Ano (Leto) VII.

Buenos Aires, 22. decembra (diciembre) 1949.

Štev. (No.) 51.

NAŠ BOŽIČ

LA FIESTA DE LA JUVENTUD DEPORTISTA

Božič! čarobna beseda, ob kateri po¬
lete naše misli tja, kjer je naše srce:
v domovino. Lepo je bilo za božične
praznike v naši domovini. Kdo se ne
spominje polnočnice v domači župni cer¬
kvi. Tako preprosto in domače je bilo
vse, pa vendar tako slovesno: In naši
domovi so za božične praznike dobili
drugačno lice. Z vseh koncev smo se
zbrali, da se za to priliko nanovo po¬
zdravimo in pogovorimo, da znova stis¬
nemo roko dedu in poljubimo svojo dra¬
go mater. In še koline, ki so nekako ob¬
vezno sovpadale v božične praznike, in
tepežnji dan, veselje naših najmlajših,
ki ga drugod po svetu ne poznajo, in
preseljevanje poslov za šentjanžev in
Silvestrov dan! Koliko romantike, koliko
lepih, nepozabnih spominov!

Tu bo Božič dokaj drugačen. Ne bo
sneg škripal pod nogami, ko bomo šli
k polnočnici, ampak nas bo oblival pot.
Ne bomo slišali naših domačih božičnih
pesmi, razen pri “naši” maši. “Sidra”
in sladki “turon” bosta nadomestila su¬
he hruške in orehe, ki so bili slaščice
naših svetih večerov. Tramvaj in avto
bo hropel mimo nas, in ne bomo slišali
pritrkavanja božičnih zvonov. Pogrešali
bomo kljub moreči vročini topline do¬
mačega krova. Srce nam bo krvavelo ob
misli na naše drage onkraj morja in na
one, ki bi morali biti med nami, pa že
počivajo v grobu.

Pa bomo vendar globoko doživeli bo¬
žične praznike tudi v tej deželi, kajti
božič je v svojem bistvu praznik reve¬
žev in brezdomcev, kakor so bili praz¬
novalci prvega božiča: Marija, Jožef in
betlehemski pastirji, reveži in brezdom¬
ci. Tujina je dala streho božjemu De¬
tetu, kot jo je dala nam. V tujino je be¬
žala sveta Družina pred morilcem He¬
rodom, kakor smo morali bežati mi. Za¬
to bomo mi bolj globoko doživljali skriv¬
nost jaslic in bolj s srcem spremljali Ma-
rijo-begunko na poti v tujino.

Toda, pisano je, da so pomrli oni, ki
so Detetu stregli po življenju. Sveta
Družina se je po letih trpljenja lahko
vrnila v mirni Nazaret. Tako bodi tudi
z nami. Božja roka že kaznuje Herode-
morilce! Prišel bo dan, ko bodo sloven¬
ski možje sledili volji božji: Vstani, vze¬
mi dete in ženo in pojdi na svoj dom!
Ne vemo za dan, kdaj se bo to zgodilo,
a zgodilo se bo.

Pri jaslicah je vedno zvezda: zvezda
vodnica, ki je pripeljala Tri kralje k
Jezusu. Naj tudi nas, v dnevih, ko smo
izven doma, vodi nebeška zvezda po
pravi poti. Pri jaslicah je luč, svetloba,
ki naznanja bližino angelov, ki ozna¬
njajo mir liudem, ki so blage volje. Naj
nas luč Odrešenja prešine z resnično
krščansko ljubeznijo, ki je podlaga pra¬
vega miru.

Božič v tujini! Naj naša čustva, naše
želje in misli nadomestijo to, česar de¬
jansko ne moremo doseči: Ob sveti Dru¬
žini v jaslicah se poglobimo v skrivnost
naših domov in naših družin: spomnimo
se družin tam preko morja, ki jim na¬
črtno brezboštvo spodkopuje zdrave te¬
melje in ki dušno in telesno toliko tr¬
pe, spomnimo se tudi naših izseljenskih

Blagoslovljene božične praznike
in srečno Novo leto zeli vsem
Slovencem v Argentini, doma
in po vsem svetu

SVOBODNA

SLOVENIJA

POBEKVATORSKE

JASLICE

V etri v pampi: sape žgane...
Zvezda opolnoči obstane:

Jezus se rodi!

Zvezda vročo noč ogreva. ..
Sonce žgoče žge v žar dneva.
Kdo Njega hladi?

Jožef vola, osla iz staje
past spodi izven ograje
v senco pod ombu.

Hlevček pa  — o čudo božje!:
v vencih svežih belih rož je  —
cvetja in medu!

O, poglejmo k rožni staji:
Dete Božje! Oči najslaji!

In Marija ob Jožefu!

Angelci-krilatci: s krili
delaio Mu piš premili
sladkega hladu. . .

Pokleknimo pred te jasle,
ovce mi, v pampi tej zapasle:
Bog! Iste oči!

Pojdimo čez trave ožgane  —
Zvezda nad srcem ti obstane:
Jezus se rodi!

JEREMIJA KALIN

SVETO LETO OKLICANO

V nedeljo dne 18. decembra so v šti¬
rih glavnih rimskih bazilikah (pri sv.
Petru, pri Mariji Snežni, pri sv. Pavlu
izven obzidja in v Lateranu) posebni
odposlanci sv. očeta prebrali listine, da
se začenja sveto jubilejno leto 1950. Na
predvečer božičnega dne pa bodo ob 10.
uri s posebnimi slovesnostmi v vseh šti¬
rih bazilikah odprli sveta vrata. V ba¬
ziliki sv. Petra jih bo slovesno odprl
sv. oče sam. V dingih treh bazilikah pa
posebni delegati sv. očeta, trije kardi¬
nali. Računajo, da bo za sv. leto prišlo
v Rim z vsega sveta nad tri miljone ro¬
marjev.

družin, razkropljenih po vseh delih sve¬
ta, ki tudi preživljajo grenke dneve in
so v nevarnosti, da se vtope v morju
modernih velemest.

Naj bi bil letošnji božič za sleherno
slovensko družino dan duhovne poglo¬
bitve, tolažbe in dan velikih upov za
bodočnost.

El sabado pasado se celebro el
dia de deporte que reunio en el es-
tadio del River Plate a la juventud
deportista argentina para agrade-
cer de esta manera al Presidente
de la Republica y su esposa los fa-
vores que ellos brindan a los es-
fuerzos deportivos de la juventud
argentina, tanto adentro cuanto
fuera de sus limites.

Se inauguro el acto con cantos
del himno nacional por los coros
juveniles acompanados por las
band as militares.

Los ganadores en los juegos
olimpicos Delfo Cabrera y Juan
Carlos Zabala trajeron las antor-
chas olimpicas incendidas sobre la
llama del Gran Libertador San
Martin.

Tomo luego uso de la palabra el

Argentinska športna mladina je ime¬
la prejšnjo soboto svoj praznik. Zbrala
se je na stadionu River Plate in se jav¬
no zahvalila predsedniku republike in
njegovi gospe soprogi za vso naklonje¬
nost in pomoč, da je lahko nastopala
tudi izven mej svoje domovine, tam do¬
segala lepe uspehe in tako večala ugled
svoje dežele.

Slavnost so začeli močni mladinski
pevski zbori, ki so ob spremljavi vojaš¬
kih godb zapeli narodno himno. Olim¬
pijska zmagovalca Delfo Cabrera in
Juan Carlos Zabala sta v stadion pri¬
nesla olimpijski baklji, ki sta ju prižga¬
la na baklji, ki stalno gori nad grobom
Osvoboditelja San Martina.

Predsednik Argentinskega olimpijske¬
ga odbora dr. Rodolfo Valenzuela je po¬
vzel besedo. Naglašal je, da je vsa ta
veličastna prireditev namenjena tistemu

Francoska agencija AFP je pred
kratkim objavila odmeve raznih govoric
o tem, da bi bili sovjeti pripravljeni na
nekakšen dogovor o delitvi sfer v Sred¬
nji Evropi. Ta poročila pravijo, da se za
delitev teh sfer sovjeti v glavnem raz-
govarjajo z Anglijo. Glavni delež teh
delitev pa pade na Jugoslavijo. Sovjeti
bi se radi otresli Tita tudi na ta način,
da pristanejo, da se Jugoslavija raz¬
deli na dvoje in sicer bi zahodni del pre¬
šel pod angleško interesno sfero, Srbi¬
ja in Macedonija pa bi prešli pod so¬
vjetsko sfero. Srbija, Macedonija in Al¬
banija bi tvorile sovjetsko oporišče ob
Jadranu. — Prav tako bi sovjeti dopu¬
stili, da bi pod angleško vplivnostno
področje prešle Češkoslovaška, Avstrija
in Madžarska, pod sovjetskim bi pa še
naprej ostale Poljska, Romunija in Bol¬
garija. Vendar bi sovjeti tem trem drža¬
vam dovolili večjo izmenjavo trgovin¬
skih zvez z zahodno Evropo. Ko bi se
taka delitev izvedla, bi sovjeti pristali
na to, da se sklene skupna mirovna po¬
godba z Nemčijo. Volitve v nov skupni

presidente de la comision olimpica
dr. Rodolfo Valenzuela, destacando
los meritos del presidente de la Re¬
publica por la cultura fisica argen¬
tina.

Acto seguido agradecio el Presi¬
dente de la Republica a los organi-
zadores de esa solemnidad, recor-
dando primero a los deportistas fi-
nados y luego caracterizando su
apoyo al deporte argentino como
deber profesional del presidente.

Luego repartio la Senora esposa
del Presidente numerosos premios
a los ganadores que completaron
el acto con la ejecucičn de sus pro-
gramas deportistas.

Se califica ese acto como la mas
majestuosa manifestacion deportis¬
ta argentina.

argentinskemu predsedniku, ki je naj¬
več storil za razvoj argentinskega špor¬
ta in telesne vzgoje mladine.

Predsednik republike general Peron
se je športnikom zahvalil za ta lep ve¬
čer. Dejal je, da mora biti prva misel
posvečena umrlim športnikom. V podpi¬
ranju športa in pospeševanju telesne
vzgoje pa kot predsednik vrši samo svo¬
jo dolžnost, da narod, ki je že sam po
sebi mlad, telesno še bolj okrepi.

Soproga predsednika republike je za¬
tem razdelila nagrade številnim šport¬
nim zmagovalcem, ki so se v strumnem
mimohodu predstavili tudi občinstvu,
nato pa, je vsaka športna panoga izva¬
jala svoje programe.

Po mnenju očividcev je bila to najle¬
pša in najveličastnejša športna priredi¬
tev, kar jih je Argentina dosedaj imela.

nemški parlament pa bi bile koncem ok¬
tobra leta 1950. Sovjetska vojska bi se
iz Nemčije umaknila tedaj, ko bi bila
sovjetska zahodna meja dovolj zavaro¬
vana s področji, ki bi s sporazumom z
zahodnimi zavezniki prešla pod sovjet¬
sko oblast.

Kako daleč so dozorele priprave v tej
smeri, ne bo mogoče tako kmalu spo¬
znati. Na zahodu ni nobenih pravih
znakov za navdušenje v tej smeri. Sicer
bi se sovjeti umaknili iz Nemčije in
Srednje Evrope, toda dokončno bi se
okrepili ob Jadranu ravno pred nosom
tistih angleških oporišč, za katere se
Angleži najbolj boje. (Malta, Ciper).
Sovjeti pa še niso opustili teh načrtov,
kajti pristaši kominforma po zadnjih
vesteh skušajo dobiti stikov s takimi
strujami, ki bi njih nazore o organiza¬
ciji Srednje Evrope podpirali.

Vse naročnike “Svobodne Slovenije”
ki so letos prejemali list, pa še niso
plačali naročnine, prav lepo prosimo, da
jo poravnajo še v tem letu.

PRAZNIK ŠPORTNE MLADINE

Bolitev področij v Srednji Evropi

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 51.

Koledar Svobodne

Izšel je pravočasno za božič letošnji
Koledar Svobodne Slovenije, drugi v
Argentini. Že lani je bil bolj zbornik ka¬
kor koledar v smislu slovenske izseljen¬
ske tradicije (Amerika), letos pa je za
64 strani še večji in še mnogo bolj ilu¬
striran, saj ima v celoti 190 slik! Tudi
zunanja stran je letos prikupna: slo¬
venski ornament v treh barvah v obliki
vezenine, ki ga je napravil Mazi, s pri¬
pisom v dnu, kot ga mora imeti vsaka
knjiga, ki izhaja v 1. 1950 “en aho san-
martiniano” v počastitev stoletnice
smrti Generala Osvoboditelja San Mar¬
tina. Na platnicah nato so podatki o po¬
stih in drugih koledarskih stvareh, na
kar prideš do notranjega koledarskega
dela, ki se začne s Kalinovo Kolednico
in celostransko podobo Generala San
Martina, ki sledi v kasteljanščini slavo¬
spev največjega pesnika latinske Ame¬
rike Ruben Daria iz Nicarague. Nato
sledi koledar, ki ima letos to pomembno
posebnost: mesečne glave predstavljajo
glavna slovenska mesta iz vseh pokra¬
jin etnografske Slovenije. Kot uvod v
slovenski koledarski zbornik stoji po¬
zdrav pisatelja Mauserja, ki v imenu
Slovencev, ki še žive v taboriščih, po¬
šilja pozdrave vsem Slovencem križem
sveta; pisatelja beseda tu govori za vse
z izredno močno besedo. Nato sledita
dva najvažnejša članka v zborniku, po¬
stavljena na začetek in posebno pouda¬
rjena: beseda predsednika dr. Miha

Kreka in pozdrav škofa dr. Rožmana.
Ti dve imeni predstavljata slovensko
skupnost in njeni besedi naj bosta po¬
sebno pretehtani in brani iz dneva v
dan. Nista pisani za enkrat, pisani sta
za vse leto. Posebno dr. Krekov članek
se dotika bistvenih vprašanj naše emi¬
gracije in našega političnega življenja
sploh: začetka, smisla in cilja naše emi¬
gracije.

Za temi poudarki v začetku koledarja
Se pa začenja šele pravo gradivo kole¬
darja kot knjige z opisi, nasveti, bran-
njem in statistiko življenja naših novo-
naseljencev križem sveta. Če je bil lan¬
ski koledar namenjen beguncem - tabo¬
riščnikom, je letos novonaseljencem,
njim v navodilo, v povezanost z zahod¬
no evropsko in svojo zgodovinsko kultu¬
ro, v leposlovno branje in v opis nase¬
ljevanja v novih deželah, njih težave in
uspeh.

Slovenije za 1950

rojstva) o Velikonju in o Balantiču. Ci¬
tati teh ljudi so preprečeni po vsej knji¬
gi. — B) s preteklostjo: tu je mišljen
predvsem spomin na petletnico našega
emigrantskega začetka, ko smo v letu
1945 bežali čez Ljubelj, ter spomin na
naše pobite. Te žalostne petletnice se
spominja Koledar predvsem s spomin¬
skimi besedami naših pisateljev (Koro¬
šec, Andrej) in pesniki (Igor, Janko, fr.
Bazilij) itd. pa tudi s spominom na
odrsko priredbo “črne maše (IDNAVE)
ter s podobami Teharij in Vetrinj.. .
Ljubelja in krajev v njegovi bližini to¬
stran in onostran in spominski članek
o Dr. Korošcu.

Leposlovno branje: tega je v Kole¬
darju precej in je dobro. A) pesniki in
pesmi. Prispevajo: Kalin kolednico, Se¬
renado in Lepo Vido), Igor (Izseljenci,
Sinji orel, Bele sanje itd.), Janko (stran
pesmi), črtimir (Očiščenje), Jakopič
(Bohkov kot, Kamrica), Srebrnič (Izse-
ljenčeva otožnost), Vladko Kos (Hrepe¬
nenje, Čista Marija, Kolarič (začetek
Sonetnega venca) in .Tine .Debeljak
(Spev pred Argentino...

B) pripovedništvo: tu sta dve izredno
močni stvaritvi naših pripovednikov
Kociprova novela s Prlekije Prprekova
Tila z apotezo materinstva, in črtica Bi¬
neta $ulinova Črni tekač, zadevajoča se
delikatnega problema vesti primorskega
emigranta v Argentini, ki je doma ubil
dva domobranca pa je sedaj sprevidel
svojo zgrešenost in je izseljenec med iz¬
seljenci ... Tema dvema se približujejo
črtice Andreja Pismo in Rab, Novaka
Očetova bolečina, Jankota Vstajenje,
Gorjanova Veter iz pampe, Mernika
Krivda itd. Gaja Misijon v pampi, Ko¬
rošec Prodani bataljoni. ..

Opis naseljevanja v novih deželah. Tu
je gotovo na prvem mestu Argentina,
kjer smo se naselili najkompaktnejše.
Debeljakova pesnitev Spev pred Argen¬
tino uvaja ta del kot nekaka našeljen-
ska “Duma” nakar pride spomin na
Sanmartinsko leto, najvažnejši jubilej
tega leta v Argentini. S tem v zvezi je
tudi celostranska slika predsednika dr¬
žave gen. Perona, njegove gospe sopro¬
ge in vse vlade v hodu skozi špalir na¬
roda h grobu “Generala Osvoboditelja”.
Nato slede poročila o življenju novona-
seljencev v vsej Argentini: v Buenos

Airesu, poročila o raznih društvih: kul¬
turnih, gospodarskih, karitativnih itd.
itd.), o Mendozi, Tucumanu, Cordobi,
Comodoro Rivadaviji, Ognjeni zemlji,
Barilochah, San Luisu (bogoslovje) itd.
opisi bivanja v drugih latinskih drža¬
vah: v Venezueli, Braziliji, Uruguaju,
Paraguaju, Ecuadorju itd... nakar sle¬
di severna Amerika: U.S.A., članek o
pomembnosti “Ameriške domovine”, o
prvih naseljencih, o Ligi, itd., itd. nato
pogled v Kanado, v Avstralijo, v evrop¬
ske države Belgijo, Nemčijo, Anglijo
itd., itd. Koledar nas popelje na vse
kontinente, kjer biva slovenski človek,
zavedajoč se skupnosti. . . Spominja se
tudi škofa-misijonarja v Kanadi in Ar¬
gentini ... in v zvezi z novo naselitvijo
prinaša 1(udi nad vse koristen članek
ing. Brodnika o “novi hiši”, kateremu
so pridejani tudi praktični načrti in
Hladnikov članek o domu v Argentini.
V ta opis naše emigracije spadata tudi
Trst in Koroška, s katerima nas veže
prav ločenost od domovine. Koledar
se spominja obeh s posebnimi članki
(kulturno delo v Trstu, Glas zaveznikov,
Koroška kronika itd.) Prav tako pa se
ne zadovoljuje samo z materialnim opi¬
som naselitve, temveč prinaša tudi opis
kulturnega dela naše emigracije, tako v
kulturnih organizacijah (Gallus, IDNA¬
VE, SIO itd.). Dr. Debeljak podaja tudi
(nepopolno seveda) pregled vsega izda¬
jateljsko - literarno in umetnostnega
dela v svetu naše emigracije... S tem
se koledar tudi zaključuje.

To je samo majhen pregled tvarine
našega koledarja. Poživljajo ga slike iz
naše domovine, iz vseh krajev naše et¬
nografske Slovenije, potem pa tudi na¬
ših taborišč, prepeljavanja čez Oceane,
stopanja na nove celine in utrjevanje
novih pozicij do — zidanja novih hišic
v Lanusu...

Več kot dovolj, da je KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO
1950 edinstvena knjiga slovenske emi¬
gracije (256 strani drobnega tiska: ve¬
čji torej kot kateri koli koledar doma,
komaj izvzet Slovenčev!), središče, ob
katerem se zbira skozi vse leto sloven¬
ska razpodena “čreda” v skupnost, v
enega duha, ki naj vlada med nami vse¬
mi: zavest krščanske slovenske skupno¬
sti in edinosti. Naj ne bo slovenske dru¬
žine, ne slovenskega človeka, ki naj bi
ga v letu 1950 ne spremljal naš kole¬
dar!

Soviptsko oboroževanje odkriva
nova tafsia orožja

Navodila: Tu so članki o “znajdenju
se” v tujem svetu sploh (Košiček), o
vrednosti družine (dr. Ahčin), o vzgoji
mladine (dr. Brumen). Načelne stvari,
ki bodo prišle prav sleherni družini v
svetu, da ne trpimo moralne škode na
svojem narodnem telesu.

Povezanost s zahodno-krščansko kul¬
turo: nato opozarja predvsem prelat dr.
Odar s svojim člankom o papeževi ob¬
sodbi komunizma letošnjega leta, ki ve¬
lja za slehernega katoličana in mu pre¬
poveduje sopotništvo z azijskim komu¬
nizmom. Omemba svetega leta nas ve¬
že s celotnim katoliškim svetom.

Povezanost s slovensko kulturo in
preteklostjo sploh: A) s kulturno zgo¬
dovino: tu je predvsem članek prof.
Gerziniča o kulturnih obletnicah na
vseh kulturnih področjih; potem članek
prelata dr. Odarja o treh škofih, kate¬
rih obletnic se spominjamo v 1. 1950:
150 letnice Slomška in stoletnice Mah¬
niča in Jegliča (stoletnico Napotnika
omenja Gerzinič). V teh treh obletnicah
je zajeta vsa naša kulturno duhovna
zgodovina zadnjih sto let. Na to pove¬
zanost nas opominjajo tudi kratki se¬
stavki o skladatelju Petelinu - Gallusu
(4Q0 letnica rojstva), o Prešernu (1Š0
letnica rojstva), o Deteli (100 letnica

UNO je doživela prvi velik neuspeh,
V Palestini so se Židje uprli, da bi do¬
pustili internacionalizacijo Jeruzalema.
Šli so celo tako daleč, da so Jeruzalem
proglasili za svojo prestolnico in začeli
seliti svojo vlado v to mesto. Sicer bi
Židje tega gotovo ne tvegali, ako ne bi
imeli zadostne opore v Združenih drža¬
vah, toda udarec za UNO je toliko bolj
tragičen, ker se je sklepu glavne skup¬
ščine uprla država, ki šteje med manjše
države na svetu. In včasih je veljalo, da
se ravno majhni narodi naslanjajo na
močno avtoriteto mednarodnih ustanov
— saj jih navadno ravno ti najbolj po¬
trebujejo.

SOVJETI IMAJO TISOČE PODMOR¬
NIC IN NAJMODERNEJŠE VOJNE
LADJE

Toda že več let se je UNO trudila, da
bi dosegla sporazum med sovjeti in za¬
hodnimi zavezniki v vprašanju nadzor¬
stva nad atomsko energijo. Sovjeti so
vsa štiri leta vztrajno izločali vsako
možnost uvedbe mednarodne kontrole
nad proizvodnjo atomske energije. Do¬

kler sami niso imeli atomskih bomb, to
sovjetsko nasprotovanje ni bilo tako ne¬
varno, toda že od septembra naprej ve¬
lja Sovjetska zveza kot posestnica atom¬
ske energije in vsega, kar je s tem v
zvezi. Ker ni med glavnimi posestniki
atomske energije nobenega dogovora o
uporabi atomske energije v vojne name¬
ne (v veljavi so le splošni dogovori in
konvencije v okviru ženevskih sklepov),
se ustvarja v tem vprašanju nevarna
praznina. Velike in bogate države se bo¬
do mogle zavarovati pred njo samo s
tem, da še še bolj oborože.

Tako so v Angliji objavili v pomor¬
skih strokovnih listih presenetljive po¬
datke o tem, kako se sovjeti oborožujejo
na morju. Od leta 1942 naprej so sovjeti
po teh podatkih zgradili vsaj tri velike
oklopnice, vsaka po 35.000 ton. Prva je
bila dograjena vojna ladja “Sovjetski
Sojuz”, ki pa je po prvih poskusih v
Finskem zalivu nasedla, nakar so jo
spet odvedli v ladjedelnico in jo sedaj
dokončali tako, da so jo opremili z naj¬
modernejšimi sredstvi. Poleg te ladje
imajo sovjeti še dve taki oklopnici, vse
(Nadaljevanje na 3. strani)

ARGENTINA

V Palermo v Bs. Airesu so bile prejš¬
njo nedeljo velike mednarodne avtomo¬
bilske dirke, pri katerih je zmagal it.
avt. dirkač Alberto Ascari, drugo mesto
je zasedel argent. dirkač Juan Manuel
Fangio, tretji je bil zopet Italijan Villo-
resi, četrti Argentinec Benedicto Com-
pos in peti' tudi Argentinec Jose Froi-
lan Gonzalez: Zanimanje občinstva za
tekme je bilo ogromno in jim je v Pa¬
lermo prisostvovalo nad en milijon
ljudi.

V sredo 21. decembra je nastopilo po¬
letje. Zadnji pomladanski dan, t.j. v to¬
rek 20. decembra, je bil v Capitalu in
po nekaterih argentinskih provincah,
najbolj vroč dan v letošnji pomladi. V
Capitalu je kazal termometer ob 15.40
uri pop. 39.3 stopinj Celzija. Proti ve¬
čeru je padlo nekaj dežja in se je tako
temperatura za spoznanje shladila.

V mestu Ushuaia so v zadnjem času
imeli več potresnih sunkov, ki so zahte¬
vali dve človeški žrtvi. Glavni potresni
centri so pa bili v mestu Punta Arenas
na čilski strani.

- Bahia Blanca -že uporablja naravni
plin, ki prihaja iz Comodoro Rivadavia
po velikem plinovodu “Presidente Pe¬
ron”. Ko bo plin prispel v Bs. Aires,
bodo plinovod uradno izročili obratu.

Argentina je sklenila novo pogodbo s
Paraguayem, po kateri bo izvozila v to
deželo 25.000 ton mesa.

Argentinske oblasti so zelo poostrile
nadzorstvo nad uvoženim blagom, po¬
sebno nad raznimi živili. Živila in hra-
mivo vseh vrst, pa tudi ostalo blago, ki
bi ne odgovarjalo zdravstvenim predpi¬
som, bodo v bodoče vračali v dežele, od¬
koder je prišlo. Tako so že napravili
pred dnevi z večjo pošiljko kave.

Krstni list, ki šo ga cerkvene oblasti
v bivši Avstriji izdale do leta 1919. je
pred argentinskimi oblastmi veljaven in
ga ni treba dajati še legalizirati. Tako
je razsodilo vrhovno sodišče v Capitalu
in je prosilka (neka Poljakinja) z njim
lahko dokazala svoje rojstne, krstne in
domovinske podatke.

Argent. vrhovno sodišče je pred dne¬
vi izdalo važno odločbo v zadevi neke
ruske begunke, ki je prosila za argen¬
tinsko ^državljanstvo. Prva instanca je
prošnjo omenjene begunke zavrnila z
utemeljitvijo, da ni priložila vseh po¬
trebnih dokumentov. Prosilka se je na¬
to pritožila na višjo instanco in priloži¬
la tudi izjavo argentinskega zunanjega
ministrstva, ki je potrdilo, da zahteva¬
nih dokumentov iz svoje bivše domovi¬
ne prosilka sploh ne more dobaviti. V
zunanjem ministrstvu so namesto za-
htevenih dokumentov sestavili protokol
z vsemi potrebnimi podatki. Na podlagi
te izjave zunanjega ministrstva je po¬
tem vrhovna instanca odločila, da pro¬
silka lahko dobi argentinsko državljan¬
stvo, če izpolnjuje ostale pogoje.

KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE
ZA LETO 1950.

je najlepše darilo za Božič in Novo
leto.

Dobite ga lahko za 22 pesov pri
upravi Svobodne Slovenije na Vic-
tor Martinez 50, v Fotoatelje-u
LOJZE ERJAVEC, Alvarado 350, Ra-
mos Mejia, v brivnici in parfumeri¬
ji IVAN ŽNIDAR, c. Drysdale 5G14,
pri MAKSU OSOJNIKU, calle Neco-
chea 440, Ramos Mejia in pri AN¬
TONU NOSETU v Ciudad Eviti.

Nej ne bo Slovenca, ki bi bil brez
te osrednje knjige svobodnih Slo¬
vencev v svetu.

Štev. (No.) 51.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Novice iz

ZAKAJ NI VOZNIKOV IN ZAKAJ
ŽAGE STOJIJO

Na to vprašanje odgovarja sam ko¬
munistični titovski tisk v Ljubljani in
odkriva strahotno sliko sedanjega go¬
spodarskega stanja doma, ki so ga za¬
krivili sami komunisti. Takole pravi:

“Na področju Kmetijske zadruge Št.
Janž na Dol. imajo izdelano večjo ko¬
ličino drv, ki že drugo leto čakajo na
spravilo iz gozda. Podobno je v okraju
Črnomelj. Trenotno je v teh dveh okra¬
jih in v okraju Novo mesto v gozdu že
pripravljenih nad 10.000 kub. m. drv, ki
čakajo na prevoz. Ljudje pa nimajo drv.
Slaba evidenca nad mobiliziranimi voz¬
niki in tistimi, ki se mobilizaciji niso
odzvali, je vzrok temu, da sedaj les gni¬
je v gozdu, potrošniki pa čakajo na
drva.

Značilen primer je tudi Kmetijska za¬
druga Dragatuš. Knjigovodja Franc
Kobetič s 3.500 din mesečne plače dela
le po dva dneva na teden v pisarni,
druge dni je pa doma. Tako so v knjigo¬
vodstvu veliki zaostanki. Že po več me¬
secev ni vnovčil nobene fakture za od¬
dani les, delavci že 4 do 5 mesecev niso
dobili nobene plače in seveda noče več
noben voznik voziti, dokler ne dobi pla¬
čanih prejšnjih voženj. Tako tudi de¬
lavci nočejo več delati. Če ga iščejo,
zvedo, da je na lovu. žage venecijanke
pa stojijo. Tako v Metliki stoji žaga
mestnega podjetja že od spomladi, češ,
da ni žag-arja. Pravtako v Gradacu, kjer
je žagar odšel, ker ni dobil plače. Žaga
in kup lesa pa čakata, kdaj bo spet pri¬
šel kak žagar.”

V Šenčurju pri Kranju je nekdo za¬
žgal zadružni dom. Verjetno komunisti
sami, da so nato lahko zaprli župnika
Vavpetiča, ekspozita Gnidovca in 28
ljudi.

(Nadaljevanje z 2. strani)

tri pa imajo na krovu posebne katapul¬
te za odstreljevanje raketnih bomb.

V Baltiku, v Arhangelsku, v Črnem
morju in v Vladivostoku ob Pacifiku pa
so sovjeti dogradili nad tisoč podmor¬
nic, ki so vse opremljene za dolge plov¬
be pod morsko gladino. Premikajo se
lahko s silno brzico in so opremljene tu¬
di s sredstvi za prevoz atomskih bomb.
Te podmornice so zgrajene že tako, da
se lahko udeleže pravih pomorskih bitk,
ki se bodo v bodočnosti razvijale tudi
pod morsko gladino.

Po istih podatkih, ki so bili objavlje¬
ni v Londonu imajo sovjeti 15.000 letal,
ki jih lahko takoj v prvem obdobju
vojne vržejo v borbo. Nad 10.000 tan¬
kov je prav tako določenih za nastop v
tej prvi dobi vojne.

Vedno so vsa taka oboroževanja na¬
zadnje le dovedla do tiste nujnosti, za
katero so bila določena, in vojna je po¬
stala neizogibna. Toda izbruh te posled¬
nje nesreče se je navadno odlagal na ta
način, da so se glavni partnerji v bodo¬
či vojni držali na vajetih toliko časa,
dokler so vedeli, da je ravnotežje med
njihovimi silami približno enako.

Tak nov sporazum ali pa dogovor za
kontrolo nad oboroževanjem se po po¬
ročilih nekaterih listov znova pripravlja
in sicer tokrat na drugačen način; v
Moskvi je bil dalj časa na direktnih raz¬
govorih s sovjetskimi zastopniki Ber¬
nard Baruch, bivši predsednik atomske
komisije pri ameriški vladi. Nekaj let
je bil v UNO tudi predsednik komisije,
ki je pripravljala mednarodni dogovor
za nadzorstvo nad atomsko energijo. V
Moskvi je imel že več razgovorov z
Gromikom, pomočnikom sovjetskega zu¬
nanjega ministra.

Slovenije

Msgr. Dr. Toroš si je izbral Solkan
za sedež škofije, ki jo tvori ozemlje
tržaške in goriške škofije, ki je po raz¬
mejitvi med Italijo in Jugoslavijo pri¬
padlo Jugoslaviji. Bogoslovno semenišče
za to škofijo bo pri Sv. Križu pri Vipa¬
vi v tamošnjem samostanu.

Slovenski duhovniki, med njimi Msgr.
Novak in dr. Klinec, ki niso optirali za
Italijo, so dobili “soggiomo” za nedolo¬
čen čas in bodo sedaj lahko v miru vrši¬
li svojo službo.

Otroci optantov ne smejo obiskovati

Slovenci v

Buenos Aires, 21. decembra.

RECITACIJSKA VEČER

Pisateljska družina France Balantič
v Buenos Airesu ima že svojo tradicijo,
da se vsako leto enkrat spomni smrti
pesnika Balantiča in v njegov spomin
napravi recitacijskih večer najnovejših
del svojih članov. Letos je bil ta reci-
tacijski večer v dvorani sv. Julije dne
18. dec. ob 18 h. Čeprav je bila skoraj
n< znosna vročina, je vendar le prišlo
mnogo prijateljev slovenske umetniške
besede, ki niso bili razočarani, kajti ve¬
čer je uspel in so poslušalci priče neka¬
terim močnim literarnim podobam. Po
uvodni Balantičevi pesmi “Prošnja za
besede”, je predsednik dr. M. Kovačič
označil letošnji spominski dan in nje¬
gov namen, na kar je bilo prebrano le¬
po pozdravno pismo škofa dr. Rožmana
slovenskim emigrantskim pisateljem.
Nato se je začel izvajati spored z Va-
liantovo pesmijo “Grahovo”, ki jo je
dramatsko podal J. Rus in je bila ena
najlepših točk večera. Pesniki, ki so bili
na sporedu so poleg Valianta bili še:
Igor, Budnik, Črtimir, Janko in Debe¬
ljak. Pisatelji pa: Lojze Novak (Ra¬
fali), Bine Šulinov (Črni tekač), in An¬
drej (Pot proti domu). Izmed teh je
gotovo najmočnejša “Črni tekač”, ki je
prišla v Rusovi recitaciji do veljave;
pa tudi drugi dve sta “prijeli”. Reciti¬
rali so izbrani recitatorji, kakor gdč.
Marica Mayerjeva in Marjanca Kovače¬
va, ter Jože Rus, Janez Špeh in Stanko
Jerebič. Le zadnjo pesem “Spev pred
Argentino” je recitiral avtor (Debeljak)
sam, ker je recitator Rožanc bil zadr¬
žan. Pisateljska družina France Balan¬
tič je izdala ob tej priliki tudi lep spo¬
minski list, ki je veljal obenem za
vstopnico.

Večer je napravil močen vtis na po¬
slušalce in potrdil, da naša pisateljska
družina dela na tihem, pa da je njeno
delo globoko, čeprav ne nastopa bučeče
v javnosti. Videli pa smo, da bi javnost
take večere rada obiskovala, zlasti v
zimskem času in naj družina na to mi¬
sli. Zdaj si je pridobila ime.

POLNOČNICA za Slovence bo na bo¬
žični večer v spodnji cerkvi sv. Roze,
Paseo 431. Na Božič dopoldne sv. maše
za Slovence, kakor navadno. Na Belgra-
no bo slovesna sv. maša. Popoldne ob
16. uri litanije v župni cerkvi v Ramos
Mejia, v Lanus Oeste kapela Santa Faz,
Villa Industriales, Quilmes v župni cer¬
kvi ob 17.

V Lanusu bo na Božič v cerkvi sv.
Juda Tadeja pri sv. maši ob 7.15 uri
petje slovenskih božičnih pesmi. Bližnji
sosedje vabljeni.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini dr. Milana
in Marije Komar so dobili hčerkico. Dne
18. decembra je bila krščena v Ramos
Mejia Marija Magdalena, hčerkica An¬
tona Mastnak in Drage Repar. Srečnim
staršem naše čestitke.

slovenskih šol. Starši in otroci so s pri¬
poročilom goriškega nadškofa naslovili
prošnjo na it. državno oblast, naj to na-
redbo razveljavijo. It. oblasti pa ne ka¬
žejo dosti razumevanje za prošnjo slo¬
venskih staršev.

Smrt odličnega duhovnika. Msgr. Ma¬
rinič, 88 letni koroški duhovnik, prej de¬
kan v Pliberku, je 12. dec. umrl v Ri¬
mu. Bil je do zadnjega zdrav. Pa si je
nesrečno zlomil nogo in je na komplika¬
cijah, ki so nastale, umrl. Rajni je bil
vzgojitelj škofa dr. Rožmana. Pogrebno
mašo za njim je imel goriški nadškof
Margotti.

Argentini

DINKO BERTONCELJ ZMAGOVA¬
LEC NA LOPEZU

Bariloche, 4 decembra.

Sončno nedeljsko jutro začenja “ba-
riloški teden’’ in njegove prireditve. Av¬
tobus Gluba Andino brzi mimo mirnih
jezerskih voda in nizkih gričev do
gozdnatega podnožja Cerra Lopeza. Ob
prvem strmem vzponu se razmajejo še
zaspani udi in ko začenja dokaj polo¬
žna pot skozi cipresni gozd ob robu
globoko zasekane struge hudournika,
vdihavajo pljuča z naslado sveži gorski
zrak. Tam onstran globeli raste v nebo
navpični severovzhodni greben Lopezo-
ve stene.

Okoli desete smo pri koči. Cerro Lo-
pez ni gora —- pravo pogorje je to. Sam
ne vem, čemu bi ga primerjal. Roka¬
vom ? Škrlatičini skupini iz Krnice ?
Stena pada prav za prav strmo le do¬
li v Bahia Lopez — vzhodno 1  pobočje je
položno in snežna polja se trdovratno
ustavljajo pomladanskemu soncu. A iz
podov se dvigujejo desno, levo. v sredi
mogočni stolpi, vabeč turista na opaja¬
joče plezalne podvige.

Start za tekme je na najvišjem, tu¬
ristično dosegljivem vrhu (samo par
metrov nižjem od najvišjega stolpa) in
cilj kakih dvajset minut nad kočo. V
poznem poletju se v tem kraju beli je¬
zik večnega snega potaplja v malem
gorskem jezercu. Zdaj je še vsa kotanja
pokrita od snežne odeje. Greben, ki vo¬
di do vrha pa je kopen in komur ni

SLOV EN C I

AVSTRALIJA

St. Marys, 30. nov.

Pozdrav in voščilo

Prav lepa hvala za Vašo pošiljko.
Časopisa sem bil na vso moč vesel, po¬
sebno še, ko imam okrog sebe nad 60
mladih slov. fantov. Naše taborišče se
je namreč povečalo in vedno še priha¬
jajo novi. V tab. imamo sedaj tudi dru¬
žine in otroke, največ pa neporočenih.
Za Slovence je življenje v tab. ugodno,
ker nam je direktor g. Jarvie, ki nas
dobro pozna iz Spittala, zelo naklonjen
in pa zaradi tega, ker je njegov namest¬
nik Slovenec. To je največji uspeh, ki
ga je dosegel kak novonaseljenec v Av¬
straliji v tem času. Mnogo naših ljudi
je zaposlenih pri taboriščnem delu. U-
pamo, da se bo na tak način lahko kma¬
lu organizirala slovenska skupnost, ki
bo dajala vzpodbudo celokupnemu slov.
življu v Avstraliji. Zaenkrat se še ni¬
smo mogli bolj organizirati, ker je pre¬
več drugega dela in služba je seveda na
prvem mestu. Če Bog da srečo in zdrav¬
je, se bomo pripravili na Miklavžev
obisk in pa na božične praznike, kate¬
re nameravamo proslaviti po naši slo¬
venski navadi v cerkvi in doma.

življenje v Avstraliji je drugače pri-

za sneg, se naglo povzpne po položnem
skalovju do najvišje točke.

Razgled je prekrasen. Od čilskih vul¬
kanov, preko mogočnega Tronadorja po¬
žirajo lepote željne oči vence gora in
jezerske gladine. Sveža sapa veje skozi
jopiče in puloverje.

Tekme potekajo v najlepšem redu.
Mali Dinč drči z lahkoto od vratič do
vratič. ‘‘Slalom gigante” letošnjega po¬
letja je nov uspeh slovenskih športni¬
kov v Argentini. Bertoncelj je daleč
pred Manciolijem, ki je septembra zma¬
gal v Krireco. Brez ure vemo, da je
prvi. Med bariloškimi smučarji se ved¬
no bolj utrjuje prepričanje, da bo “yu-
goeslavo” nevaren tekmec na prihoch
njem državnem prvenstvu.

Sledi fotografiranje in slične ceremo¬
nije, ki se vrše ob takih svečanih prili¬
kah. Stari očka Frey, skoraj 80. letni
predsednik Cluba Andino, ki predstavlja
celo zgodovino Bariloch, se ni ustra-
■ šil dolge poti in je osebno prisostvoval
tekmam. Spremljamo ga nazaj do koče,
medtem ko se smučarji prešerno zapra-
še po snežni grapi navzdol.

Popoldne se sončimo. Dinko in Fle¬
re (to pot samo gledalec) odhajata na¬
zaj pod Catedral. Moj spremljevalec,
gost iz Comodoro Rivadavia. hrepene¬
če ogleduje, vrhove, smučišča in deželo
jezer pod nami. Iz koče kvari radio gor¬
sko poezijo. Ujamemo “noticiario” ra¬
dija “Mundo”: 35° vročine v Buenos
Airesu . . . Pogled mi plava čez snežna
polja in vedno hladnejša sapa me pri¬
mora, da — se tesneje zavijem v svoj
veterni jopič.

Družinska slavnost v Mendozi

Mendoza, 10. decembra.

V družini Grilc Franca in Marije so
pred dnevi praznovali prisrčno družin¬
sko slavnost. Priljubljena ata in ma¬
ma sta v krogu svojih domačih praz¬
novala tridesetletnico svojega skupne-
ka zakonskega življenja. Hvaležni o-
troci so za to priliko povabili naše men-
doške pevce in kar prehitro je ob lepi
pesmi, ob bogato obloženi mizi in ob
veseli družabnosti minilo nedeljsko po¬
poldne. Tudi hišni gospodar, stari špan¬
ski priseljenec, je rad prišel v našo
družbo in kmalu pomagal pri petju pri¬
tiskati bas. Srečni rodbini želimo, da
bi še dolgo vrsto let imeli v svoji sredi
drage starše in da bi jim v zdravju in
sreči čestitali še k zlati po:roki.

PO SVETU

jetno. Politično je sedaj precej razgi¬
bano, ker smo sredi volilnega boja. Po¬
ložaj novonaseljencev bo v bodoče go¬
tovo tudi odvisen od izida volitev. Splo¬
šno pričakujejo, da bo delavska stranka
izgubila svoj sedanji dominantni polo¬
žaj (to se je tudi zgodilo, op. ur.) in
bodo dobili oblast liberalci, ki so neka¬
ka podobna stranka angleških konser¬
vativcev. Komunistov niti omenjati ni
treba, ker v volilnem boju nič ne po¬
menijo, čeprav imajo v sindikalni orga¬
nizaciji nekaj važnih mest v svojih ro¬
kah.

Vsem slovenskim beguncem širom ze¬
meljske oble žele blagoslovljene božič¬
ne praznike in srečno Novo leto nasled¬
nji slovenski rojaki iz Avstralije: Jože
Čuješ, Janez Forte, Mirko Bukovski,
Leopold Dejak, družina Rudolfa Dežma¬
na, družina A. Jerebova, družina L.
Grasmayerjeva, Marin Lado in Vladi¬
slav, Jamšek Rudolf, Belančič Peter,
Bric Alojz, Cenčič Ivan, Čeme Lojze,
Černuta Teodor, Fortuna Pavel, Jakše-
tič Alojz in Rudolf, Jurič Rozalija, Kra¬
mar Mirko, Lapajne Branko, Lenarčič
Tone, Maka Stanko, Obljubek Karol,
Oswald Jože, Rak Andrej, Tončka Vodo-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Štren 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 51.

(Nadaljevanje s 3. strani)
pivec, Miha Brkovec, Hinterlechner
Stanislav, Horn Štefan, družina Kajzer-
jeva, Tone Temen, Sečko Ludvik in Ma¬
rija Kraučnerjeva.

Poravnajte

naročnino?

VOLITVE V AVSTRALIJI

Socialistična vlada je bila pri volitvah
poražena in je predsednik socialistične
vlade Chifley že podal ostavko. Zmaga¬
la je koalicija liberalne in kmečke stran¬
ke in je novo vlado sestavil vodja libe¬
ralcev Menzies.

Obveščamo vse znance, da je 17.
novembra zapustil solzno dolino

Moglo t (Jože*

poročen,

doma iz Vrtojbe pri Gorici.
Pokojnik je bi! učitelj na Pobre¬
žju pri Mariboru in predsednik
Rdečega križa. Imel je cerkven
pogreb z vso slovesnostjo. Na
Pobrežju zapušča dve hčerki in
enega sina, v Vrtojbi sestro, v
Argentini pa brata.

žalujoči ostali
Maribor — Vrtojba —

Buenos Aires

Blagoslovljene božične praznike in
srečno Novo leto želi rojakom in se
priporoča

Brivnica in parfumerija
“LOS ALPES”

Calle Drysdale 5614 (nasproti šole)
Carapachay (F.C.N.G.B.)

Vesele božične praznike in blago¬
slovljeno Novo leto želi vsem svojim
cenjenim strankam modna šivilja

ANA SMOLE

Monteverde 1136, San Antonio de
Padua (F.C.N.D.F.S.)

Obrnite se na najcenejšo družbo

SUDAMERIUN BUSINESS OFFICE

NASLOVLJENEC DOBI ZAVITEK V ENEM MESCU
LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES

CENIK POSEBNIH ZAVITKOV

ZA JUGOSLAVIJO

in srečno Novo leto ter se jim priporočamo tudi za bodoče!

ZAVITKI ZA JUGOSLAVIJO

Najstarejša dobrodelna organizacija v Evropi, pri¬
znana od Mednarodnega Rdečega križa, s čemer je
podano popolno jamstvo za hitro in gotovo
odpošiljatev paketov.

Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu
na določeno mesto po oddaji naročila.

Vsem svojim slovenskim strankam želimo blogoslovljene božične
praznike in srečno Novo leto.  .

Zahvaljujemo se jim za dosedanje zaupanje in se priporočamo

tudi v novem letu.

ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME
Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal nastavljajte na “Colis Suisse”

Agencia Colis Suisse, 25 de Mayo 189, Buenos Aires

(Pasajes Maritimos y Aereos)

(prešnji naslov RECONQUISTA 144)

"C A S A B 0 Y U"

OLAZABAL 2 3 3 6 (pol kvadre od Cabilda 2300) — Tel. 76 - 9160

želi vsem svojim cenj. strankam blagoslovljene božične praznike
in mnogo sreče in uspehov v Novem letu 1950.

Vesele in srečne božične praznike
ter božjega blagoslova polno novo
leto želi vsem svojim prijateljem in
znancem po širnem svetu

družina Štefani«

ESTANCIA “ANA  L U I S A ”
Estacion LOPEZ — F. C. N. G. R.
Prov. Buenos Aires

Blagoslovljeno božične praznike in
srečno Novo leto vošči vsem svoj : m
strankam

ČEVLJARSKA DELAVNICA

Janez Mavec

Agustin de Elia 319 - Ramos Mejia
1  F.C.N.D.F.S.

Vsem Slovencem voščimo vesele
božične praznike in srečno Novo leto

foto studio

“RIO NEGRO”

Priporočamo se še nadalje. Nad 40
let že izvršujemo to obrt. Zato upa¬
mo tudi Vas zadovoljiti; portret, dru¬
žina, poroka. Delamo tudi v oljnatih
barvah. Imate sliko svojih dragih,
pa bi jo radi dali razmnožiti ali po¬
večati. Prinesite ali pošljite nam ta¬
ko sliko. Ravno tako vsa amaterska
dela. Na željo pridemo tudi na dom.
Se priporoča

J. PAVLOVŠIČ

Rio Negro 157, Chilavert FCNGBM
(Prov. Bs. Aires)

Vesel Božič in srečno Novo leto
1950 želi vsem Slovencem
krojaška delavnica
BOGDAN KOSANČIČ
Bernaldez 1722, Floresta — Capital.

Srečne božične praznike in blago¬
slovljeno Novo leto želi vsem Sloven¬
cem krojaška delavnica

TELIČ—NOVAK
Rondeau 1295 — Ramos Mejia.

Blagoslovljene božične praznike želi
vsem svojim strankam
urar

Silva Lipušček

calle Buenos Aires 3923 - San Justo
F.C.N.D.F.S.

Naročila za pakete iz Buenos Airesa
sprejemamo do 2. januarja.

Pakete z novo obleko, zdravili in ži¬
vili od 1. februarja.

Pakete z rabljenim blagom
do 27. decembra t. 1.

Počitnice od 4. do 31. januarja 1950.

P AN E TH ij Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810

EUROPLATA

NAJBOLJE ORGANIZIRANA SLUŽBA ZA POŠILJANJE PAKETOV

Fozos 129 — I. nadstropje — Buenos Aires

URADUJE:

Vsak dan od 9. — 12. dopoldne in od 13. — 19. ure popoldne;
ob sobotah od 9. — 13. ure

Vsem svojim cenjenim slovenskim strankam želimo prav ve¬
sele božične praznike in vso srečo v Novem letu. V prizadevanju,
da bi nudili slovenskemu občinstvu v Argentini čim koristnejšo
družinsko pomoč svojcem v Evropi, bomo z novim mesecem na¬
pravili nove ponudbe za zavitke. Dobro so nam znane potrebe
domovine in želje darovalcev. Zato  Kas prosimo, da zaupate na¬
šim korektnim nasvetom in posredovanju.

« K R B M A 59

Prvo slovensko tobarsko podjetje želi vsem rojakom vesele božič¬
ne praznike in srečno Novo leto ter se jim priporoča za izdelavo
aktovk, damskih torbic in vseh v to stroko spadajočih del.

« K R O M A »

PUEYRREDON 744 — CIUDADELA — F. C. N. D. F. S.

(7 kvadrov od postaje)

ffleseelaj še niste imeli lepše prilike:
Od $ 1SI.9® mesečino v
VALU DE ALTA GKACIA

Pred samo Alto Gracio. Mimo parcel vozijo omnibusi.

Zemlja je zelo dobra za poljedeljstvo, obkrožajajo jo griči, nekaj
metrov vstran je pa cerkev in Rio Anizacate.

Zahtevajte prospekte in informacije pri

Cfo. ImmnMliaria "SIERRAS v VALLES”

S.R.L. Cap. m$n. 300.000

Teofilo Pedro Murud

Socio Vendedor

Diag. Julio A. Roča 733, piso 7 T. E. 33 - 9409

Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644