost" zborovalo, ter potem zaključil zborovanje. w Politični razgledi Notranje dežele. V Ljubljani, 17. septembra. Delegaciji. Za letošnje nasedanje delegacij bo vladni novinarski meteorologi prerokovali oajkrasnejše vreme in ves svet jim je verjel, saj je tudi zadnja leta bilo vedno tako, saj tudi v zadnjih letih ni noben vetrič motil harmonije mej vlado in „državo vzdržu-jočimi strankami". Da so mladočeški delegatje opo-novali, za to ue vlada ni menila, saj so Nemci, Poljaki in Madjari vse odobravali, kar se je storilo, in vse dovoljevali, kar se je zahtevalo. Letos pa bo navzlic ofidjoznim napovedbam vender drugače, kakor v zadnjih letih. Opozicijonalnim Mladočehom se pri družijo Madjari in mož, na katerega bodo letele njih pušice, je sladki in gladki minister unanjih del grof Kalnokv. Zameril se je Madjarom, ker je nasprotoval cerkvenopolitičnim predlogam, in ta zamera se je še poostrila, ker ni hotel po ukazu madjarskih šovinistov postopati proti sosedni Ilu-munski, katero dolže, da podpira in neti rumunsko gibanje na Ogerskem. To je uzrok, da se pripravljajo Madiari na boj proti Kalnokyiu. Morda ne bo njega izid tragičen, zanimiv pa bo vsekako. Prvi atrel je že zagrmel. Predsednik ogerske delegacije je v svojem nagovoru, kakor smo že javili, udaril po Kalnokvju, In opravičena je torej naša radovednost, kako se grof Kalnokv reši iz te zagate. Posebno ugodna ni njegova situvacija in da se za kulisami nekaj godi, je vidno iz tega, da hoče vlada čim prej dognati delegacijska posvetovanja. Včeraj je cesar vzprejet delegaciji, danes pa se že začne razprava v proračunskem odseku avstrijske delegacije. Doslej je vedno teden dnij trajalo, predno se je po vzprejemu pri cesarju sešel ta odsek. Trgovinski minister v Budimpešti. Trgovinski minister grof Wurmbrand je v spremstvu sekoijskih načelnikov Witteka in Kor-berja v Budimpešto odpotoval. To potovanje ima velik pomen. Wurmbrand ue hoče z ogersko vlado dogovoriti glede kartela mej avstrijsko Dunavsko parobrodno družbo in bodočo ogersko tako družbo, zajedno pa tudi glede podržavljenja avstrijskega dela južne železnice. Ta del se more le podržaviti, če to dovoli ogeraka vlada. Svoj čas je pa ogerska vlada hotela to le privoliti, če se razdeli Dunavska parobrodoa družba. Tega takrat avstrijska vlada nt hotela koncedirati in zato so se pogajanja razbila. Ker pa ustanovi Ogerska sedaj svojo parobrodno družbo, je izpolnjen svoj Čas stavljeni pogoj in je pričakovati, da dovoli ogerska vlada, da se avstrijski del južne železnice podržavi. Naša vojska. Dunajski vojaški tapovednik fzm. Scboafeld je imenovan namestnikom generalnega nadzornika avstro-ogerske vojske nadvojvode Albrechta. Ta je že jako star in ne more vseh opravkov sam tako izvrševati kakor treba. Iz začetka se je nameravalo ustanoviti tri nadzornike, a ta namen se je opustil. Fzm. Scbonfeld je torej bodoči načelnik avstrijske vojske, bodoči naslednik nadvojvode Albrehta. Na glasu je kot jeden najboljših generalov avstrijske vojske in sodeč ga s tega stališča, bi morali biti ž njim zadovoljni. Ce pa nismo, je usrok tem« politično •tališče hm Scho-felda. Pri nas ima vojna uprava na vso notranjo in zunanjo politiko velik upliv. Častniki in vojski bi se sicer ne smeli vtikati v politiko, vsaj javno ne, ali časih se to vender zgodi. Prav fzm. Scho-f"dd je lani nn banketu na čast novemu Dunajskemu županu govoril kot politik in priznal, da je odličen pristaš nemškoliberalno stranke. Govoril je takrat tako ostro, da so njegove izjave postale predmet rezkim razpravam v parlamentu in da je prišel na glas kot straokar. To pa ni primerno za nobenega generala, ki ima biti samo c. kr. avstrijski častnik in drugega nič. To je uzrok, da se tega imenovanja ne veselimo, ker bomo njega politične posledice najbrža na aebi čutili. Vnaiije države. Bolgarske razmere. Iz Sofije se javlja, da mislijo liberalni ministri po končanih volitvah odstopiti. Najbrž bo vse mi-nisterstvo podalo ostavko, Koburžan pa bo zopet Stojlovu naročil, naj sestavi kabinet. Liberalci se pritožujejo, da uradniki protiustavno delujejo, vsled česar utegne zmagati Stojlovljeva stranka, ki se re-krutuje največ iz rusofilskega taborja. Rusofilom se očita, da svoje pravo mišljenje prikrivajo, da si zagotovo v Bobranju večino in se potem znebe Stoj lova. Gaukovci ugovarjajo odločno, Češ, da podpirajo Stoj-lova brez zadržka in da Be bodo lotili vprašanja o porazumljenju z Rusijo le če to Koburžan izrecno dovoli, kar je pričakovati, ker je mnogo upanja, da Rusija Koburžana konečno vender pripozoa. .Kitajsko-japonska vojna. Londonski listi poročajo: Japonska vojska se je v treh kolonah približala glavnemu kitajskemu taborišču. Tretja kolona je zadela ob kitajsko konjaništvo in unel se je boj. Japonci so Kitajce prisilili, da so se umaknili za utrdbe, potem pa še te zavzeli in kitaisko vojsko pregnali. Kitajska vojska se je koncentrovala pri mestecu Hvan Stju, kjer pride najbrž do velike bitke. Domače stvari. — (Koalicijski dvorni svetniki.) Našo vest v sobotnem listu, da bodeta državna poslanca prof. Šuklje in grof Stiirgkh, prvi iz Hohen-wartovega, drugi iz levičarskega kluba, poklicana kot dvorna svetnika v naučno ministerBtvo, potrjujejo tudi Dunajski in češki listi. Nemško-liberalni listi jo beležijo brez kritike, a nemško-nacijonalni se delajo razburjene, tako glede na prof. Sukljeja, ker je Slovenec, kakor glede na grofa Sttirgkba, kateri jim je kot pristaš osovražene nemške levice od nekdaj trn v peti. To razburjenje s« bode seveda razplodilo umetno na dolgo in široko, kadar se uradno objavi imenovanje. Tedaj bode vik in krik osobito zastran prof. Sukljeja, ki bode veljal kot živa koncesija Slovencem visoko gori v petem činov-nem raztedu! Mi že naprej lahko rečemo, da tega imenovanja samega na se >i ne bomo vzprejeli za nikako koncesijo, ampak da bodemo govorili o kaki vrednosti tega za nas šele tedaj, ko bomo videli, da se v rokah .dvornega svetnika Šukljeja" nahaja referat, pri katerem pridejo v razpravo naše svete narodne pravice, in pa, ko bomo uverjeni, da pojasnila .slovenskega dvornega svetnika- v naučnem ministerstvu prouzročajo težko pričakovane premembe na našem šolskem polji. — (V znamenji jasnosti!) „Slovenec" se je v soboto konečno vender — seveda mej krikom in smešnim treskom — znebil izjave, da „po-polno soglaša z odlokom deželnega odbora in glasovanjem d r a. P a p o ž a" proti samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani. Tako je prav, bodi jasno! Mi smo klerikalno stranko pred kakimi štirinajstimi dnevi pozivali, „naj glasno in jasno pove, tla se a takim (namreč gg. dra. Papeža in Detele) postopanjem no identifikuje in da ni bila njena volja, ako so slovenske roko sramotno tlako drla le nemčurski Koaliciji ; to naj stori in važen korak bo storjen k sporazuinljenju in k slogi." Sedaj amo dobili jasen in glasen odgovor, in ne samo mi, ampak tudi Tržaška „Edinost". Sedaj torej dobro vemo vsi, kakor „ Slovenec", kaka razlika je mej našo in njegovo stranko in kaj ovira sporazumljenje ter slogo, vemo tembolj, ker „Slovenec" poudarja, da gro tu za načelo, .katero se v dejanji zvršuje " Deželno-odborski, dosledni razvoj slovenstva dušeči sklep ne izvira torej SV" Daljo v prilogi. "^Hl Priloga „Slovenskomu Narodu" ftt. 212, Anfi 17. septembra 1894. iz kakega oportunizma, ampak je premišljen sad načela, stalnega načela, katerega „ Slovencevau stranka ne spremeni .vsakih štirinajst dnij"!) Dobro mi in z nami vsi, ki imajo v sebi še kaj slovenskega mišljenja in Čuta za narodno dolžnost, hočemo si to zapomniti! — (Dnevni red seji občinskega s \ e t a Ljubljanskega,) v torek, 18. dan septembra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II Stdvbinskega odseka poročilo a) o oddaji gradnje šobk'ga poslrp a na barji; b) o Fdipa Zupančiča prizivu v etavbinskih stvateh; c) o J. Perdana prošnji gle^e* statbnake črte pri uegnem ■tavifiči na Resljevi cesti; č) o deželnega odbora kranjskega ponu Ibi glede* nakupa nekaterih stavbin-■kih parcel za nu/.ejem na Ttžaški cesti- III. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o deželnega odbora kranjskega d >loČ lu z di e* 15. avgusta letos glede javnih napisov; h) o načitu darilnega pisma glede" mestne drevesnice za atavišče novemu gimnazijskemu poslopju; c) o načrtu p godbe mestne občine z erarjam in Ljubljansko šktfio radi odstopa nekaj javnega sveta vsled razširjenja državnega kolodvora; č) o načrtu pogodbe z državnih železnic upravo glede" oddaje vode i« mestnega vodovoda državnemu kolodvoru; d) o Joaipine Andretto prošnji radi nekega odpisnega dovoljenja; e) o prošnji uradnega sluge Jakoba Kopača za umirovljenje; f) o stražnikore udove Marij? Strniša prošnji za pen lijon; g) o policijskega komisarja Fr. Podgorška potovalnem poročilu. IV. Finančnega odseka porodio a) o ponndbi glede nakupa stavifiča št. 1. v I skupini (pri Lattermanovem drevoredu); b) o ponudbi glede" nakupa nekega občinskega zemljišča na Gi-lovcu; e) o dovolitvi kredita za predpriprave glede" električne naprave za Ljubljano; č) o škontrovanju mestne blag jnce d« e" 25. maja letos; d) o NU nber-Škega druStva .Avstrija" prošnji za podporo. — (Osobne vesti-) Suplent na vadnici Ljubljanskega učiteljišča g. Anton Maier je imenovan vadniikim učiteljem. — Brezplačnima avskultantoma ■ta imenovana pri przivnem sodišču v Trstu praktikanta gg Makso črne in dr. Anton Pesante. — Službo učiteljico na dekliški vadnici v Gorici je dobila gdčua Holzinger z G adca, kakor da b f deželi ne bilo drug i sposobne moči. Tudi to je snak — koalicijsko dobe. — (Vrtna veselica pri Virantu.) Šent-jakobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priredila je včeraj 8 sodelova njem pevskega društva .Ljubljana" na Virantovem vrtu veselico, ki je vkljub že neugodnemu jesenskemu Času v vsakem obziru jako lepo uspela ter vrgla društveni blagajni okolo 200 gld. čistega dobička. Namesto gospoda dr. Medveda iz Maribora, ki je bil službeno zadržan ter se ni mogel udeležiti veselice, pozdravil je zbrane goste v krasnem in navdušenem govoru gospod kurat Anton Koblar ter posebno omenjal tudi zaslug, katere sta si stekli za podiuinico gospa Gutnikova in gospodična Kadivčeva. Mešani in moški zbor .Ljubljane* sta izvajala eksaktno in vse hvale vredno pevski vspored, posebno burno polivalo pa je žel ženski kvartet (gospodične A. Bitenc, M. Košir, M. Novak in A. Pavlic), ki je moral ponavljati Hajdrihovo .Cerkvico" ter je vsled občne želje Ne-dvedovemu .Nazaj v planinski raj" še pridodal Gerbičevega .Gondolarja". Veselice udeležili sta se deputaciji Smartinsko in Litijske podružnice ter korporativno klub slovenskih biciklistnv, ki so bili pri dohodu z aplavzom pozdravljeni. Vrt je bil z mnogobrojni in i narodnimi zastavami, lampijoni in raznimi okraski ukusno nakičen. — (Vrtna veselica del. pev. društva „Slavec") je privabila včeraj še dosti občinstva na prostorni Kosle.rjev vrt. V poštev je treba je mati, da se je ob jednom vršila dirka slov. kluba .Ljubljana" in veselica Št. Jakobsko-Trnovske podružnice pri Virantu. Akopram je bil dan krasen, vender čas ni več ugoden vrtnim veselicam, ker so večeri prav hladni. Pevski vspored se je izvrševal prav točno in sta se morali Volarideva „Na ples" in Vilharjeva „B*>jna pjesma" ponavljah na splošno zalite van je. Volarićevo „ Kvišku bratje" pa je zopet vlada prepovedala! Tudi vojaške godbe vspored je ngajal in se je veselica zaključila z malim plesom. Ob 9. uri so se razdelila darila najboljim kegljalcem. — (Dirka kluba slovenskih bicikli ■ tov) vršila se je včeraj pri najugodnejšem vremenu mej 4. in 5. nro on naznanjeni pn-gi S šks Št. V d. Vspeh je bil jako lep. Posebno presenečenje so prouzročili mlajši vozači, katerih liniilnoatl nam dosedaj n:so bile znane. Tekmovali so častno z boljšimi močmi. Prva dirka na 2 kilometra daljave za prvence zbrala je na startu 6 dirkačev, iz-mej teh so pri S i v nssledtiji vrsti na cilj. I. g. Herman Kukls, (4 minut. 3 sekund ) II. g. Josip Kosah (4 minut. 44/6 sekund.) III g VeknBtav DjtniČar (4 m'nut. 7 V» sekund ), vožm ga časa. Pri tej vožnji se je lanski rekord zboljšal skoraj za celo minuto. Po kratkem odmoru stopilo je zopet 7 dirkačev na start, mej temi razun jedoega vsi prejšnji, jeden je odstopil. Ker je bila to glavna točka, 10 kilometrov daljave, in se je tekmovalo za prvenstvo kluba, katero je imel braniti laoski prvak g. Z. Đohinec, je bila obča pozornost na to točko obrnena. Koj po danem znamoju prevzel je vodstvo dirkačev g Bo-b in c in je tudi kot prvi došel v 18 mio. 37V& sok., in s tem lanskoletni rekord zboljšal za cele 3 minute 22Vs sekund. Drugi je došel g Vekoslav I) d-ničar v 18 min 58 sek. in kot tretji Božidar Vernik v 19 min. 21*/« 8ek* Drugi štirje tekmovalci so sledili diug za drug m, tako, da je bil lanskoletni rekord skoraj od vBeh vozačev če ne prekošen, pa vsaj dosežen, kar je vsekako častno za vse udeležence. Sledila je potem še tretja točka, namreč počasno vozarenje oam h vozačev, na daljavo 50 metrov. Mej temi je prišel kot najboljši počasni vozač g. Božidar Vernik kot zadnji — in si b tem pridobil tudi šaljivo dar 1 >. Po končani dirki zbrali so se v gobtdjubni hiši gospoda J C Juvančiča. kateri je blagovoljno dal na razpolaganje pitrebne prcstore dirkačem, skoraj vsi mvzočni kolesarji Zvečer so se zbrali kolesarji v vitnem salonu g. Ferlinca, kjer so se razdelila darila in t jer jih je počastila tolika mncžca gostov, da bo bili vsi prostori prenapolnjeni. OJbor je preskrbe! vozačem lična, deloma dragocena darilu, katera so gltdalcem in obdarovaccem dobro ugajala Z včerajšnjo d rko pokazal je k ub slov. bi ciklistov, da je pravo športno društvo. Ko bi bilo zanimanje in podpora s ftr&ni prijateljev bcikliš kega športa izdatnejša, bi se že toliko zaželjeno klubuo dirkališče zgradilo. — (Licitacija lož v dež. gledališči v Ljubljani) za sezono 1894/95 se bode za slovenske predstave vršila v četrtek dne 20. t. m. točno ob treh popoludne v dež. gledališči. — (Pevski zbor '.Glasbene Matice") ima za s'avnostno akademijo v korist „ Narodnemu Domu" danes zvečer ob 8 uri v društvenih prostorih pevsko vajo. Ž leti je, da pridejo vsi gospodje pevci, ker le tako more zbor častno nastopati. S cer bosta razen danes še dve vaji, v sredo in petek ob istem času. — (Akademija na korist .Narodnemu domu".) Dosedanji najemniki lož, opozarjajo se Se jedenkrat, da se jim bodo lože za akademijo samo še do Brede večer rezervirale, izvolijo naj se torej pravočasno oglasiti zanje, ker se bodo drugače že drugim oglašencem oddale. — („Glas bena Matica") v Ljubljani prične novo šolsko leto dne 20 t. m. Vpisovanja se vrše danes od 4—6 ure popoludne in torek in sredo dne 18. in 19 t. m vsak dan od 11—12. ure zjutraj in od 4.—6 ure popoludne v Knežjem dvorcu. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta poslala: Gosp. J A rko v Do^rempolji 2 kroni. — Gosp Henrik K a bas, inžeLor in podjetnik pri zgradbi dolenjske železnice v Višnjigori g. notarju St. Pir-natu za podružuico za ZatiČino-Višnjo Goro-St. Vel 10 kron. Skupaj 12 kron. — Živela rodoljubna darovalca in nju nasledniki I — (Za .Narodni Dom") v Ljubljani je poslala uredništvu našega lista: Vesela družba pri g. Preskerju v Žre e ah po g. Franu Rojniku 8 kron; darovali so: gg. Presker, Dobni k, Fori.ec , Razlag itd. — Ž veli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — („Panika" v Tivolskem drevoredu.) Menda po „Slovencu" na led speljani, poročali so Graški in Dunajski listi, da jo pretočeni j>etek baje iz VVolfingerje.ve menažerije v Ljubljani otekel .velikanski" medved, kateri jo je krenil proti mestu, razmesaril velikega psa, ter provzročil .silno paniko". O ti „silni paniki" živa duša v Ljubljani ničesar ne ve, ker za paniko tudi ni bilo povoda. Vest, da je utekel velikanski medved iz menažerije, je namreč popolnem neosnovana, pač pa se je bil prikazal na cesto povsem d'.mač, komaj štiri me- sece star medvedček iz Heni-yjevega cirkusa, ki pa jo kot psiček sledil služabniku, kateri ga je peljal nazaj v celico. Da bi se bil medvedček ravsal s psom, je seveda le domišljiji dotienega dopisnika, ki v dolgočasnih počitnicah rad greši, če tudi n:i — medvedovo kožo. — (Ustanovna s I a v n o s t bralnega društva v Gornji Radgoni) se je vrSila včeraj prav slovesno. Navzočih je bilo več odličnih gostov, mej njimi tudi poslanca dr. D e č k o in dr. G r e g o r e c. — (Kadetna šola v Mariboru) se bode slovesno odprla 4. oktobra na cesarjevega godu dan — (Savinjski hmelj) se prodaja v Ceji po 110 do 120 gld. meterski cent Zgodnje blago je jako lepo. — (Pevsko društvo „Skala" pri sv. Križu) v Tržaški okolici priredi v nedeljo dne 23 t. m. vesel co s petjem, gledališko igro in plesom. — (ViBoka gosta v Trstu) V htrogem inkognitu sta dospela v petek v Trtt princ Filip Be'gijski (brat be'gijskegA kralja) in njegov sin princ Albert. Brzoj arvfee. Budimpešta 17. septembra. Včeraj dopoludne je cesar vzpfejel avstrijsko delegacijo v kraljevskem dvorci v Budi. V dvorani so bili vsi skupni državni niin:stri, ministerski predsednik knez "VVindischgratz, najvišji ko-inornik in kapitani telesnih straž. Točno ob 12. uri je vstopil cesar in na nagovor pred sednika Cblumeckega pogovoril: .Zagotovila zveste Vaše mirnosti, katera sem ravnokar slišal, me navdajajo z iskn niin zadovoljstvom in se Vam zatija sitno zahvaljujem. V pose b n o zadoščenje m i je, da Moje zaupanje, da se ohrani in konsolidira mir, katero sem izrekel za časa zadnjega zborovanja d e1e ga c i j, potrjuje d a n a 5 n j i še bolj p o m i r j eni evropski položaj in da jako prijateljsko razmerje, katero gojimo z vsem i državami, o p r a-vičuje upanje, da se b i m o za m ogli tudi v bodoče posvetiti razvoju in pospeševanju blagostanja Naših na-rodo v. Vzlic temu je pa potrebno in si šteje Moja vlada v dolžnost skrbeti, po vzgledu drugih držav, da se ne ustavi razvoj vojne sile monarhije. Pror čuni moje vlade so vsled tega izdelani po lani nazna-njerem načrtu organiČne progresije z vestnim ozirom na naše tinancijelne razmere. Bosna in Hercegovina bosta tudi 1. 1895. svoje upravne troške pokrili z lastnimi dohodki. Pri-poročuje Vaši dokazani patrijotični uvidevnosti došle Vam predloge, pričakujem, da boste Mojo vlado zaupno s svojo pomočjo podpirali ter Vas najprijazneje pozdravljam." — Delegati so cesarja pazpo poslušali in mu, ko je končal, zaklicali navdušeno „Slava". Potem je ministerski predsednik predstavil cesarju po-samne delegate. Ob pol jedni uri je cesar zapustil dvorano. Budimpešta 17. septembra. Prvi del pivstolnega govora je naredil jako dober utis, zlasti ker se ohranitev miru tako močno povdarja. Splošno senzacijo obuja, da cesar z nobeno besedo ni omenil trozveze, ampak le povdarja! prijateljsko razmerje mej monarhijo in vsemi državami. S tem sta Nemčija in Italija postavljeni v isto vrsto, kakor Francija in Rusija, Isto tako splošno začudenje obuja to, da se Bolgarska ni omenila z nobeno besedo, kakor sicer še vsako leto. Oba ta negativna momenta se tolmačita tako, da se je razmerje mej Avstrijo in Rusijo zbolj alo. Na vojaške stvari nanašajoči se del cesarjevega govora ima tendenco dokazati, di so novi troski za vojsko nastali normalnim potem in da nimajo izrednega značaja ali pomena. Budimpešta 17. septembra. V današnji ' sej i proračunskega odseka avstrijske delegacije je delegat dr. Pacak obrazložil principijelno nasprotstvo češkega naroda zoper trozvezo in apostrofira! grofa Kalnokv j.i, naj prigovarja csarju, da se potegne za notranji mir. Kalnokv je povdarjal, da se je razmerje mej mo-• narhijo in Rusijo zboljšalo in da dogodbe na Balkanu niso nikak povod vznemirjenju. Cesar sam se trudi, da se doseže notranji mir. .S o g C o t_ " -=> cd »C ■= > s. > * d -C " i7.l>i< ur. črno barve, z znamko st. 354, sliši na klic ,,Tek«*l**. — Kđpr pa najde, je naprosen, od.lati g* v produjalnici g. Feliksa Urbane.*, „pod Trančo", kjer te mu d:i p št. na nagrada. (1039—l) Modno poročilo!' Novosti za jesensko sezono v konfekcijah za dame „Oolf-Capess" dežni plašči s separatno „Habsburg"-pelerino pri ,l023-3) Gričarju & Mejaču Ljubljana, Slonove ulice št. 9. C. tf. glavno ragpaielistvo avstr. drž, ielcipu Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. 3-a.rs.ll3. 1694. Nastopna omonjonl prihajal >l In oul.njatrit ćaal oanačonl aa * ir*dnjf*vr<>j>»ic*m cist*. Brednjeevropakl 6aa ja k rajnemu oaeu v Ijjob tja.il »» t minuti naprej. Odhod li LJubljane ,jn2. kot.). Ob 19. uri S tnin. po noH oaabnl vlak v Trbl«, Poutabol, Beljak, Oa-loveo, Franamofeita, Ljubno, A«a Batstlial ▼ Aueaee, lachl, Om.ni-den, Boluegratl, l.end-Oaateln, Zali na jeaeru, Inomoit, Hregena, Ourth, Oenera, Parts, Ktovr, Lino, BuJeJevice, PlaanJ, Marijina »are, K«or, Karlovo »ara, Franoove vara, Prago, ttlpifjo, Dunaj vin Amttettan. Ob O, Mri 7 »>.*»». tjufraf mnianl vlak v Novo raetto, Kodavja. Ob 7. Mri IO m«M. n)utr,tj oiabnl vlak v Trlila, FonUbal, Haljak, Oa-lovoo, rranaanifcialt, Idti1.no, Dunaj, fiaa Salathnl t Amiea, Iaohl, Omundan, Solnoajrad, Lond Oaataln, Dunaj vin Aintlettau. Ob li, miH 41 min. oIh<1h« niaianl vlak t Novo meilo, Kočevja. Ob It. »tri MO »tlia. >lot.olt*ol**Gaatwina, LJubnaga, Oalovoa, BaUaka, Franaenafaata, Trbiia. Ob S. uri O niin. ijtttrnj meii.nl vlak la Novega meita, Koiavja. Ob 11. uri X7 tnin. dojHtluttnm oaabnl vlak B Dunaja vla Amatettan, LipalJe, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plsuja, Budejavio, Solnograda, Lluaa, Btavra, Parlaa, Ganava, Ouriha, Bregnico, Inomotta, Zella na Jaseru, Laud-Oaatalna, LJubnaga, Celovca, liienaa, Pontabla, TrbUa. Ob 1H. uri 40 vrtin, popotutine metani vlak la Novega mosta, Kočevja Ob 4. uri 49 mirt. j>u|ioli« Ob 7. uri 93 tnin. mjutrnj v Kamnik. I 9. . OS H ftopoluiln* , s a 9. m SO n ajajapag. a a „ tO. ,, IO ,, mvrrrr „ „ (aledtijl vlak la ob nedelje* In praanlkib.) Prihod v LJubljano (drt. kol.). Ob O. uri 30 min. qjutraj la Kamnika. . il. . 13 m nojiotutln* „ „ (4—210) e. „ HO ,, atvtor ,, ,, p 9- a 53 B mrtbrr , a (alednjl vlak la ob nedeljah in praantkih.) ■- k 9kW Le že malo predstav! ■v I_,j\3."blja,ril, tt Lattermannovem drevoredu. Danes v ponedeljek dne 17. septembra 1894 posebna predstava. Nastop Dunajskega satonakega atleta Ferdinanda. Knapp-a. — Gostovanje I. Dunajske damske g-odbe pod vodstvom zn»nega impresarija TJllmana (parodija li cliAvnuvi — Oheraamln, Hletni skopljenec, ki skafie sko/.i ogeni. droMiran in ska-tovto od g, Ernesto. — Rodbina Leo, apeoljallteta prvo vrste. — Dalje rastop vseh angažcvaiiih umetniških moćij. — Komićni intermezzo vsuh clovvnov. V re d Blflk «1 asJ11 c i- ta t: lr* epel jčioa ali a,Htolv in deklic, v stairosti 3 do t> let. l*ol ure pred začetkom predstavo koncert, ki ga izvršuje domači orkester. Jutri v torek dne 18 septembra 1894 velika predstava. (1037) Lvovske Srečke a 1 gld. [1020 -3) Glavni dobitek 9|d 60.000 «,d 11 srečk 10 gld. , , J. C. Maver 6 srečk 5 gld. 50 kr. in A. Gruber. priporoma po nizki ceni »Narodna Tiskarna«' v Ljubljani. Jako praktične ogrtači, menčikovi 8 pelerino, baveloki vsake velikosti v največji izberi po jako nizkih cenah pri Gričarju čl Mejaču X)itt>ljfiiiii. HI ono v o aalloe. (1023—2) Knjigarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Kongresni trg št. 2 Ljubljana Kongresni trg it. 2 priporoča svojo popolno zalogo v najnovejših izdajah, broširanih in v trajnih šolskih vezih, po najnižjih cenah. — Priporočamo tudi Dijaški koledar za leto 1894/96. — Cena 60 kr., po poŠti 63 kr, ajl ajk 4*> e^> 4jr.aj.aLJ> 9*8.<^ CJI.ai^,. ■■■•il 3RI ištev. 7208. Zakupni razglas zaradi zagotovljenja predmetov kruha in ovsa za leto 1895. TS Zakupna obravnava bode s 1 > o za zakupno postajo 1 -a ►o a a> o 4 O rH (D 0 4J (a H 9 rt S o J •H O G* Celovec Št. Vid ob G. Beljak Trbiž Malborget Predli (zapor soteske) Jczernica (zapor doline pri Raiblu) Bovec (z zaporom Bovške doline) VVolfsberg Št. Peter Jezernica «5 0 OD H •n -S O (K c3 pO a ril W •H M 350 112 47 12G000 — 40312 — 1G920 — 238 450| 443 15o' 150' 55 80 189 — 150 — 8G870 2340 164250 — I 161700! — 54750 2983 54750 2385 co fcznD r~T-i — 65 125 54 1 30! — 2700 3710 Trst-Koper Gradiška (D H cž M d k 5 P* 69 •n -f5 CJ (D H ci a H CO 864 338 92 85 246 I I 7 150 32 452 I i — 92 16 — 16 — 16 - 160 7 150 — 20 — 36 — 6506 — 2385 315360 7322 123370 — 33580J — 5840 — 5840 5840 58400 2 7300 13140 — Prevzemniki za oddajanje kruha oziroma peke iz erariške moke mogo dobiti v Celji in na Ptuji erariške pekarije za dobo pogodbe v zakup proti plačilu letne najemščine in sicer: pekarijo v Celji proti letni najemščini 123 gld., in ono na Ptuji proti letni najemščini 114 gld. Najemnik je vrhu tega dolžan, da zavaruje te objekte proti nezgodi po ognju in da jih na lastne troške vzdržuje v dobrem stanu. Zakupnik za postajo Beljak-Jezernica more dobiti v porabo erariško pekori o v skladiščim zgradbi in bivšo cerkev v Beljaku in sicer proti plačilu letne najemščine 170 gld. in tudi pekarska orodja. Za postaje Ljubljana, Celovec in Beljak se vzprejmo tudi alternativne ponudbe na dajatev letne potrebščine ovsa. Dajatev morala bi se vršiti v vsaki teh 3 postaj v šestih jednakih obrokih od začetka decembra t. 1. do vštevši maja 1805 in sicer: za Ljubljano mesečno po 620 met. stotov „ Celovec „ „ 1100 „ n n . 1250 „ Tudi se lahko stavijo ponudbe za dajatve pod predstoječimi pogoji z kolodvora Mariborskega. Eventuvelne prejšnje dajatve mogle bi se pogoditi le v Ljubljani in to le, vko likor bode pripuščal prostor. Sklep kupa se lahko pogodi tudi po trgovskem običaji todanekvarno gorenjim dajatvenim obrokom. Koma intendanca si izrecno pridržuje, najboljše ponudbe po lastni previdnosti vzpre-jeti ali pa tudi do cela odkloniti. Ofiazlltlt Razven poprej navedenih oskrbniških potrebščin in potrebščine za četna koncentrovanja v zakupni postaji z morebitno 25°/0 večjo potreb-či no mora zakupnik preskrbeti potrebščino za k vojaškim vajam poklicane dopust niške rezervnike in deželne brani bo vce po aktuelnih pogodbenih cenah, dalje moko, sol, drva in pekovske potrebščine povodom vsakoletnih vaj vojaških pekov. Potrebščina za prehode ima se ponuditi po točki IV. zvezka pogojev. 1. Pri teh javnih dobavnih obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Narejene morajo biti po priloženem formula rji in imeti kolek za 50 kr. za polo. Zapečatene ponudbe imajo zgorej omenjene obravnavne dni vsoj \ \ \. Laetotna in tisk .Narodne Tiskarne". ^^+:+/D