tat ItHHMN OF IHt m ■■ w27 tKSat Of ILLINOIS FRO V LETO-TBABXX. JÜUL GLASILO SLOVENSKE NAROONE PODPORNE JEDNOTE mmmmmmmmtrnrnm-mm—mmmmim^mmmm^m—mmm—m- Chicago, 11L, četrtek, 2. junija (June 2), 1927. üieäBliäl ii proctoHi MIT a. Uwadâk lO^Bouth Uw-MUkAvt JadL STKV.—NUMBER 129 •I apMbl rate *t Ta delavske delegacija ne bo sestopala Ameriške delavske federacije, razlaga Green. . Washington, D. C.—William Green, predsednik Ameriftke delavske federacije, naznanja, da je resnica, da bo delegacija devet dobroznanih unijskih odbornikov obiskala Ruaijo ln druge evropejske dežele. Pele-gacijo bo spremil àtab ekono-mičarjev. Temu dodaja, da ta delegacija ne odpotuje kot zastopnica Ameriške delavske federacije. On pravi, da so bili odborniki Ameriške delavske federacije opozorjeni, da Albert Coyle» u-rednik strokovnega glasila železniških strojevodij in drugi, podpirajo načrt, da se organizira skupina, ki bo klaaificirana kot "delavska delegacija" in ki obišče Rusijo in druge evropejske kraje. Green meni, da ao bili enaki načrti izdelani tudi lani, a niso bili izvedeni. Letos se govori, pravi Green, bornlki že vse aranžirali, da od potujejo poleti, z njimi pa tudi štab ekonomičarjev. Na to razlaga Green, da ta delegacija ne bo zastopala ame- COOLIIGEPO-ZVAL LMMBEBd" HA, SA BORU m Priti ima s križarko v WaahHig-ton 11. junija. ShlpsUad kritizira intrigarsko politiko, v katero ao omrežili letalca in ga poziva, naj obttče ie druge evropake dežele. Nemčija protestira. Washington, d. C„ 1. jun. — Predsednik Ooolidge je včeraj brzojavno pozval Charlesa A. Lindbergha, naj odide takoj domov s križarko "Memphis", ki mu je na razpolago v evropskih vodah. Odpotovati ima naravnost v Washington, tako ds pride sem 11. junija, ko ga Coo-lidge še lahko aprejme preden odide na počitnice v Južno Da-koto. Predsednik je tudi imenoval kabinetni odbor, ki pripravi vse potrebno za ceremonijalni sprejem letalca. Ker je Lindbergh še vedno v zvezni alužbi kot poštni pilot, ne more prezreti predsednikove odredbe. Minneapolis, Minn. —- Henrik Shipstead, farmar-delavski ______ senator iz* Minnesote in Llnd-j^g 80 dobro znani unijskl od-berghov rojak (oba sta švedske narodnosti), je 81. maja poslal kabl6gram Lindberghu v London pozivajoč ga, naj oatane v Evropi kot je prvotno nameraval in naj obišče glavnfc mesta drugih dežel, ki so ga povabile na polet, da jih ne užali. Shipstead je ostro kritiziral politično intrigarijo, v katero so omrežili Lindbergha v Parizu in Londonu, da se ne more ganiti in ga zdaj izrabljajo v nečedne politične namene. Berlin, 1. jun. — Nemčija je globoko užaljena^ ker je Lindbergh posetil le prestolnice njenih bivdih sovražnikov in v Berlin ne pride. Nemški Usti pripisujejo to političnemu intri-garstvu in napadajo ameriškega poslanika Herricka v Parizu, o katerem, pravijo, da je bolj francoski kot so Francozi sami. Herrick'je obdofcen, da je on preprečil Lindberghov polet v Berlin, dasi je letalec Želel po-setiti Nemčijo. "Tageblattov" poročevalec javlja iz Waahingtona, da so na delu močne politične sile, ki nočejo, da bi Lindbergh šel v Nemčijo ln na Dunaj. Pariški poročevalci pa javljajo, da je Lindbergh zelo razočaran, ker mu ne puatljo na turnejo po Evropi. Nekemu poročevelcu je baje rekel: "Ce bi bil to vedel, ne bi bil šel v Evropo. Jaz sem pričakoval, da se bom lahko svo-l)odno gibal." I^ondon, 1. jun. — Lindbergh, ki ga je angleški kralj včeraj odlikoval z avijatično kolajno, ostsne v Londonu do četrtka, nakar poleti nazaj v Pariz, toda ne s svojim letalom, ki ga je prineslo čez ocean. "Spirit of St. Uuia" je že razkopan in zložen na parniku "George Washington". kl odrine še U teden v Ameriko. V Parizu ostane Lindbergh dva dal. nato ps od potuje domov. Pojasnjevanja o delavski delegaciji za tujezemstvo riške delvske federacije in da bo v Evropi o tem dejstvu obvestil >vse delavske strokovne organizacije. Zadnja konvencija Ameriške delavake federacije je izjavila, da se ne more pridružiti misiji, ki bi preiska-vala razmere v Rusiji. Dalje je priporočila, da se odborniki strokovnih delavakih organizacij ne pridružijo takim misijam. Temu je dodal, da prizna, da ima pravico vsak strokovno or-ganiairan delavec ln odbornik, kl Ima stike z Ameriško delavsko federacijo, obiskati Ruaijo ali katero drugo deželo, da študira in preiskuje ondotne gospodarske in politične razmere. Toda odborniki Ameriške ^delavske federacije delajo razliko med delegacijo, ki govori aama zase, aH ki govori v imenu A-meridke delavske federacije. Kratek zaključek dolgega po-jaanjevanja je ta, da lahko vaak organiziran delavec ali odbornik organizacije, ki Ima ati-ke Si Ameriško delavako federacijo, potuje, kamor želi ln sme preiskovati, kar hoče, toda ne v imenu Ameriške delavske federacije, ako ni prejel od nje mandata. ■ ■■■ Neurje povzročilo poplavo v Indiani Dvesto ljudi pognanih v šotore, I ko je reka Wabaah narasla po hudem neurju sa 22 čevljev. Veatl a poplavljenega e-kemija v Mleislpidkl doHni. VOJAKI STRELJALI NA LIN Carsko drhal. Dva liačarja ubita In 18 ranjenih v Tampl. Ta m pa. Fla. — Florldaka mi lica je v torek streljala na več tisoč glav broječo množico moških, ki ao navalili na tukajšnjo okrajno ječo z namenom, da ugrabijo zamorca C. F. Levinaa, Hamoizpovedanega morilca in ga linčajo. Vojaki so ubili dva moža in 18 je bilo ranjenih. Drhal se je umaknila od ječe. a nevarnost še nl odstranjena In gover-ner je ukazal pojsčati vojaške čete. Vo|ia neizogibna, pravi tretja lntornaol)onala Ekaekutiva v Moskvi Je naslovila aa vse pripadnike dolg apel aa pomol Rusiji In Kitaj ski. Trockij je krltlslral tak ifco* Mil je »ker. Kanadčan poleti fes Atlantik. Toronto. Oat., I. junija. — Kapitan Edtrard Janny bo v kratkem poakuall poleteti čez Atlantik. Vincennes, Ind., 1. junija. — Cez dvesto ljudi je bilo včeraj prisiljenih poiskati si zavetja v šotorih, ko je reka Wabaah preplavila vae nižine te okolice. Neurje zadnjih dni je bilo tako slino, da je reka 22 čevljev 'nad normalo. Dežuje vsak dan že en teden. V Indiani je 80,000 tisoč a-krov zemlje pod vodo. Ceate so zaprte, vlaki tudi ne vozijo v tej bližini. Iz Evenavilla je poplava pognala več ljudi, ki so zbežali na griče, kamor voda ne doseže. Mount Carmel, IIL, 1. junija. — Deževje zadnjega tedna, ki je trajalo vaak dan, je povzročilo, da ao bližne reke in potoki izstopili iz svojih strug in voda je zalila na tisoče skrov 8VeU- o II Chicago, 1. junija. — Snočl je reliflni sklad misisi-piškim poplavi Jencem v Cicdgu dosegel $1,080*06. WssMagton, D. C. 1. junija. — Vsa znamenja kažejo, da je glavna nevarnost velike mlsl-sipiške poplave odatranjena, ko je voda v več krajih pričela u-padatl. Naalpne razpokllne ne Stavijo več nevarnosti, ker sedaj dere le malo vode čez nje. V nekaterih krajih že mlalljo na oranje ln aajenje pridelkov, ako ne bo deževje zadrtavalo dela nazaj. Kjer bo le mogoče, bodo akušall aejatl letino še pred 1«. junijem, ker pozneje bi bilo itak prepozno. Predaednik Coolidge je Hoo-verjevega mnenja, da se še sedaj ne preneha z nabiranjem prlapevkov poplavijencem, ker relifna akcija Imela še veliko dela pri rehabilitaciji poplavljenega ozemlja v Mieiaipiški dolini, ko voda odteče ln pede nazaj v avojo strugo Hoover je dejal, da bo na vaak način treba dati prizadetim farmarjem denarna poeoji-la v bom bežnem in sladkornem paau. Največji problem je sedaj, pravi Hoover. kako seliti in dobiti farmarje nazaj na njihove fsrme. On je mnenja, da jt treba vsaj deset milijonov dolarjev kredita, da se sopet u-postavi farme v poplavljenem Moakva, 1. jun. — Eksekutl-va tretje internadonale je včeraj izjavila v dolgem dokumentu, da je nova svetovna vojna neizogibna in komuniatične stranke vaeh dežel ao pozvane na aktivno delovanje v prid vjetaki Uniji. Delavci Imajo nalogo preprečiti prevažanje muni-clje ln vojaštva. Delavci so tudi. pozvani na ln tenzlvnejfto pomoč kitajski revoluciji. Ekaekutiva Imenuje razkol ln poraz komuniatov v Sangaju, Kantonu ln Nankingu kot delni poraz kltajake revolu clje, katerega Je treba nadomestiti z močnejšo propagando v unijah in med vojaki, kl ao na potu na Kitajako. Ekaekutiva pravi, da Velika Britanija vodi ofenzivo proti ao-vjetom. Dobila Je na svojo atran Hindenburga, predsednika Nemčije, Poljsko in Letsko, dočim je Rumunija dekla Muaaolinija, ki je obratno orodje Anglije. Toda Anglija še ni dobila Perzi je in Turčije na avojo atran; a zijataka ljudstva v Kitaj u, na Javi in Filipinih ter v Indokin bodo pomagala aovjetaklm republikam. Ekaekutiva je aprejela komunistično sekcijo na Kubi v in-ternaclonalo In dala Je nov, o-ster ukor Leonu Trockij u, ker je kritiziral vodatvo internacio-nale. Trockij je ljuto obsodi politiko komuniatične intemaci onale na Kitatjakem in dejal je. da je režim sovjetov v Rusij pod kontrolo stranke bolj neveren kot zunanji Imperializem. • HÜ. Ast «c o^jkianN«^ VANZtniJA Njena sksekutlv^i je apelirala I na goveraerja, da pardonlra Sacca In Vanzfttlja. Washington, D. C. — Ekaekutiva Ameriške delavske fedp-racije je apelirala na govemer-Ja Fullerja, da f naj pomlloatl Sacca in Vansettija, ako ni prepričan o njuni krivdi. V memorandumu nafiaša ekaekutiva, da je le detroitska konvencija Ameriški» delavske federacije sprejal* resolucijo, v kateri je zahtevala j|n priporočala novo obraba vo. Konvencija je dvomila. 4a sta Imela Sacco In Vanzpttl nepristransko obrsv-navo, ravpotako je dvomila o njuni krivdi. i Najvišja'sodišče je odklonilo prisiv za novo obravnavo in obsodba nižjega sodišča je še v veljavi. Za Sacca ln Vanzettlja vlada zr|Jno veliko izanlmanje ln ljudsko n^nanje postojl, da nista Imela nepristranske obravnave. Slišali ao p glasovi, da sta bila spoznana krivim ln obsojena, ker sta bila delavska zastopnika ln aktfvha v interesu delsv-stva. Končno, n^glaša sksekutlva v svojem spisu, da je v Interesu pravice, ako governer Fuller uvede najstroAjo ln temeljito preiskavo v zadevi Sacca ln Vanzettlja. Ca U prelakava dožene, da poatojl dvom o kriv-dl Sacca ln VauzrtUja, tedaj se naj governer drŽave Massachu-setta posluži poiftileščinske moči, kl m« jo dajejo zakoni države Masaachueetts. Padec Pekinga je blizu; velesile spet nervozne Angleii in Japonci pošiljajo vojaške čute v severno KM tajsko. Cangtsolin priznava pora* in dolfti nezveste generale; ukazal je izprazniti dva provinci, Vta severna Kitajska je prepreftena z revolucionarno organizacijo. Peking, 1. jun. — V poslaništvih velesil je zavladala prava panika, ko je maršal Čang-taolln včeraj poročal, da je odredil popolno Izpraznitev provinc Honan in Anhvel. Diktator sdaj prvič priznava, da so bile njegove armade ob Rmenl reki poražene; toda krivdo zvrača na dva Isdajalaka generala, kl sta preatoplla na atran revolucionarjev. Poalaniki velesil zdaj spoznavajo, da je padec Pekinga bllsu, kajti revolucionarne armade imajo zdaj odprto pot v glavno meato aevernega Kitaja. Posla-nlški zbor je včeraj sklenil, da ostane v Pekingu ln poslsl je apel na vojaške poveljnike veleli, naj h Uro pošljejo najmanj 26,000 mož v Peking. In Tlsnt-sin. Angleške in japonska čste so že na poti. Japonci so dsnas Izkrcali 2000 vojakov v Tilngta-vu. V Pekingu je panika. Nevarnost valed kantonsklh ln Učiteljice aMM-ajo Imeti dolga I krila. Martinaborg, w. Va. — Tu-kajšnjl šolski odbor, kateremu načelu je lutaraneki pastor, je odredil, da vae učiteljice v šest. naj stih Javnih šolah v tem o-krožju morajo nositi krila do členkov ali pe pustiti službo. Kellogg pomaga Angliji v ofenzivi preti sov joto« Franeoakl reekrljonarjl ao pno-pridani, da je Ml Herrlckov napad narekovan Iz Wa*h Ingtona. Paria, U Jun. — Pariški reakcionarni liati z velikim veseljem komentirajo govor smeri škega poaUniks M. T. Herricks, kl ga Je Imel na spominski praz nlk na ameriškem vojaškem po kopališču pri Parizu ln v kate-rem Je allovlto napadel aovjet-ako Ruaijo. "Le Matln" Je mnenja, 4a Herrick nl mogel tega storiti na lastno inlclstlvo; gotovo Je torej dobil nsvodila o< državnega tajnika Kellogga lz Waahingtona. Llat tolmači po-slanlkov napad, da Je Ameriki vsekakor pripravljena podpret' vsako akcijo v Evropi za unice nje aovjetake Unije. "Le Flgaro", vodilni Hat fran cosklh reakcljonsrjev. piše, da bi moral biti llerrickov govor oficljelno nabit v . vaeh Javnih proatorlh v Franciji. - liondon. 1. Jun. — Angleška vlada Je zavrgla prošnjo aov jetakega akrbnlks poslov Rosen gol za. da dovoli nekaterim njegovim uradnikom ostati v l/m-donu nekaj čez čaa za llkvldlra-nje vaeh zadev. Ta teden moru torej oditi vse osobje sovjetskega poshinlštvs In trgovske agenture. Trgovsko družbo Ar-coe so prevzeli Nemci v svoj* roke. aaszssNt učenjak 0 ljubezni m bogi Profeaor Pupln je čvekal o ljubezni do bližnjika In bogu. hankovaklh čet še nl,tako velika, kajtL južnokltajske armade ao že kakih 150 milj od Pekinga, ampak aeverna Kitajska je ns gosto preprežena a tajnimi revolucionarnimi organizacijami In revolucija lahko Izbruhne vsako uro. ftangaj, 1. Jun. — Danes Je prišla veat le Nanklnga, da je revolucionarna ljudska arkada (kuomlnčan) "krlatjanske-ga" generala Fenga Juhslanga zajela 40,000 mož čangtaolinove armade v provinci Honan. lian-kovake radikalne čete pod vodstvom generala Tang ftentseja napadajo neprestano v središču bojne fronte. Waahlngton, D. C. 1. Jun. ~ Is Hele hiše poročajo, ds vlsda pošlje še nekaj bojnih ladij ln moštva v kltajake vode, Coolidge je mnenja, da Je najboljše če ae ameriški poslanik McMur-ry preseli s svojim štabom vred ls Pekinga v Tlentaln ob morju. Trije etrart družine podlegli Rock Island, III., I. junija — V petih dneh ao družini Austen F. Paraonovi umrli trije otroci, j ki ao oboleli aa ošpicam. JlKiOKLOVANAKI DIPUI-MAT ARETIRAN V ALBANIJI. Obtožen je Miomža. Rim. L jun. — Depeša iz Tirane se glasi, da je bil včeraj tam aretiran M Juroekovič (all Jurkovid) od jugoslovanakega poslaništva na obtožbo, da je špljon. % ajlm vred sta bila aretlraaa tudi dva Črnogorca in neki policaj. Ooolidge h bo odpokll-I oal Towner|a Velike korporaelje, kl prejema. Jo maatne dlvldende od sadov dala pertarldkega deiav-atva. aa bilo aa ajagov odpo- IBs.......i — Waahlngton, D. C. — Ko aot voditelji štirih portoriških političnih atrank, vštevšl Santiago Iglealaaa za socialiste In Antonio Rarcslla sa unionists (ns-zadnjake) bili pri predsedniku in prosili, da naj obdrli Tow-nerja, portoriškega govamsrjs, katerega bi radi slsdkornl Interesi izpodrinili, js Coolldgs odgovoril, ds Towner ostane. Delegacija Je prinesla s sabo reaolucljo, ki Jo Je portorlška zakonodaja sprejela soglasno. Resolucij s tvori dolgo Isjsvo, ki hvali Towner J a kot slmpa-tlčnegs In konstruktivnogs dr-žsvnlks, in dosUvlja, da bi bits za Portoriko velika Izguba, ako bi ga Portorlčanl Izgubili na željo ljudi, katerim nl blagosts nja portoriškega ljudatvd pri srcu. Vsebina memoranduma Je ta ka, da Je iz nJega razumeti, da hočejo Tow nerja odstraniti a-merlškd korporaelje, kl prejemajo mastne dlvldende od sa-dov dela portoriškega ljudstva, nerade pa .plačujejo davke za vzdrževanje šol In izbrasbo por toridkegf ljudstva. Ugldlsturs in governer Towner sta prepri-čana, da Je letos proračun lift.-000,000 potreba. Sladkorni In kavinl baroni pa menijo, da zadostuje le $9,000,000. Vsllctemu bi pa oatalo na otoku še Z00,000 otrok, za katers bi ne bilo šole. Brezp ne-koliko zniža beda. Tp je bilo prvikrat, da je Igla aiaa, zastopnik |s>rtorišklh organiziranih delavcev, naatopil v družbi z Ba real lom, saalopnl-kom portoriškega vladajočega razreda. Bercello namreč sodi. ds veliki bisnlškl interesi ogro-žajo koristi portoriškega ljudstva. pa ae Je pridružil protestu Ampak če bi Bercello in ai**«" razred Imel moč vladati forto. riko. tedaj bi Is njega napravi-la kolonijo peonov In berača, KABOCITR SI KNJH50 «AMERIŠKI SLOVENCI." Vnk Popov» nora Uvod zaporu Vrhovno sadidče odklonilo prlslv Črnogorca, kl Je «akteval smrt aa v^dallk. Nenavaden iriučaj v unallh amerUke jas- tlce. • ^ w ^ ^ Wsahlngtan, D. C. — Vuk Pe- rovlč, kl Jo bil leta 1006 obsojen na srprt v Alaakl radi umora In kl 4o danes še nl bil obe-šen, mora tlvotl do svoje na-ravne amptl v zaporu, Tak Je bil sklep zveznega vrhovnega sodi-ščs. kl jp 81. maja zaključilo Perovlčevo 221etno borbo za — smrt. NJtgov slučaj nima para v zgodovini ameriške Juatlee. Ko je bil Vuk Perovlč v sep-trmbru 190A obsojen na veŠaU v Alaskl, Je apeliral na višje fn-štance. Ker jo Alaaka le teritorij, spadajo njene kriminalne zadeve v področje zveznih sodišč. Leta 1909 je njegova zadeva končno prišla pred predsednika Združenih držav, ki je bil tskrst Tsft Ta je Izpremenll smrtno kazen * dosmrtni zspor. Perovlč pa ni bil s tem zadovoljen. Zahteval js, ds predsednik n« more dstl nove ksznl, pač |»a gs mors izpustiti na proela ali pa pustiti, da ga obeaijo, kes on ne mara biti v zaporu. Za nje-govo zahtevo se nsrsvno nl nlh če zmenil In pripelJ»H g* Ateske v zvezno Jetnišnlco v l*avenworthu, Kana. Perovlč Je neprenehoma apeliral ln apelira) za svobodo ali — smrt na veša-lih. Ko Js bil zaprt že šestnajst let, se je nekemu sdvokstu I« laisrečllo (sposlovstl zanj peticijo "habeas corpus" na temelju, da J« n «postavno zaprt. Bila mi zaslišanja» toda nižja zvezna ao-dišča so odrekla peticijo. Napo. slad Je prišla peticija pred najvišje sudtlče v Washingtonu, ki je zdaj odločilo, da odlok pred-M-dnika Tafta iz l«*ta 1900 oatane v veljavi. (hleago, III. (F. P. C. Haea-sleir). — Profeaor Miha Pupin, tajno plačani agent za komunikacijah trust, je bil v Chlca-gu ln je razpravljal pred čaani-karjl o ljubezni do bližnjika in boga. Specialist v elektriki, avtor knjige "From Immigrant to Inventor" (Od naaeljenlka do iznajdltelja) jn učitelj na kolumbijski univerzi, je dejal: "Svojega soseda ne morem ljubiti do skrajne mere, dokler ne harmonira s ljubeznijo do Boga. Ne tajim, da je agnoatlk lahko dober čkivek, ampak Je najvišje zreti k Bogu." Kako Pupin ljubi preproate-ga soseda in kako on gleda ali zre k bogu, se lahko najde v dogodku, kl ga opisuje Walter Rogers, špecijsllst sa komunikacije, kl Je načolovat brtojavnl ln kabeljakl diviziji pri waahtng* tonski rasoboroževalnl konferenci In ki je bil ob čaau Wllso-nove administracije ln vojnem času neoflcljelen ksbuljski ; ln rsdljskl diktator: "Razpravljali amo o vladni versus privatni laatnlnl medna-< rodnih električnih komunikacij pri konferenčni mlsl v Wll-llamatownu. Pokasal sem na zspreke, kl Jih jo položilo privatno laatnlštvo na pot kabla, radija ln brsojava med narode. Drugo jutro se Je prtkasal doktor Pupln i velikim svatnjam številk in je napravil detajllran zagovor za privatno lastništvo. Najprvo ss js konfersnel predstavil kot profesor • kolumbijske «univerze, kl se Intereslra samo zs resnico. Toda stopnje-vaje je bil s križnimi vprašanji prisiljen prlsnaU, da Js prišel v Interesu Postal Telegraph k Commercial Cable kompanUo. Dalje je priznal, da ga plača privatna korporaclja vse stro-Ške za vsaki dan, kl ga sgubl na konferenci." Puplnova ljubezen do aoaeda, nI taka, da bi ljubila prepro. atega človeka, kl bi Imel kori-ati, ako se uniči privatni komunikacijski monopol, ampak bila je za korpordcijo, ki mu polni njegovo korito. V kakšnega boga on zre all gleda, pa je bolje, da se piše v detajlih. Profesor Pupln Je po narodnost» Hrt». (Opomba urednU štvs). - 1'AKOLIRANJK OOVRRNER-JA INDIANA D KM RT POD MON DOM Mftlftn KNKGA. KADI Chicago, t Junija. — Deaet mož Je pod akupnim bondom IM1,000, na obtodbo, da ao dali mladentdu Johnu Harperju pl ječe pretočeno soboto, kateri js tudi v nekaj urah podlegel. Mladenič je bil šele 21 tet star. Mr-llškoogledlndkl kemik Je anali zirsl pijačo, kl Je umorila mladeniča ter je Izjavil, da je pijača bila tako Ntrupena kakor vsaka druga spražena pijača. Mogoče bo pruet v avgusta. Wa*hlngton. D. C. — Zvezni odbor za parollranje zločincev se Je zsvzel za Warrtn T, Mc-Crayjs, bivšega goverherja država Ind lana In ga priporočil v pomlioščitnje. Mogoče bo proat v mesecu avgustu. Mc('rsy je bil obsojen na petnajst let ječe zaradi njegovih *l*par»kih bankirskih načrtov. Republikanska organissclja v državi Indiani |»riprej napovedati, kdaj zopet pride povodenj, ni tukaj znamenj, da se kongres skliče k zasedanju in izvrši potrebne zaključke, da se prične z delom. Predsednik lahko skliče kongres k izrednemu zasedanju. Listi poročajo, kam pojde predsednik na počitnice in veliko pisari je je, da pojde v Črno gorovje v Južni Dakoti. Nič pa ni slišati, da predsednik namerava sklicati kongres k izrednemu zanedaoju. Političarji pravijo, da se predsednik boji sklicati kongres k izrednemu zasedanju, ker nima moči, da bi zaključil to zasedanje, ko sprejme zaključke za odpravo poplav. Boji se, da f>o kongres preresetal tudi njegovo delo glede Zveznega farmskega posojilnega odbora, intervencijo v Nikaragvi in ne pečal s preiskavami zaradi volilnega sklada pri republikanskih senatorskih primar nih volitvah v Pennsylvaniji in Ulinoisu. Dalje se slišijo govorice, da ima zvezna blagajna pol milijarde dolarjev prebitka in da se namerava ta denar vporabitl za znižanje davka izredno bogatih ljudi in korporaclj. Znifcrtije davkov in odpomoč poplavljencem pa ne gresta skupaj. Mogoče je eno ali drugo, oboje pa ne. V političnih krogih govore, da glasovi ljudstva ne dosežejo nikdar Bele hiše, ako ljudstvo potrebuje pomoči. Farmarji na zapadu že nekaj let zahtevajo odpomoči, še dane* čakajo nanjo. Predsednik pojde letos samo na počitnice na zapad, tako jMiročajo listi, ki pravijo, da hoče I redsednik na la»tna ušesa sliftati tožbe farmarjev. Po-i iušanje farmarskih tožb pa ne bo odvrnilo zla in pred i ednik se ic lahko že zdavnej iz listov prepričal, kako se /.odi farmarjem na zapadu, ako je hotel dobiti informa-tije. H Tako bo mogoče tudi s poplavljenci. Prihodnje leto te mogoče odloči za počitnice v kateri južni državi. Tak obiski pa ne l>odo olajšali bede ljudstva, pa se naj ti obiski imenujejo počitniški ali pa kaj drugega. Odpomoč poplavljencem lahko prinese le kongres. Znamenja pa kažejo, da se kongre« ne 1k> sešel k izrednemu zasedanju. Poplavljenci bodo morali čakati na odpomoč, kot morajo danes čakati nanjo Še farmarji na zapadu. Reka Mississippi in njeni pritoki ne bodo še. tako hitro uravnani in tvorili bodo še nadalje veliko nevarnost sa katastrofalne poplave. ia9«ijoiia pomnnuei oiroK ni vedno -Eno najbolj posvečenih načel otroške vzgoje je, da otrok mora ubogati — roditelje, učitelje ali kogarkoli, ki ima oblast nad njim. To je seveda prav, ampak ne brezpogojno. Ne le ds je nemogoče, marveč ni niti pametno siliti otroke na strogo brezpogojno in slepo poslušnost Slepa poslušnost je le mogoči pri bolnih, abnormalnih ali sls-boumnih otrok in celo pri njih ni vedno pametna. Otrok ni testo, kateremu b starši zlahka dali ono podobo, k odgovarja njihovim šel jam al ambicijam, kajti otrok ima svo jo lastno osebnost, ki se hoče izražati, ravno tako kakor osebnost odraslega. Ta njegova o sebnost je v stalni nevarnosti da se zatre ob napačni vzgoji Otroke je treba naučiti, kaj na storijo in česar naj ne storijo ali, v kolikor so v stanu razu meti, treba jim povedati razlo ge za taka pravila. Razumna poslušnost je mogoča in velikanske važnosti pr pravilnem razvijanju otrokov« Ena iznfed navad nih potez vseh otrok je njiho\ nagon aktivnosti — zdrav o trok je vedno z nečem zaposle' in temu nagonu treba dajat kolikor mogoče svobode, pri če m ur treba seveda paziti, da pr tem ne sitnari drugih ljudi. Otrok po naravi želi družbi m zato je jako važno, da st pajdaši z drugimi otroki sličn< starosti. Tsko se bo nsučil bi ti prijeten v občevanju. Otrok hoče vedno kaj storit.' n hoče to storiti z uspehom; or loče biti pohvaljen ta to; or hoče, ds bodo drugi z njim za dmroljnl. Ako starši uvgžujej( to posebnost otroške duše, ak( ostanejo ravnodušni, ko kaj na stane, in rabijo vso dobrosrč nost in zdravo pamet, ki je \ njih, ne morejo veliko zgrešiti. Ako hočete otroku vzgojU poslušnost, preučite predvsem svojegs otroka. Spoznajte, ka; misli In kako se upira. Bodite varčni s svojim zapo-vedovanjem; ako pa izdate otro cu kako povelje, premislite gr poprej dobro, in pazite potem da bodi povelje izvršeno. Povelje, ki je vredno, da se izda je vredno, da se izpolni. Opustite pretirano popravljanje in avtokratično vedenje; otroci (¡rti jo gospodo vanje ravno tako kot odrasli. Pridobite otrokovo pozornost, dajte mu navodila v jasnih in enostavnih besedah in, ako le mogoče, razložite mu razloge za svoje napovedi. Otrok, ki sc je po izkušnji naučil, da sme pričakovati le razumna povelja, bo pripravljen storiti potrebno v slučaju sile, kadar takojšnje t-* . . j «r . | bIU zdi kot očividno preziranje roditelje vlh želja, utegne biti za otroka le resno hrepenenje, da bi pomagal očetu ali materi. Mala štiriletna deklica, kate-i je bilo rečeno tolikokrat, naj te ne igra z vodo, je zasačena v tuhipjl vsa zmočena ln z vodo la podu okoli nje; bila je kaz-tovana radi neposlušnosti. Kas-leje so izvedeli, da je hotela iplezati na pomijalnik, da bi na->olnila posodo z vodo, in potem i cunjo izprala nesnago na šteli, kakor je to videla mater st<>-itl. Zdrknila pa^je, razlila /odo in kazen je sledila. Mora-o se ji je dozdevati, kot da je >ila kaznovana za to, ker je ho-ela pomagati materi. Deček je bil posvarjen, naj le izpuli rastlin v vrtu. Opa-;oval je očeta, ko je izruval ple-/el izmed cvetlic. Par dni kas-leje je hotel pomagati in začel »m izruvati ne le plevel, mar-/eč tudi mlade »biljke. Namen ,'e bil dober in to treba uvaže-rati. Nekateri starši nalagajo o-rokom take omejitve, da jih ie nemogoče izpolniti. "Sedi nirno" aH "Bodi miren" je jato lahko reči in* vendarle zdra-/emu otročiču, polnemu življe-lja, je tako povelje naravnost rruto in ga ne more ubogati za /eč ko par minut. Mladi otroci astejo in razvijsjo novo mišič-10 moč vos čas in morajo imeti ivobodo * za skakanje, tekanje, trlčanje in igranje. Narava to zahteva. Zbraniti to je nespa netno. Naj se jim odredi pose->en prostor v hiši ali ob hiši, cjer se lahko igrajo brez velikih levarnosti * ln sitnih omejitev. - F. L. 1. 8. Mornariški načrti na razpravi Britska torijaka vlada ima zdaj priliko pokazati, da jI je res za mir. WasJiington, D. C. — Ali naj ameriški delegati na mornariški MUSS0L1N0VE VOJNE GROŽNJE NISO DOSEGLE PRIČAKOVANEGA UČINKA. V Washingtonu so ostali mirni. Kritizirajo le njegovo nerod nost ln neotesanost. vzvratno dejanje utegne | ti vi j enakega pomena. Pridobite otrokovo zanimanje, pokažite mu, zakaj je dobro, da ravna, kakor se mu pove, iri zanimajte se za način, kako izvršuje in s kakim uspehom je Izvali vaša navodila. Pozitivna navodila za otroka ao mnogo večje vrednosti kot negativna. Z drugimi besedami recite rajši otroku "Stori to" mealo "nikdar ne stori tega." Sugerlrajte nekaj otroku, kar odvrne njegovo zanimanje od prepovedanega dejanja, in oaredotočlte njegovo zanimanje na nekaj drugega. Predno kaj obljubite otroku, premislite dobro. Ali, ako kaj obljubite, drtite svojo obljubo ali pa razložite mu, zakaj je ne morete držati. Nikar ne va rajte njegovega zaupanja. l)a-ll so otroci ubogljivi ali ne, je v veliki mori odvisno od modrosti ln zahtev očeta ln ma tere. žuganja z redarjem, "a parkljem" ali t zdravnikom so naj-nesrečnejšl način za vsiljevanje poslušnosti. Taks iugsnjs pro-vsročajn zbegsnje, strah ln strshopetnost aH pa otrok kmalu spotna, da so nlčevna In neumna. In jih obrne v svojo lastno korist. Otrok se lahko ns-uči igrati vlogo, kot da bi se bal. na primer, zdravnikov, tako da ao potom izbruha kričanja In brcanja more izogniti prenkavl svojih r.ob aH oči. V občevanja t otroki je treba odkriti razloge In nagibe njihovih dejanj. Kar se dostikrat Washington, D. C- — Mus-tolinijeva bahava izjava, da bo sšistovska Italija imela leta 1935 pet milijonov dobro oboro-ienih vojakov, ogromno zračno !n mornariško silo, ni zvabila iVashingtonu niti mačke iz gor- Chicago Theater. Odrska atrak cija, ki bo istotako predvajana v navedenem gledališču prihodnji teden, nosi ime 'Birthstones. Enajstletna pravda za milijone končana. New York. — Pravda dedičev milijonarja Jay GoukU. ki je umrl pred enajstimi leti in zapustil $16,000,000. je bila te dni končana. Zapuščina je bila razdeljena med šest dedičev, tri milijone dolarjev je pa vzelo okrog 60 advokatov, ki so vodili tožbe. Zonln star 9t. novssta 70 let. Quincy. 111.. 1. junija. — Veteran civilne vojne kapitan W. A. Tyler, ki js doaegel stsrost W 1st. se je včeraj poročil tukaj s sedem«ii Ksttotno Marto Jeli-son v gtsvnom stanu doma vojakov In pomorščakov. l*rohib4ški agent je na delu. Chieago, 1. junija. — Včeraj ao prohibiški agentjo aretirali v Arlington Hightsu sedem oseb ko so udrli v hlev neke farme na Gerkin in Schocnbsck cesti. Zajeli so tudi kotel Politični pregled po Jugoslaviji USTANOVITEV ŽENSK K STRANKE V JUGOSLAVIJI. (Iivima PrMTcli.) Brezbrižnost buržoaznih strank napram ženskemu gibanju, barbarski in suženjski položaj, v katerem se nahajajo žene posebno na jugu mohamc-danke in Srbijanke, je ojačila med svobodnimi ženami smisel za politično življenjema politični boj, za organizacijo. V vaseh cele Jugoslavije delajo žene vsa produktivna dela v poljedelstvu in živinoreji. Med vojno so kmečke žene same vzdrževale poljedelsko produkcijo. Ta njihova vloga je povečala samozavest, toda verske mohame-danske pravoslavne, deloma tudi katoliške tradicije, smatrajo ženo celo za stvar, ki nima^duše, za živino, ki se pretepava, da, celo muči in ubija. Tak položaj jugoslovanske kmečke žene izziva med inteligentnimi Ženami odpor. V mestih Jugoslavije se vedno bolj zaposluje v industriji, obrti in trgovini ženska delovna sila, ker je cenejša in za mnoge posle pripravnejša. Po vojni se je zelo razvila v Jugoslaviji tekstilna in odevna industrija, ki zaposluje gotovo že več kot 20,000 žena. Buržoazne stranke so vse v krizi zato nimajo časa za žensko vprašanje in za pojav njih stranke. Pojav pa.mora zlasti socialna demokracija pozdraviti kot prvi korak probujenja ženske politične zavesti. Že pri prvem koraku delavstvo opozoriti feministke na napačna pota, ki jih lahko nastopijo v prevelikem navdušenju v borbi za enakopravnost žene. Te enakopravnosti in svobode si žene same v moderni družbi ne bodo mogle nikdar izvojevati. One se bodo morale v svojem boju zvezati z delavskim in kmečkim gibanjem, ki se stvarno bori za osvoboditev žene, za njeno enakopravnost, za ženske državljanske politične pravice. Samo v borbi za socialno demokracijo lahk&^oseisjo žene aktivno in pasivno volilno pravico, ki je na papirju v ustavi predpisana. Samo v skupni organizaciji z delavstvom in poljedelci bo to mogoče doseči. Ako bi bila delavsko kmečka stranka močna, enotna in kon-solidirana, potem bi se žene, ki hočejo agilno delati za politične svobodščine, lahko priključile temu gibanju kot ženska sekcija. Ker je delavsko-poljedelsko gibanje razkosano, podeljeno, ne moremo ženam zameriti, če hočejo osnovati svojo stranko. V svojem boju za politične pravice bodo neizogibno naletele na odpor* reakcije in kapitalizma, ' valed tega se bo njihovo gibanje gotovo kanaliziralo v socialistično ali pa bo propadlo. "Frajlam" okoli konservativnih ženskih društev seveda ~*ni po volji nova ženska stranka, posebno ker so ustanoviteljice same umne delavske, zdravnice, pisateljice in učiteljice. Zato "ženski pokret" pravi, da noče imeti ničesar skupnega z novo žensko stranko. V svojem manifestu, ki so ga te dni izdale ustanoviteljice po-vdarjajo v glavnem: Prepričane, da moremo samo s čvrsto orgarilzacijo odgovoriti nalogam idanašnejga čaaa, smo ustanovile politično organizacijo — žensko stranko, ¿ene se morajo čimprej vzposoblti za !>olitično delo v občini, deželi in državi. Enakost žene pred zakonom je prva točka programa. Ustava predpisuje v čl. 70 žensko volilno pravico, toda to je ostalo le na papirju. Izvrševanje ustave si mora ženstvo šele priboriti. Razna ženska udruženja hočejo iKimagati, v kolikor ona dHajo na socialno prosvetnem polju za povzdlgo kulturnega in socialnega položaja žene. V u-Ktanovnem odboru je sedem zdravnic, ena doktorica prava, šest profesoric in učiteljic, par k n/.rvnic in pisateljic in druge. Pogrešamo imena ročnih de-isvk, ki bi prinesle v novo stranko tudi tocialno politične zahte-w ki odgovarjajo današnjemu čaau. MARIBORSKI DUHOVNIKI PROTI UREDNIKU ERŽENU. Dne 13. maja se je vršila pred mariborskim sodiščem glavna razprava proti sodrugu Erženu, uredniku "Volksstlmme", katerega jfe tožilo nič manj kot 29 mariborskih duhovnikov zaradi članka o dogodkih leta 1919 na Glavnem trgu v Mariboru, ko je bilo ubitih in ranjenih več demonstrantov. '"'Volksstimme" je za Časa volitev v oblastne skupščine, ko so se bratsko zvezali klerikalci in Nemci v Mariboru, pisala, da so 1. 1919 streljali na nemške demonstrante na Glavnem trgu tudi duhovniki. Ta očitek, ki ni bil takrat prvič objavljen v delavskih listih, je topot, z ozirom na volilno zvezo med Nemci in klerikalci, dal povod mariborskim duhovnikom, da so vložili proti uredniku "Volksstimme", sodrugu Erženu, tožbo radi klevete. Sodrug Eržen je nastopil za svojo trditev dokaz resnice in to z zanesljivimi pričami, ki so bile usodnega dne med demonstranti in so tedaj videle od blizu neposredni potek dogodkov. Razumljivo, da je za ta proces vladalo v javnosti veliko zanimanje," saj je bil to obenem eden največjih in najhrupnej-ših procesov po slavnem novem tiskovnem zakonu, katerega reakcionarnost in nepopolnost sta bila še nekrat vsem očitna. Da ni bilo tega zakona, ki one-raogočuje tisku objektivno javno kritiko in dognanje, in da ni bilo po sredi še nekaj drugih momentov in reči, o katerih baš zaradi tega zakona ne moremo pisati, bi bila ta tožba izpadla pač povsem drugače. To ni samo naše mnenje, ni samo mnenje javnosti, ki je sledila razpravi z napeto pozornostjo — to je obenem mnenje najodličnejŠih pravnikov. Razprava se je vršila ob nabito polni sodni dvorani in je trajala cel dan. Sodr. Eržena je odlično zagoVarjal dr. Reisman. Obtožnica očita sodr. Erženu, da je žalil duhovščino, ji kratil ugled in s tem zakrivil kleveto in uvredo tožiteljev, dasl ni v svojem sestanku nikogar imenoma napadel! Zamerili so tudi tožitelji uredniku, da jih je imenoval "Pfaffen". Po prečitanju obtožnice je pričelo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan tedanji komandant mesta Zvirn, nato podrav-natelj bogoslovja dr. Somrak. Njegovo opisovanje dogodkov, sprevoda ln godbe itd. je izvalo hrupen incident z zagovornikom dr. Reismanom, ki je izrazil svoje začudenje, da govori priča v takem tonu o resnih stvareh. Predsednik je zažugal z disci-pliniranjem —zagovornika! Sledile so nato še druge priče, ki so izključevale možnost, da bi bil kdo streljal iz bogoslovja, ali vsaj trdile, da niso to videle. Sledilo j? nato zasliševanje prič, ki so bile večinoma v sprevodu in ki so izpovedale, da so videle, da so bili na oknih bogoslovja ljudje v talarjih, da je nato pomolila skoz okno roka z revolverjem, nakar Je zablisknij lo in počilo. Priča Jekl izpove, da je videl, da je padlo iz bogoslovja najmanj troje strelov in da Je pripravljen to tudi priseči. Enako so izpovedovale še razne druge priče, teko Marija Kopič, ko je trdila, da je padel strel iz prvega nadstropja bogodovja; Zirtnger, ki je videl, da so bils okns semenlščs odprta in da so iz oken molele roke z revolverji; Do v ¡čar, ki je videl na oknu dve črno oblečeni osebi, ki sta moleli revolverja in streljali; videl je blisk in slišal strele; Kustov-ny, ki trdil z vso gotovostjo, da se je iz bogoslovnlce streljalo; točno se spominja, da so pad|i Iz bogoslovnlce trije do štiri streli; Mlakar, ki se je tudi udeležil demonstrscije, je nstančno videl, da se je iz bogoslovnlce streljslo in ds so bils okns za-sede na po teologih; Kern. ki pravi, ds je tik pred nJim psdls žrtev, ki je bils zsdets od stre-Is Iz bogoslovja; HssenhUte!. pravi, da so Hk oken bogoslovjs kazali jezike in dolge nosove. itd. itd. Ker je bito dovolj prič, ki so natančno videle, kaKo so stvari potekle in natančno povedale, kaj so videle, je bila veČina navzočega občinstva te uverjena, da bo pravdorek oprostil urednika obtožbe kleveta-nja. Sodr. Eržen je izpodbijal to-žiteljem legitimacijo, da tožijo, ker ni nikjer pisano, da so streljali ravno mariborski duhovniki. in bi morali potemtakem pravzaprav tošiti duhovniki cele lavantin^ke škofije. Ta tožba se vodi na zahtevo SLS., ker ne more preboleti mariborskega poraza pri zadnjih oblastnih volitvah. "Volksstimme" in socialistično stranko naj bi se oškodovalo z velikimi stroški tega monstre-procesa. Da se je slre-ljalo iz bogoslovnice, so ponovno pisali tudi nemški listi, pa ni takrat nihče tožil. Izraza "Pfaff" ne smatra za žaljivko, kar je pa pisal o dogodkih leta 1919 pred bogoslovnico, je pisal na osnovi izpovedovanja očividcev in pisanja tedanjih listov. Briljantno je tudi branil obtoženca Eržena zagovornik dr. Reisman, ki je po natančni analizi dogodkov izpovedi prič, objektivnih in subjektivnih dognanj, preiskave in razprave zahteval, da se obdolženca oprosti. Po nadenournem pledoarju dr. Reismana se je oglasil tudi sodrug Eržen, ki je, kakor tekom cele razprave, ponovno izpodbijal posamezne trditve in teže tožiteljev in dokazal, da gre pri tem procesu našim nasprotnikom za gmotno oškodovanje našega časopisja. Po daljšem odmoru je, predsednik senata razglasil; "V imenu Njeg. Vel. kralja . . . izrekamo, da je Viktor Eržen kriv žalitve in obrekovanja in se obsodi po § 56 tisk. zakona na tri mesece zapora in 2000 Din globe. Ako jih pa ne plača, še na nadaljnih pet tednov zapora. V smislu S 62 plača odškodnino posameznim tožite-ijem po 100 dinarjev in mora prinesti v smislu 8 63 na prvem mestu v "Volksstlmme" sodbo in obsodbo." Sodr. Eržen ni bil pri prečita-nju razsodbe navzoč ,ker se je prej odstranil. Proti tej razsodbi se bo, kajpak, vložil priziv. Težka nesreču kolesarke. Dne 17. maja se je vračala od tukajšnje pošte Marija I^očni-škar nastavljenka v tukajšnji tovarni Inteks, doma Iz BIIJ pri Medvodah, s kolesom v tovarno. Na roženvenskem klancu je stopila a kolesa ter Šla peš. Pred hišo trgovca Antona Stefeta je hotela stopiti zopet na kolo, pri zaletu pa je zgrešila z nogo zavoro ter se zaletela s kolesom preko nizke kameni te škarpe v hišo omenjenega trgovca. Priletela Je z veliko si. lo v neko okno. Ponesrečenka je v krvi obležala nezavestna na tleh. Na lice mesta je prihitel rešilni oddelek tukajšnjega gasilnega in reševalnega društva, ki ji je nudil prvo pomoč ter Jo odpeljal na rešilno postajo v mestni hiši. Zdravniško pomoč jI Je nudil dr. Globočnik. Loč-niškar je zadobila težke rane na glkvi, pretres možganov In notranje poškodbe. Požar pri Jarenial. V gospodarskem poslopju posestnlee Marije Gornik v Jareninskem dolu je izbruhnil požar, ki se je nsglo širil in je poslopje pogorelo do tal. Umrli v Ljubljani: Jurij Oro-slav Dolenec, trgovec, 78 let; Psvla Mechora, Žens mizarskega pomočnika. 52 let; s. Marija Žagar, usmiljenka, 64 let; Jurij Lackner, dninar, M let; Ivan Dežman, šolski učenec 12 let; Josipins Treo, zasebnim, 73 let; Fr. Topotovec, bivši gostilničsr, 84 let; Josipins Bednsrček. služkinja. »9 let; Alojzija Pe-vse, tobačna delavka v p. 58 let; Anton ftlrcelj, železniški u-rsdnik v pok., 62 let; Marij« Smrekar, mesths ubogs, 60 let ; Ivsr.s Prestor, dninarica 66 let ; dr. Perdinsnd Cekan, stolni kanonik, 6<> let; Ivan Zamarln, zidsr, HI let; Martin Virant. delavec, 64 let in Ana Urško, ku-harica. 41 let. ttebrlso gibanje as Grške«. Atene, L jun. — MilitsHsti grozijo z revolucijo v Grčiji. Vlada koncetrira lojalne čete v Atenah ln Solunu. P. A V. MsrgueHtte: BRATEC t Neksj važnega se dogaja. Ves teden je le razburi» mr v hiši; Poum si beli glavo. Zaman povprašuje, vsakdo napravi skrivnosten obraz, položi prst na usta in raztegne oči: "Pat, psi!" Mame ne vidi več razen popoldne; vedno polega na divanu. Papa gotovo nekaj skriva. Nestrpno se izprehaja po terasi, z rokami na hrbtu ; . . Pričakuje? Cesa? . . . Nekdo pozvoni! Kdo zvoni? Poum jadrno skoči k vratom. Glej ga! Gospod Kipert je, zdravnik. Nihče nI bolan, in vendar . . . Poum, ki Čuti do zdrav-nikov ueosnovan strah, ne sovraži tega le prehudo, ker se zmerom smehlja, ker je vedno sveže obrit, majhen, debelušen in rožnat in ker ima v žepu telovnika roženo škatlico, polno janeževih bonbonov. "Dober dan, dober dan!" pozdravlja gospod Ripert, ki ml-mo-grede potreplja Pouma po licu. Razigran je nedvomno, toda mudi se mu zelo. Kaj se vendar godi? Gospod Ripert je gotovo prinesel važno novico. Morda so prispele vesti s Kitajskega? Oh, evo Pavline, ki hiti mimo. Sveženj brisač ima na rokah. "Pavlina, Pavlina!" "Ne utegnem." Poum se je prime za krilo. Kaj pa je vendar, Pavlina?" 4Le'izpusti me brž, ne utegnem." Poum se je oblepa in tuli: "Vedeti hočem!" "Sestrice pričakujejo! Nu, aH si zdaj zadovoljen?" Pavlina je izginila. Poum drš-veni od začudenja. Ali je res? Je li mogočf? . . . Evo, več mo-secev je že čakajo, te sestrice. Poum je lani dobro slišal, da so jo naročili na Kitajskem, bilo je ni. Zamah je Poum dolge ure postajal na koncu parka, odkoder se vidi po morju. Srce mu je tylo ob vsakem parniku, ki ga je opazil; toda vselej je ladja z razpetimi jadri priplula v pristan, ne da bi mu prinesla sestreo. VobČe je ni več pričakoval. Pavlina ga je očividno hotela potegniti. Nobenega parnlka ni bilo včeraj na obzorju. Razen če je prišel ponoči.,. A Poum bi bil slišal krik, ki ga zažene paro-brod, kadar hoče pristati v Inki, tisto strašanskb tuljenje, ki mali dečki na vso moč beže pred njim . . . Sicer pa, ali je dokazano, da prihajajo otroci s Kitajskega?' Kirmln zatrjuje — in Poum mu je še nedavno verjel — da jih pobirajo v zelniku. Kolikokrat se je ves radoveden izprehsjal po vrtu za sočivje in privzdigoval zelne vehe! Ničesar ni bilo! Ce bi bilo vendarle res? Ce Je dospela sinoči s parnikom, ki je skrivaj pristal v luki? Lahko je mogoče, da prinaša gospod Kipert to vest... In Pouma se loti vrtoglavica, da z divjim krikom škafe od veselja jk> eni nogi. A treba je, da se stW razčisti. Pojdimo vprašat dedka L.. Gospod Vernobre stanuje na koncu vrta v starem paviljonu. Poum krene tja; glejte ga. že se je spustil v tek in visoko dviga kolena. Vrata v salon so odprta. Poum vdere vanj! "Sestrica prihaja, dedek I?" Go* i hm J Vernobre se nagloma dvigne. Časopis mu j>sde iz rok. Ves rdeč Je postal. Poum ga potuhnjeno vpraša: "TedaJ Je vendarle prišel par nik s Kitajskega?" "Seveda, tepček! Daj mi palico." Toda glejte! Kirmln teie. Gotova je spet nekaj novega! . . . Zašepeta gospodu Vernobru nekaj na uho. Ded mrmra: "Dobro! Izvrstno!" in odide, ne da bi se utegnil pokriti. Kirmln svetuje Poumu, naj se lepo izprehaja | m< drevoredu, češ mama pošlje vsak trenutek ponj. Skrivnosten obraz napravi Firmin in položi prst na ustnice: "Psi, pst! ... " Stvsr je jsens. Ljubi Itog je poslsJ zsvoj s Kitajskega, He-strica dospels. Poum je sicer dobro vedel, ds pride. Vsi otroci pridejo iz Kitaj«. Zato nabirajo misijonarji zn«mke. Zato odlepi Poum vssko znamko, ki jo le more. V teku šestih mese. rev je raztrgal več ko tristo starih pisemskih ovitkov, da Je mogel 'Kidati mami dragocene četverokotne rumene, v zelene, višnjeve in rdeče lističe. Prav je imela. Zette, njegova mala prijateljica. Sicer pa fte škrinjica, ki stoji v salonu na belem podstavku, ne dovoljuje nobenega dvoma o tem. V tej skrinji so njega samega itoalaii i« Kitaja — to mu je zatrdila mama še pred štirinajstimi dnevi, ln to je znano, da se otroci rode sredi cvetjs. Zette jo prišls ns svet v skrinjici, polni lilijinih cvetov. Poumovs skrinjica je bila nastlana z zelenimi listki in belimi kobuli akacije. Kolikšna sreča je imeti sestrico! V kskih rožicah se bo neki rodila? Zette je ljubka, o tem nI spora. Ampak je tudi muhasta in trmoglava. Kriči kakor sraka kadar se hoče Poum dotakniti njenih punčk. Deklice ne razumejo ničesar! Jn potem, vsako njihovo voljico jim moraš izpolniti. Samo kadar se igra gospo? dinjo, je dobre volje , .. "Poum I Oščetkajte preprogo! Poum, prinesite dežnik!" Poum se je naveličal igrati služabnika. Vedno je sanjaril o sestrici. Kadar pojdeta skupaj na Izpre-hod, bo ona nosila vedro in lo-IMttico, žogo Iik malico. Poslušala. ga bo v vsem. Nikoli ne bo oblekla svojih punčk, ne ds bi vprašala Pouma za svet. Lahko se bo po mili volji igral z njenim naprstnlkom, njeno nitko, njenimi šivankaml» V nadomestilo ji bo posvečal nežno pozornost. Branil jo bo psov in drugih hudobnih Šivali; če le pomisli na to, se razšopiri, Njen zaščitnik in prijatelj bo. Poln nežnost se celo odloči, da bo pravično delil z nje vkuhano sadje, bonbončke in slaščice. Veliko je Poumovo srce. O! Tam je Pavlina, ki mu maha z roko, tam na koncu drevoreda I , . . Ni dvoma. Kliče ga . .. Tedaj je le resnica! Skrinjica je morala dospeti medtem, ko je bil Poum pri dedu . . . "Brž pridi! Mama in papa te kličete!" "Ali je prišla7 "Kdo — prišla?" "Sestrica . .. Skrinja . .." Izjavi Poum ves zasopel. "Predvsem nI bilo v skrinji sestrice . . ." 'Ampak? Kaj Je bilo, Pavli-na?" "Bratec, ljubček moj! DrugI Poum." DrugI Poum? Kakšna šala je to? Drugi Poum? Ne, to ni mogoče! In pravi Poum, Poum. Prvi, edini, katerega se Je polastil blazen srd, bruhne v Jok in bije z nogo ob tla in kriči: "Nočem ga! Nočem ga t Čemu pa mi bo? Sestrico hočem!" Pavlina ga pogovarja. Vse pamun! Bratec, mu pravi, Je vendarle kaj zabavna stvar. Pouma ni moči utolažlti. Načrt za dobočnost, ki ga je dolgo gojil, se ruši, zginja, zbledeva. Ni«'-več.nI male tovarišice, nič več nedolžnih Igric, nič več ne punčk, ne obleke . . , Zdi se mu, da mu poka srce. Namestu na pričakovano majceno stvarco vso svežo in rožnato, misli Poum na to novo osebo, na bratca, ki tako nepričakovano vstopa v življenje. Nič ljubezni ne najde zan. Poum! Kaj se to pravi? "Mamica leži v postelji, pni* je, ko je šla bratcu naproti. Ni/ hudega nI." Poum ne sliši ničesar. Poums polni neka silna žalost, nekaj p« p« radovednost. Bratec? Kak Sen Je? Urno, urno! Stopnice — | hodnik — ln tok! tok! toki vrata s« odpro. Mama leži v postelji, vsa bleda, z glavo naslonjena na čipkasto vzglavje. Milo se smehlja. PfcpO n tii j i poleg nje. Drži je za roko. Ded ln zdravnik jiolgiesn«! govoriis med seboj v oknjsku. Vsi imsjo zadovoljne obraze Poum se začuden ustavi pragu. Kje Je drugi Poum? Tedaj se psps obrne. "Brzo stopi, debelušek moj" In Poum, ki ge dvigne dvoje I mogočnih rok, zgleds pod seboj dobrohotni, srečni obrsz svoje g« očets. In msms ga poljubi ns čelo, rekoč: "Pojdi! Poglej brstes 1" Poum gs išče z očmi. A t On kraj postelje stoji zibelka. Poum spozn« to zibelko, «aj Je njego l v«! Že g« plenijo! Skrinjice ni nikjer ., . očividno «o Jo odnesli Go«pod Kipert previdno odm«k ne zaveso. Poum zagleda v beli | Andrej Bogataj: IZPOD PUSTI • . i \ (Dalja.) Vse je podvrženo zakonu razvoja. se izboljšuje ali popolnosti ne more doseči. "Vsaj dosegljivo naj bi skušali doseči," gospod profesor. sameznika nezanesljiv in nas sili, da stremimo vsak Iz svojega stališča, dasiravno žIVimo stalno socijalno življenje ln l-mamo potrebe, za katere moramo skupno skrbeti. Da krijemo namenu teh potreb,, moramo plačevati davek, ksmor naj posvetim malo pažnostl. .. Kadar krtplmo potrebščine, "VI želite in zahtevate to, kar plačamo stanarino, poiščemo si se vam vidi najbolj pravo, dru-1 razvedrila, moramo vsakokrat gi drugačnih hačel in interesov lato i»o svoje. So močnejši in spretnejšl; ki ustvarjajo po svoje, a kolikor zadevajo ob odpor, toliko morajo popuščati in izvedejo skozi za svoj Interes, kar največ mogoče. Stvarnik vodno skuša ustvarjati po svoji podobi, kolikor se mu posreči; pokoriti se mora okolnostim, In to ksr doseaa, smatra za svojo in brani. Ljudje smo simpatična bitja, tako spretno pa Človeška noga vendar še ne zna stopati, da bi ne pohodila žlahtne cvetke. Ljudje ss razlikujemo po duševnih ln telesnih zmožnostih, po prilikah in nalogah se postavamo posamezno, po grupah, državah ln plemenih; smo tudi sebični, radi pripisujemo sebi več kot drugim, se ne pustimo žaliti in radi dosezamo uspehe četudi na račun drugega. Ml Živimo v gospodarsko in kulturno razviti drŽavi; zdravniška veda Je mogočno razvita in pozna sredstva, s katerimi se Je naravnemu zakonu o množitvi drušim z lahkoto upirati. Ako bi bilo dovoljeno to vodo v sploš-no razširiti, bi se omejevanje družin vršilo tako občutno, da bi prebivalstvo propadalo ln slabelo, kulturno izgubljalo moč sa-moobrans. S časom bi nelzoglb-no podleglo manj kulturnim, ki se ne zmenijo za omejitev ln so množe, kar jih sili v ekspanzijo. Cim na nižji stopinji kultur, so, tem rajši si pridobivajo z bojem kakor z dolom, in ako bi opazili oslsbelost kulturnojšlh narodov, bi preplavili njih dežele z vojskami, jih uničili ln podjarmili," __ "Gospod'profesor, vi razlagate stvari tdko učeno, da vas pri najboljši volji ne morem razumeti. Pravite,, ds v interesu kulture rhoramo skrbeli za porast naroda. -Gotovo se zlagate tudi s tem,' ds Je vse to breme porasti naloženo nižjim slojem, za višje sloje to že nI tsko važno, ker Jih nI dosti Jn ne morejo Itak mnogo dati. Oni, od katerih postave zahteva, da množe narod, pa nimajo niti toliko sredstev, ds bi Ishko svoje o-troke dobro hren lil in skrbeli zs močno rsst njih teles. Roditelji se uničujejo s trdlnv nezdravim delom, skrbmi in pomsnksnjem. Ons, ki postavlja v prve vrste ns branik, ako je kultura v nevarnosti, v mirnem času zatirajo in izkoriščajo brezobzirno, 1'roducirati morajo živils v toliki meri, da jih lahko razvaža-jo na vso vetrove, no vprašsJoč,< kako kulturno. Je razvit kupec; doma pa prod učen t podh ranjen životari. ProdudraJo obleke najrazličnejših vrst, da Jih izvažajo in opravljajo nage barbare." "Peter, vi ste strojnik in sodelujete pri izdelovanju strojev. Naj ne vprašujem zakaj, zadostuj* naj nama to, ker ste v takih okolnostlh. Vi ne rabite strojev, pač delate zato, da «lotite plačo lo ne gledale, kdo Je vaš deiodajalec, temveč, kje ga dobite in koliko udobnosti vam nudi, to Je, koliko plače in kake razmere pri delu. Kadar kupujete jMitrebščlfie, «o glavne čepe, blago in postrežba. Kakor Je z vami, je povnodt trgov«? prodaja tam. kJer dobi trg; kupuje tam, kjer Je dobiti blago, in ako išče boljših |M)gojev v tekmi za obstanek in napredek, mu rte smele u|)oreksti. ker »srni de-Iste isto. VI greste v ono trgovino po čevljf, v drugo po obleko, v tretjo i«) h rs iio in tako dalje, Stroji, kstere |»omsgst« Izdelovati, so prodsnl istemu, kstert Jih rabi In jih more kupiti. Hlič-no se križs Vsevprek, išče trgs in bl«g« tsm, kjer Je dobiti, ksjti olmtoj J« zs v«akegs po- ni plains rdečkasto kepo. To Je bratec? Bote moj, kako Je grd! Drugi Poum? Oh, ne, prav zares? Kazveaeljen in brez besed, a ne brez ponosa in pomilovanja ogleduje Poum to »peče me«o, lo malo, živečo in skrivnostno kepico. plačati nekaj davka, kateri je porasdeljen, da ko ga uplačamo pri nakupu, da niti ne opazimo. Kadar ml proda trgovec , par čevljev, po ceni, ki jo js on pls-čsl, priračunil poleg svojegs prislužka tudi davek, ki ga mora plačati on. Velotrgovec tudi plačuje davek. Potreben je bil transport, tudi tam je naložen davek. Gremo nazaj v tovarno, kjer izdelujejo čevlje In zopet v strojema, po kote v klavnico, po Živino na kmetijo, in na vsaki poti in poatajanki se pobira davek. Poglejmo v drugo smer. Nekateri izdelujete predmete, kateri se lahko razprodajo, drugI izdelki pa služIjo splošnosti. a se njihovo delo ne da prodati za izkupiček, pač ker delajo in alušijo splošnosti, morajo dobiti tudi plačo, ds si znjo nabavijo potrebnih stvsri zs življenje. Poleg teh je mladlns in drugI, dela nezmožni, zs katere jo tudi treba skrbeti, zato morajo tisti, ki proizvajajo potrebščine, mnogo več proizvesti kakor porabijo sami." "Profesor, meni se vidi, da radi na kaj pozabite. Ni 11 res, da skrbimo z našhn delom poleg za one, kateri so <{ela nezmožni, temveč tudi za lepo Število onih, ki so imeli vse prilike si raavlti telesne ln duševne sile. Z vsemi poznsniml sredstvi se skrbi za njih zdravja, telesni in duševni razvoj, učillšča so Jim na staža j odprta, da si lahko pridobijo znanja. V mladih letih jih vžgejo z vso skrbnostjo, 'Še v njih zrelostnih letih skrbijo zs njih udobno in iuksurijozno življenje, ne ds bi oddajali od sebe kaj koristi zs splošnost. ltsdovednost me je dostikrat gnala, da sem razmišljal, zakaj človeštvo tako rado razstavlja na pročelj kras in vabljivi luk-sus, v hiši si i>a uzdržuje polno naroda. Omenili ste, da živimo socijalno življenje, smo 11 tudi . socljalna bitja ali smo 1« dlle-tantje. BI II ne «lodill tja, kjer ste gs vi pustili, ko ste gs privedli iz prsdube, ali ne vlada še vedno Isto prsvllo, da gospodarijo prilike In brezobzirna narav, ki stremi ln si išče sredstev zs pridobitev moči, z njo si Išče bogsstvs, z bogsstvom vlsde, zadovoljen nI nikoli In gleda tudi kako nsdvlsdsti. Nekateri svojo mor rsdl rszkszujsjo, z njo v blišču ln s pompom para-dirajo, drugi so bolj zviti In skrivaj razvijajo sile ter omre- c Žujejo za dovršnl naskok. Moč se sedaj meri po bogastvu In njega lastniki lahko nakupijo z njim zmožnosti, Da Jim poaluži-Jo, Jim napravijo načrte, Jih razširjajo v tajlnstvenl nejasnosti med široke sloje, da med njimi povzročajo nerazumljivo samozvest. Pridigujejo o splošnem blagostanju doma. tujino slikajo kot torišče bedo In nezmožnosti, * Razpošiljajo prijateljske misije, ds s prijaznimi lici ln darežljivimi rokami isks-zujejo mogočnega ssmsritana, med tem ps rsziskujojo, kje «o I »olj ugodns tis zs rszpreženje korenin v izpodrsst. Doms «ku-šsjo kskor mogoče nsjveč Isčr-pati iz dela in iscenitl produkcijo; zaposljujejo izučane in trenirane veščake, da vpeljujejo sisteme, mehsnike In tahnike. Do nsjte«nejšegs kotičks Iščejo, ksko nad«»mestIti človeka z milino, sli gs nspravitl del Iste. Telesne in duševne sila skušajo izčrpali v skrajnoat. Ksr «s ne da vpreči, se završe. bresodpor-no naj sluŠt vse in vsako na svojem me«tu, ds nsstsne iz fele dežele en mehaničen stroj, do skrajno«!) produktiven, za mogočo tekmo vsepovsod!. Kakor se brezobzirno črpejo tlve sils, ravno tako «e izrabljajo narav, ni zakledi; v slepilo pa slikajo v Jasnih imrvah, kako bodoče človeštvo ta črpalo življenjska sredstva Is kemikalij, sraka In solnce, morda tudi s svtad. Van-dsr je človek kot vodna raetll* ne. katera plava pruato po vodi, «e hrsni in rast«, slednji* se I* mora prirast! k (Dalj* ■earni'tiT rml PIOBVBTZ j BISERI IZ SVETOVNE LITERATIRE | P. M. DwUjmÉd Iz žlfljMja Step« Troflso-»iti Vtrkomskiii Nekoč, ko »o se ravno raznesle prve govorice o osvobojenju kmetov ln je vsa Rusija mahoma zavrianila radosti, pripravljajo se k prerojen ju, je spotoma obiskal Varvaro Petrovno petrograjski baron, mod z najvišjimi zvezami, ki je imel tudi s to zadevo prav bliinje oaebne stike. Varvara Petrovna Je nad vse cenila podobne obiske, za-ksj njena znanja z višjo družbo so po moževi smrti vedno bolj slabela In nazadnje popolnoma prenehala.. Baron je presedel pri nji kako uro Ur pil čaj. Nikogar drugega nI bilo tam; le SUpana Tofimoviča Je Varvara Petrovna povabila ln pokazala. Baron je o njem že proj nekaj slišal ali ae Je vsaj delal, kakor da je; pri čaju pa se ni'mnogo obračal k nJemu. Stepan Tro-flmovič se ni mogel ponižati; no, bil Je vobče mož najfinejših manir. Čeprav menda ne visokega rodu, je bil vendar že od rane mladoati odgojen v odllfr-ni moskovski hiši, to Js, spodob- no; francosko Js govoril kakor Psriisn. Tsko je moral baron spoznati na prvi pogled, s kakšnimi ljudmi ae obdaja Varvara Petrovna kljub svoji gubernski osamljenosti. Ali prišlo Jo drugače. Ko je baron z gotovostjo potrdil popolno verodostojnost prvih vesti o veliki reformi, ki so se bile pravkar raznesle, Stepan Trofimovič zdajci ni mogel »trpeti; kriknil Jo: "Ura!" in celo zamahnil z roko v gesti, iz-rsžsjoči navdušenje. Vzklik Je bil zmeren, skoraj eleganten, navdušenje morda celo premišljeno in gesta pol ure pred čajem nalašč naučene pred zrcalom ; toda nekaj sa mu Je moralo ponesrečiti, zakaj baron si je dovolil komaj viden amehljaj, čeprav je takoj z nenavadno vljudnostjo vpletel frazo o splošni in opravičeni ganjenosti vseh ruskih src spričo velikega dogodka. Nato ss je kmalu odpravil In pri slovesu ni poaabil pomoliti Stepanu Trofimovlču dveh prstov. Ko ss je Varvara Petrovna vrnila v salon, je iz-prvs molčala par minut, kakor bi nekaj Iskala na mizi; mahoma pa se je okrenila k Stepanu Trofimovlču, vaa blods in s bliski v očeh, ter siknila komaj slišno: 'Tega vam nikoli ne pozabim" Drugi dan Js sprejela prijatelja, kakor da ni bilo ničesar, in tudi pozneje mu ni več omenjala toga dogodka. Toda čez trinajst let se ga je spet spomnila v tragični minuti, ponovila očitek in prebledela prsv tako kakor pred trinajstimi leti, ko ga ja prvič oštela. Samo dvakrat v vsem svojem življenju mu Je rekle: 'Tega vam nikoli no pozabim I" Slučaj z baronom Jo bil ie drugi ; ali tudi prvi slučaj je bil tako značilen, in tdi so mi, tako pomemben v usodi Stepana Trofimoviča, da ga ne morem zamolčati. Bilo je spomladi leta 1865: maja meseca, kmalu potem, ko je dospela v Skvorešnike vest o smrti generalnega poročnika Stavrogiaa. lehkomiselnega starca, ki ga je umorila želodčna pokvara na poti v Krim, kamor jo hitel, komandiran k vojujoči armadi. Varvara Petrovna je ovdovela ter se oblekla v globoko žal. Res, da ji ni moglo biti preveč hudo, aaj Je živela zadnja štiri leta zaradi neskladnosti snačajev v popolni ločitvi od moža ter mu plačevala pentljo. (Generalni poročnik sam je imel komaj poldrugsto duš tlačanov In svojo plačo pa še ugled In stike povrhu; vso premoženje Skvorešniki vred pa Je bilo Varvara Petrovno, edinke zelo bogatega zakupnika). Ali vendar Jo MARX TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovenil L Mils lil Mfc) Pod obokom so ss nabrale veHke gruče netopirjev, na tisoče na enem kupu; luči so vznemirile živali, kl so vzletavak na stotine ter so divja cvileč zaletavale v sveče. Tom jr poznal navade teh živali in nevarnost takega obnašanja. Prijel Je Becky za roko Ur hitel ž njo v prvi hodnik, kl so Je pokazal; odšla nisU prekmalu, kajti nek netopir je ugasnil a svojimi perutmi Beckyno loč, ko sU hlUla iz votline. Netopirji so zasledovali begunca precejšnjo pot; pa otroka sU planila v vsak nov hodnikt t kl jima jo* prišel na pot, in ss naposled rešila nevarnih ptic. Kmalu nato je našel Tom podzemeljsko jezero, kl se je razprostiralo v mračno daljavo, dokler se ni Izgubljalo v temi. Hotel js preiskati njegove obrežje;, pa se mu je zdelo najbolj«, čo ss prej vsede In odpočije. In tukaj ja globoka tišina kraja sedaj prvikrat polotila svojo mrslo, hladno roko ns dušo obeh otrok. Becky je rakla: "Slišiš, jaz tega nissm opazila, zdi se mi pa že takp dolgo, odkar nisem ališala osUlih." "Pomisli vendar, Bscky; midva avs dalsč pod njimi, samo na vsm, kako dsleč sev«rno ali južno ali vzhodno alf kaj. Tukaj jih n« morava slišati." Becky je začelo skrbeti "Rada bi vedela, ksko dolgo svs že tu doli, Tom. Najboljs storiva, če greva nazaj." "Res, mialim, da je najboljše. Nemara bo rea najboljšo." "Ali po znaš pot, Tom? Meni se zdi vse zmešano." "Mislim, da bi jo že našel; samo tisti netopirji. Ce nama ugasnejo obe luči, bova v lepi stiski. Poskusiva kako drugo pot, tako ds nama ne bo treba tam akozl." "Dobro, upam, da ss n« bova Izgubila. To bi bilo grozno!" In otrok s« Ja zdrznil vzpričo misli na tako strašno motnost. Mahnila sU jo po nek«m hodniku in hodl-Is molče dolgo časa dalje, t«r pogl«dovala pri vaaki novi odprtini, da bi našla kaj znsnsgs na nj«j; ps vss so bils nspoznsne. Vs«l«j, kadar j« Tom pr«l«koval kraj. j« opazovala Be-cky njegov obraz, da bi vjela kako izpodbudno znamenj«; on pa j« vedno odgovoril dobr« volj«: "O, vs« J« v redu. Ts sicer ni prsva pa pridemo takoj do nj«!M Toda upanj« mu j« vedno bolj upadalo in kmalu se j« začel podajati tja-vendan v c«peč« a« hodnike v obupni nadi, da vendar najde pot, kl jo je telel. Se vedno j« od-govarjal: "Vss v rodu", sli njegovega sres ss J« polsstils taka groza, da so Izgubil« b«s«d« svoj prepričevalni glas in s« glasil«, kot bi govoril: "Vs« izgubljeno!" B«cky se gs je v smrtnem strahu oprijela tesneje in skušala zadrfte-ti solze; pa ao jo zalile navzlic temu. Navae-zadnj« j« rekla: "O. Tom. ni ae treba zmeniti zs netopir j«; pojdiva nazaj kar po tisti poti! Zdi ae mi da zahajava v«dno bolj." Tom ae jo usUvil. "PoslušajP J« rekel. . Popolno tlšins; tsko globoks tišins. ds sta čula eelo svoj« dihanje Tom je zsvpil. Klic Je odmeval po prašnih votlinsh in Izginjsl v daljavi s medlim giaeom. ki je bil podoben porogljivemu hehetanju. "OJ, nikar As enkrat, Tom, pre grozno J«r j« dejala-Beckjr. > "Grozno J«, ali je bolje. Becky; veš. morda nas ališajo," in jo aepet zsvpil. Ts "morda" jo vplival še groznejše nego pošastni ameh; v njem se je izražalo izginjajoče upanje. Otroka sta sUla tiho Ur prisluškovala; pa bras uspeha. Tom jo Je udaril na mestu nazaj ln poapešil korake. Ni trajalo dolgo in neka nsodločnost v njegovemu vedenju je razkrila Becky novo grozo: on ni znal najti poU nazajJ "Oh, Tom, nobenih znamenj nisi delali" "Becky, bU som tak bedak! Tak. bedaki Ni mi priilo na misel, da bo treba iti nazaj 1 Ne, ae moram najti pravegs poU. Vse gre križem kražem." "Tom, Torn, izgubljena aval Izgubljena sval Nikdar, nikdar več ne prideva iz Uga Strašnega krajši OJ, zakaj sva zapustila druga 1" Zgrudila aa je na tla in začela tako blazno ¿okati, da ja obiU Toma zona ob misli, da u-tegne umreti all Izgubiti pamet. Sedel je poleg nje In jo objel; ona po si je zakrila z rokami o-braz, se pritisnila k njemu in tožila svojo gro-so in prekaano kosanje, ki je odmevslo v daljavi in se Izpramlnjalo v porogljivi smeh. Tom jo je milo proeil, naj se ohrabri, ona pa je odgovorila, da na mora. Začel si je očitsti in se ob-toievati, kar jo je pripravil v U nesrečni položaj; to je im^o boljši uspeh. Dejala je, ds bo poskusila poftiviti upanje, ds bo vsUla In šla z njim, kamorkoli jo popelje, samo, če ne bo več tako govoril. Njegs namreč ne zadene večja krivda kot njs, je rakla. In šla sta zopet dalje — brez cilja — kar tjavendan — drugega itak niaU mogla kot Iti daljo, gibati sa. Cez nekaj čaaa je kazalo upanje, da so poživi — brez pravegs vzroka, samo raditega, kar ja v njegovi naravi, da oživi, če mu staroat in navajenoat na nesrečo nisU vzela moči. Cez nekaj čaaa je vzel Tom Beckyno %svečo ter jo ugaaall. Ta varčnost je bila Uko pomenljiva! Besedi ni bilo treba. Becky je rasumels in upanj« jI ja sopet upadlo. Vedela j«, da je i-mel Tom ša ono eelo svečo ln tri ali štiri kose v šopu — sli navzlic Umu je moral biti varčen! Polagoma jo sačels utrujenost tlrjati svoje pravico; otroka sU skušala pustiti to v ne-mar; strašna se jima je zdela misel da bi sedela "na tleh, ko j« postal čas tako dragocen. Gibanje v kako smer, v kUrokoli smer je bilo vsaj neko napredovanje in bi utegnilo biti u-spsšno; ali sedeti je pomenilo vabiti smrt in o-krajšatl njeno zasledovanje. Naposled sU odpovedali Bockyni šibki no-Žici. Sedla Je. Tom se je vsodel poleg nje In govorila sta o domu in prijateljih 10 udobnih po-ateljah, največ pa o svetlobi! Becky je plakala ln Tom j« ugibal, kako bi jo najbolje tolažil; pa Vse njegove tolažilne bessde so bils obrsbljsns In so zv«n«l« kot roganj«. Utrujenost j« vpli-vsla tako silno na Becky, da je zadremala. Tom je bil hvalsAaa. Sedel je tam. ji zrl v preplašeni obraz, ki se js rasvsdril pod vplivom prijet-nih sanj; sčasoma ae je prikazal naameh In ss naselil na njem. Njen pokojni obraz je odseve! mir In spaa ns njegov duh in njegove misli so poletsls nasaj v davns čass. k spominom polnim sanj. Ko je bil aatopljen v Uka globoka premišljevanja, ae j« zbudila Becky s veselim, kratkim amehom. ki pa JWe zamrl na uatnicah In mu J« sledilo ječanje. "0. kako ssm pač mogls spati! Želim, ds bi as ns bils nikoli, prav nikoli zbudila! Ns, n«. nočem tega, Tom! Nikar tako n« glej! N« bom v«č tako govorila H • "Veaell m«, da si spala. Becky; sedaj >oš spočita (n bova Uko našla pot na proato.*\ "Poskusiva. Tom! Tako lepo delelo (sem videla v sanjah. Zdelo as mi js. da greva tja." "N«. n«l Pogum. Becky, pojdiva naprej P (Dal* peMaJU) _ je pretresla neoadnost smrtne vesti; umeknila se je v popolno samoto. Razume ae, da je ostal Stepen Trofimovič nerszdružno pri nji. Maj je bil v polnem razcvetu; vrstili so se.prečudni večeri. Čemi je cvel. Prijatelja aia ae shajala vsak večer na vrtu in posedala do mraka v hladniri, izlivaje drug pred drugim svoja čuvstva in misli. Poezija se je oglašala v Uh minuUh. Pod dojmom izpremembe v svoji u-sodi je govorila Varvara Petrovna več nego navadno. Bilo je, kakor da se stiska k prijateljevemu srcu: to je trajalo nekaj večerov. Zdajci pa je ob-senčila 8Upana Trofimoviča čudna misel: ne računa li ne-utešna vdova nanj, ne čaka li, da jo saamibi ob koncu žalnega leU? Misel je bila cinična; toda ravno visoka natura je v svoji mnogOstranski razvitosti po-gostoma rada nagne j na k ciničnim mislim. Jel se je vglabljati vanjo in je našel, da kaže tako. Zamislil se je: "Premoženje je res ogromno, ali ,." Gotovo, da Varvara Petrovna ni bila v vseh rečeh podobna krasotici: bila je visoka, iolta, koščaU ženska čezmerno dolgega obraza, ki je imel nekaj konjskega na sebi. Vse bolj in bolj je o-mahoval Stepan Trofimovič, mučil se z dvomi Ur se dvakrat celo -razjokal od neodločnosti (no, jokal je dokaj prostorna) Zvečer pa, v hladnici, je dobivalo njegovo obličje nehoU ka-pričen In posmehljiv izraz, ko-ketno in hkrati ošabno črto. Taka reč se dogaja mahoma in proti volji človekovi, in je celo tem vidnejša, čim plemeniUjš je ni. Sam Bog ve soditi, kako je bilo, ali najverjetneje je, da se nI porajalo v srcu Varvare Petrovno nič, kar bi bilo moglo docela opravičiti sumnje Stepana Trofimoviča. In najsi je bilo njegovo ime še tako slavno, svojega, Stavroginskega, ne bi bila dala zanj. Mogoče je bilo ž njene strani vse zgolj Ženska igra, pojav nezavedne ženske potrebe, toli naravne v mnogih izrednih slučajih ženskega življenja. Kajpak, glave ne sUvhn; kdo pa vidi v globino ženskega srca Toda nadaljujmo. Lehko Si mislimo, da je sama pri sebi kmalu ugenila čudni izraz prijateljevega obličja; bila je finočutna in bistrooka, on pa včasih ksr preveč naiven. Toda večeri so se vrstili kakor prej razgovori-so-bili prav Uko poetični in zanimivi. In enkrat glej, ko ae je nočilo, sU se pri JsUljsko razšla po živahnem in pesniškem razgovoru ter si vroče stisnila roke ob stopnicah trakU, v kaUrem je živel Stepan Trofimovič. Vsako poletje se je selH te ogromne gosposke hiše Skvorešnikov v U stransk trakUk, ki je aUl skoraj na vrtu. Vrnil se je v svojo sobo Ur vzel v skrbtfivi zamiiljend-sti cigaro, ae da bi Jo takoj pri žgal; nekam truden ae je usU vil nepremično prod odprtim lcnom ter se zagledal v bele oblačke, plavajočo okrog jaane-ga meseca kot lahko perjiče Zdajci pa je sačul rahel šum za seboj; zdrsnil se je in se okrenil Varvara Petrovna, kl jo je bi ostavil komaj pred štirimi mi-nuUmi, Je stala spet pred njim Njen žolti obraz Je bil akora poslnel, stisnjene ustnice so kotih drgetale. Celih desst sekund je molčala, iroč mu trdo In nsisproano v oči; sdajci pa je šepnila naglo in razburjeno: 'Tega vam ne pozabim nikoli!" To žalostno povest mi je pravil Stepen Trofimovič celih deset let poanejs. SepeUje In zs zaprtimi vrati ss mi js rotil, da je takrat-edrevenel na mestu In nI ne sliial ae videl, kako je Varvara Patrovna izginila. Ker ni nikoli več omenil Uga dogod ka in je šlo vse svojo pot. kakor bi ne bilo nlčeaar, se je do smrti nagibal k miali, da Je bile vse le halucinacija pred boleznijo tem bolj, k«r Je še tisto noč res obolel in leial celih štirinajst dni, Uko da so tudi njuni sestanki v hladnici prenehali. Kljub aamišljeni halucinacij pa j« vse svoj« življenje dan za dnem pričakoval nadaljevanja in razpl«tl|aja tega dogodka. N mu šlo v glavo, de bi bilo s tem ž« vs« končano. Razum« se potemtakem, da Je večkrat mer! prijstsljiee s čudnimi pogledi POaLAD NA POLJU Življenj« v obdelani zemlji. ČETRTEK, 2. JUNIJA. ^ Spomladi lahko opaziš, kak-na razlika je med prstjo, ki jo .ie v surovih brazdah predelal mraz, in pa med prstjo, kkje preko zime osUla nepreorana. S Um, da skrbno pripravimo n razumno obdelamo zimsko praho, dosežemo t. zv. godnost zemlje. Godna zemlja se že na zunaj dobro pozna. Tudi teika prst, ki jo je v surovih brazdah predelal zimski mraz, je rahla n grudičasU, ima torej razmeroma večjo prostornino nego zbita, neobdelana prst, Ur je go-basta in elastična kakor, dobr o shajano testo. Taka zemlja je temnejše barve, ni premokra in se tudi tako, bril ne izsuši, marveč osUne sveža celo v nahjujši vročini. Razen Uga se v dobro obdelani in prezračeni prsti po-množe in fino porazdele take rudninske snovi, ki jih koreninice lahko použijejo brez večjih naporov. V godni, močni prsti pa je tudi delovnost koristnih bakUrij najbolj živahna in plod on osna. Zemlja namreč ni mrtva masa in je "delovna" baš zato, ker prebivajo v zgornjnh plasteh prati milijoni in milijarde silno važnih, a človeškim očem nevid nlh živih bitij. Godnost zemlje se ne da kar poljubno prisiliti umetnimi sredstvi; ne bo postala zemlja godna, če bi jo n pr. šele spomladi, tik pred setvijo začeli obdelovati in drobiti na vse kriplje. Prsti moramo dati prilike in časa, da se pri roda sama v njej udejstvi, da torej priroda sama izvrši v nje, čudodelne preosnove. Zimsk: mraz ustvari grudičastf sestav preorane grude Ur jo na U način fino prezrači in usposobi za koristne preosnove. Ifovejša raziskovanja so dognala,, da baš tisU majčkena, le pod povečanim steklom vidna bitja (mikroorganizmi) — razne bakterije, alge in dr. — v prav veliki meri pospešujejo, godnost zemlje. Ta majčkena bitja žive naj več v površju obdelane prst kjer dobe za svoj razvoj potrebno količino zraka in vlage; dobro se počutijo slasti v takih tleh, ki vsebujejo dovolj apna in humusa (oetankov rastlin in hlevskega gnoja). BogaU žetve se ne dosežejo samo z obilnim dodanjem raznih redilnih snovi, temveč moramo preskrbeti zemljo tudi z dovoljno množino mikroorganizmov bogaUga humusa. Predpogoj za bohoUn razvoj koristnih zemeljskih bakterij je torej pravočasno obdelana, prezračena in zagnojena zemlja. V 1 kubičnem cm dobre obdelane zemlje se najde čosto čez 10 milijonov bakUrij. Ce ' si predočimo, da so U bak'Urije povprečno po tričetrt mikroma ( t j. tiaočinkfe milimetra debele in po en in pol mikroma dol ge), Ur bi omenjenih deset milijonov tesno skupaj zložili, po-Um bi to ogromno število bakterij izpolnilo šele prostor ene stotinke kubičnega milimetra, dele z eno milijardo (tisoč milijonov) . bakUrij bi napolnili 1 kubični mllimeUr, torej šele tisoči del 1 kubičnega cm. Ce se Urej v 1 kubičnem cm zemljo nahaja deset milijonov bakterij, imamo pred seboj še vedno skoraj samo prst. Razne bakterije povzročajo prav mnogovrstne preosnove v obdelani zemlji, n. pr. gnitje in trohnenjc; nekatere nabirajo dušik Iz zraka, druge spet pre-tvarajo amonljak is gnojil v so-litre (soli dušičn* kisline), ki so najlažje dostopna dušična hrana za raatlinsko korenine, a nekatere so pa tudi škodljive, na pr. one bakterija, ki povzročajo razpad aolitrov. is katerih uhaja tedaj sloboden dušik v podobi plina v zrak. Kakor vsem iivkn bitjem, je potrebna tudi bakterijam sa a-spešen razvoj primerna toplina, čeprav prenesejo bakterije tudi prav nizke In visoke topline. Dokler je zemlja zmrznjena, js življenje bakterij v splošnem bolj počasno In mrtvo. Resne vrsU bakterij se najbolje počutijo pri različnih temperaturah, navadno pri 20 do 80 stopinj C. So pa nekatere bakterije, ki tudi poci-mi prav učinkovito vrše koristne Hreosnove v obdelani zemlji. Zelo važno je n. pr. delovanje tistih bakUrij, ki tudi v naj-ostrejši zimi še vedno po malem razkrajsjo beljakovine iz gno-in rastlinskih osUnkov Ur s em pomnožujejo zalogo amoni-aka v zemlji. Ko pa ae spomladi zemlja ne- aoupat- ,i¡ * prév no vorjoaaoto v adro vil«. vaarno naruíi. te to brooplo¿ao adravíio. Ako trpite k vt, ttvljoajo in ate n«r«m kaj vm poakiulll. dl bi m ro*ill tea* atraía«« trpljenja naduh, in tuli trn air nad raoaa ubupah. lite po to kroaptalno pookušnjo. tno pi. Bvoaploéni poabaaai kopan. IIIS S. Fro«»tiar BU*.. 4(2 Niagara Bt Boffolo. N. T. Polljlte T»io brotploénu poakuino nus ...................... Zdi viisi u aaroČRike NA PRODAJ JE Fdrd Touring Automobil še v dobrem sUnju in po ceni. Oglasite se pri lastniku na: Anton Gorenz, R. No. 8, na E. Sangamon Aye. Box 85, Springfield, IH.—(Adv.) NAROČNIK; POZOR! Znamenje (May 31-1927) pola vam ja naročnina po-U dan. Poaovtta Ja da ta» ja mogoče vsUvljen, kar wA bil plačan. Ako je va* list pfe lan In ga na prejmete, je mogoči vstavljen vsled napačnega na* slava, pišiU nam dopisnico ts navediU stari In novi naslov. Naši zastopniki ao val šr» štveni tajniki In drogi zastopniki, pri katerih lahke plalnU naročnino. Naročnina aa celo leto ja 9&0a la aa pol leU pa 92.50. Claal S. Na P. J. doplačajo sa pel lata $1.90 ln aa cela lato $&S0. Za mesto Chicago In Clcsta sa Isto (€.60, pol leto 98.25, as člana 9540. Za Evropo stan« sa pol lata 94.00, sa vaa lato pa 98.00. Tednik stana aa Bvropo $1*70. Člani doplačajo ——* 50s as Po sklepu seje glavn«ga odbora & N. P. J., zborujoče?* meseca februarja, 1927, se POVIŠA NAROČNINA ZA DNEV-NIK PROSVETO ZA 91.00. Ta sklep stopi v veljavo od 1, julija, 1927, naprej. Upravni-fttvo želi, da naročniki in član-stvo ta sklop apošUvajo, kajti bU je potreben, da se ohrani list, kakoršen je, povečan na sedem kolon ie sa naprej in tako da Imajo naročniki več dobregs gradiva. Seja je tudi sklenila, da se da vsem naročnikom, kl so že sedaj naročeni na list, prilika, da lahko plačajo po stari ceni svojo naročnino In vsi, ki tako želijo, lahko to isvrše do 1. julija, 1927. To velja tudi za vse one* katorim poteče naročnina po 1. juliju, da lahko plačajo sedaj za naprej ie po stari cent Bratje in sestre, sedaj imate priliko, da poiljeU naročnino, predno stopi v veljavo nova cena. Časa je ie skoro dva meseca, vendar hitlU s pošiljat vi jo vaše naročnine in pridobite še kakega novega naročnika. Zapomnite, da je čas do 1. julija, 1927. Cene po 1. juliju, 1927, bodo: Dnevnik za celo leto 96.00, za pol leto 93.00. Clanl doplačajo za celo leto 94.80, za pol leU 92.40. Za staro domovino stane u celo leto 90.00, za poUlato $4.50. Za mesto Chlcago in Cicero, za celo leto 97.50, za pol lets 98.75. Te nove cene stopijo v veljs-vo takoj po 1. juliju, 1927. Naročnina lahka tndl polljeto na naslov: UPRAVNISTVO u PROS VET A99 mi a LawMale Am CHICAGO. ILL. Dve darili za nove naročnike Kdor se pobudi v sedaajikin-paaji is dobi osem polletnih ili šHri cslelstae saročsine zs dsev-mk 'Trasveía" ia pošlje cel« vsoto epravnÜtvu, dobi kramo samonapojno pisalno pero i svinčnik s lepim S. N. F. J. sssken AU fete naročeni aa dnevnik "Pregreto"? Podpirajte STO j list! krj12eha utra s. n. p. j AMERIŠKI SLOVENCI—Isvrstaa krasna knjiga, obsegs 688 strani, trdo vesana, vredna svoja osna, stana-fiJ* nin—ti ftagl^is floialm sslo poučna In lahko raz-omljiva knjiga sa Učenja angleičine, a dodatkom raznih koristnih informacij, etane samo—...................J2.00 In splošni razvoj, knjiga Iz katera samoreU črpati mnogo naukov za telesno in duševno dohaa.............................. Pater Malavsntnra—V laharatm oontmfva povest Is taljenja ameriških frančiškanov. In doüvljajl rojaka. Izvrstno spopolnjena s slikami.----------------$1Ä0 Znjodald—resnična povest In prava fluetradja dosis J skd-Uga dela iivljeatfa slovenskih delavcev v AmerikiJl-75 Jlmade Higgina-krasns povest, kl jo je spisal sloviti easrilU pisatelj Upton Sindair, poslovenil pa Ivm Molek____~|L0t 8. redna henvensCIs S. M. P. J. ti ▼ treh dejaajlh • prulogom «a epi samo.............................*** S. N. P. J* selo priporočljiva aa KMH2BVNA MATICA &!t.*.J. s a a a ■ a a a a ■ a ■ ■ a ■ a i ■ a 8 fl a a a • 0 0 0 S a a