št. 42 (1125)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek,
21. oktabra 1971
RIBNICA - Danes bo seja občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o izvajanju stabiliza-cij^ih programov delovnih organizacij.
KOČEVJE- Jutri ob 19. uri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo del kiparja-samouka Draga Koširja iz Jelovca pri Sodražici.
DELNICE - Proslave 30-let-nice vstaje, ki je bila v nedeljo, so se udeležili tudi predstavniki sosednje kočevske občine.
BREŽICE - Sekcija za pomoč o’starelim pri izvršnem odboru SZDL V Brežicah se bo sestala jutri in pregledala, kako se uresničuje skrb za stare in bolne občane v mestu, po vaseh in zaselkih, ter sprejela nove načrte.
KOCEVJE - Jutri bo seja občinske konference SZDL, na kateri bodo izvolili člana republiške konference in razpravljali o dopolnitvah republiške ustave.
METLIKA - Takega sejma, kot je bil v torek, že nekaj časa ni bilo. Sejmišče je bilo natrpano z živino, cene pa so bile občutno nižje kot prejšnje krati.
BREŽICE - V noči na torek So neznanci vlomili v poslovalnico Ljudske potrošnje MODA v Brežicah. Odnesli so okoli 20 plaščev, 100 do 130 volnenih in sintetičnih jopic, ure in druge predmete. V isti noči so vlomili tudi v trgovino v Dobovi.
METLIKA - Maro Šandor, 58-letno Metličanko, je v ponedeljek s cestišča, po katerem je rinila samokolnico, zbil v jarek avtomobilist Nikola Žugeršič. Sandoijeva je bila laže poškodovana.
KRSKO - V poslovalnici novomeške NOVOTEHNE na Cesti 4. julija v Krškem so v noči na torek vlomilci odnesli več brivnikov „ISKRA SIKSTANT“, 4 transistorje in okoli 1.000 din gotovine. Škodo še ocenjujejo.
Atomski bavbav še prisoten med odborniki
Brežiški odborniki so 14. oktobra ponovno zahtevali, naj občinska skupščina izposluje vsa zagotovila, da življenju prebivalcev in okolju ne preti nobena nevarnost po letu 1977, ko bo v Krškem začela obratovati jedrska elektrarna.	^
■' Odborniki so izrekli vrsto pomislekov. Zlasti dvomijo, da bodo investitorji naročaU v tujini zares
varno in solidno opremo, ker bodo gotovo iskali najcenejše ponudnike.
Dvome o varnostni je povzročil tudi film ma televiziji, ki je pred kratkim prikazoval škodljive vplive jedrskih central v ZDA. Opozarjal je nia motnje, kijih atomske elektrarne povzročajo v naravnem ravnovesju okolja, in razgrinjal pred gledalci težave pri shranjevanju odpadnih snovi, hlajenju itd. Odborniki so še poudarili, da bo treba čimprej temeljito preučiti, če jedrska elektrarna ne bo škodovala ogromnim zalogam pitne vode v globinali na Krškem polju.
Dogovorili so se za skupen ogled v prisotnosti strokovnjakov oziorma investitoijev, ki bi jim dajali vsa potrebna dodatna pojasnila. Skupščina bo skušala v kratkem dobiti tudi mnenje republiškega Zavoda za zdravstveno zaščito prebivalstva. Skrbi in dvomi sc torej šc niso razblinili, zlasti ker so te stvari načeli tudi v hrvaških časnikili.
J. TEPPEV
iliii
Komandant korpusa general podpolkovnik Radivoj Ljubičic je na slovesnosti v Cerkljah izročil komandantoma polkovniku Francu Jordanu in podpolkovniku Romanu Zupanu spominki plaketi SVOBODA 71, ki jih je njunima enotama za uspešno sodelovanje na manevrih Svoboda 71 podelil državni sekretariat za narodno obrambo. Komandanta sta zatem najzaslužnejšim vojakom in starešinam iz svojih enot izročila denarne in praktične nagrade. (Foto: M. Vesel)
Qi POJAVIH, KI SOI ŠE NADALJE ZAVITI V SKRIVNOST
»Leteči krožniki« nad Dolenjsko?
Neznani leteči predmet so v Sevnici opazovali kar 40 sekund
da gre za privid. Kako drugo razlago bi sprejel, samo privida ne,“ je dejal Stane, kije nerad pristal na to, da njegovo ime omenjamo v časopisu.
(Nadaljevanje na 24. strani)
DBH
NLP, nezani leteči predmeti, kijih v angleško govorečem svetu označujejo s kratico UFO, spet vznemirajo svet iri burijo človeško domišljijo. „Leteči krožniki“, kakor je bolj domače ime za ne-zima telesa, ki plovejo po nebu, so se pojavili nad Puljem, nad "Ljubljano, očividci pa trdijo, da tudi nad Dolenjsko, natančneje; nad Sevnico.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
ZLASTI vOKTOBRU -MESECU
VARČEVANJA
Pogovaijali srno se s Stanetom Kočevarjem, komunalnim
|!0B NEKATESDH ODPRTIH VPRASiaiJIH ^
POPTlCNaiNFORMATIVNBGA nSKA
V Dolenjskem listu I še marsičesa ne bol
^ Ali smemo govoriti o »pasivnem odnosu« po-{ klicnih novinarjev do obveščanja o življenju I In delu v naši i^rajlnl? — Kje^ vzroki za krčenje obsega Dolenjskega Hsta, ukinitve ^ nekMeriti rubrik in zmaajsevanja števila poročU iz občin? Sredi oktobra: Še veđttćt neurejeni odnosi glede sofmancirafl^ za slovno leto 19711 — Ali poslanci vedo za rha-terialni položaj slovenskega pokrajinskega političnega tiska?
S področn^a posvetovanja članov Kluba doknj^ih po* siancev in pr^tavnikov dnižbeno-poiitičnih oi]ganizacij, ki je bilo 7. oktobra v Novem mestu, StraiS in DoL Toplicah, je tovadš Fianc med diuskn pr^^gi	poročal	o
oceni tega posveta^ gle4^ odnos sredstsr javnega infoimi-nnja (dda RTV), v kkferfii je vse premalo informacij z obmo^ Dolenjske. 2^asti. podand niso l)ili zadovoljni z odnosom Dol. Usta, ki ,,ne Šteje ra potj^bno, da bi na taka posvetovanja pošiljal gvoje zastopnike*'.
Uredniški odbor Dolenj- nosti o dogajanjih v pokra-skega lista sprejema kritiko jiiu‘ ne bD vzdržala resne kri-
poslanccv na račun njiliove ocene, da je v sredstvtfi javnega obveščanja premalo vesti iz Dolenjske. Na pripombo glede pošiljanja „za* stopnikov Dol. lista na taka (in dniga) posmosanja" pa je treba odgovoriti malo ob-fen^. To želimo narediti jtvno in 5e pred osebnun pogovorom, na katerem naj bi ^DiZčštili „vzmkc za pasiven odnos do inforraffanja o do-na-Dolenjskem oz. z Območia, fci ga pokriva Klub 40leini8k^ poslancev".
Najptg .Jfeditev o
su
pekli Ke c
resen ugovor; .j^slvnem odno-licnih novinarjev Do-
tike, ko bomo o tem govorili na napovedanem sestanku. Menda prav vsa javnost ve, kakšen je delež poklicnili časnikarjev v naši pokrajini, kar zadwa obveščanje. C e ga strnemo v najkrajši stavek; ^Naredimo vs^, kar zniofisna*’, smo že povedali tudi resnfco o našem odgovornem m napornem delu. Toda lifc^ni vzroki vplivajo im to, ^ dostikrat kljub naj-ba|li volji ne moremo biti knsvsem nalogam:
- iafti je bilo v' uredništva Šol. lista 12 novinar-^v, 1^08 na* je samo še 9;
do obveilčanja jav- (Nada^evanje na 5. strani)
S
I
0
0
0
0
0
0
inšpektoijem pri občinski upravi v Sevnici, ki je potrdil, da je 7. oktobra ob 23. uri in sedem minut opazil skupaj z svojo ženo in prijateljem Emilom Jurčičem iz Opatije neznani leteči predmet, ki je bil viden 40 sekund.
„Ne bi želel videti zaradi tega dogodka neresen, saj je znano, da so bili očividci pojava izpostavljeni samo zasmehovanju in neprijetnim opazkam. Toda kar sem videl, sem videl. Naravnost smešne se mi zdijo pripombe.
'Nad srednjo Evropo se zadržuje območje visokega zračnega pritiska, hkrati pa doteka od zahoda topel zrak. Sprva bo precej sončno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Poslabšanje vremena je možno šele proti koncu tedna.
ZAPOZNELA POMLAD - V vrtu Franca Jeniča iz Gotne vasi pri Novem mestu smo sredi prejšnjega tedna na mladi sadiki kanadke videli dva cveta. Tudi drugje so nas naši bralci opozorili na čudno igro narave. Na sliki: Franc Jenič in njegova razcvetela jablana. (Foto: S. Dokl)
EDEN NAJVEČJIH PROCESOV ZADNJIH LET
Profesor Janko Jarc
Čestitamo!
Ob 150-letnici muzejstva na Slovenskem so pretekli teden v klubu poslancev v Ljubljani podelili 7 Valvasorjevih nagrad. Skupnost muzejev Slovenije je z njimi najzaskfznejšim muzejskim delavcem izrekla priznanja za posebne dosežke v dolgoletni dejavnosti. Valvasorjevo nagrado je prejel tudi prof. Janko Jarc, ravnatelj Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Podelili so mu jo za štiridesetletno znanstveno delo, ki ga je nagrajenec posvetil predvsem Novemu mestu, njegovi bogati preteklosti in novejši slovenski zgodovini - Nagrajeni so še dr. Jože Kastelic, Zoran Kržišnik, dr. Josip Mal, France Ostanek, Marija Rutar in Bogo Teply.
Prof. Janku Jarcu, prizadevnemu in zaslužnemu muzejskemu delavcu, ki mu gredo zasluge za uspešno delo leta 1939 ustanovljenega Muzejskega društva v Novem mestu in ki je od 1. maja 1951 dalje ravnatelj Dolenjskega muzeja, ob novem javnem priznanju prisrčne čestitke številnih prijateljev, znancev, sodelavcev, tovarišev iz NOV in poklicnih kolegov!
M mreži dve veliki ribi in tri male
Potujoči vlomilski kvintet z medrepubliškim slovesom obsojen — Glavna krivca Zlatko Anzulovič in Ivan Kandija sta se štela za strokovnjaka, pa vendar sta pri 29 skupnih vlomih zagrešila nekaj napak — Prvi bc ponovno sedel 12, drugi 9 let v strogem zaporu
Za moški pedenj in dva debela palca je debel spis primera Anzulovič in pajdašev, ki ga je tri dni obravnavalo okrožno sodišče v Novem mestu, sodbo pa izreklo četrti dan. O vlomilski skupini, katerega vodjo so pozimi zasačili v Šmarjeških Toplicah, ko je v
Stiije temnolasi moški in črnolaso dekle z dolgimi lasmi v svetlem hlačnem kostimu v barvi jajčne lupine in modela safari, so 11 oktobra sedli pred senat novomeškvga okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič.
Prvi dan je Uajala razprava z manjšim odmorom od zjutraj do poznopopoldanskih ur. Niko Bricelj, namestnik okrožnega javnega tožilca, je bral obtožnico, v kateri je bremenil Zlatka Anzulovića, Ivana Kandijo, Vinka Sandorja, Darka
družbi Vesne Sirovan hotel vlomiti v pošto in se mu je slučajno zalomila pila, smo takrat obširno poročali. Organom UJV in miličnikom je padla v roke velika riba. Na procesu je pričalo 47 ljudi, sodni stroški brez odvetnikov pa znašajo blizu 10.000 dinarjev.
(Nadalj. na 8. str.)
Skupina, ki se je spomladi znašla v riovomeškili zaporili; od leve Anzulovič, Kandija, Sirovan; skrajni dPMii Mihinjač
tedenski
mozaik
Proslava 2500-letnice perzijskega cesarstva je sicer minila, toda spomin na nenavadne dogodke minulega tedna v staro-1 davnem Persepolisu bo še dolgo ' prisoten.
Menda se v tem stoletju še ni zbralo na enem mestu toliko uglednih osebnosti in reporterji, ki so spremljali to slovesnost, so imeli kaj videti! Nekaj posebnosti iz reporterske beležnice:
Ugledni gostje so stanovali v šotorih, ki pa so bili to le po imenu, saj sta bili v slehernem „šotoru“ razen dveh spalnic tudi dve kopalnici, velika dnevna soba in še dva prostora: vse sobe so imele centralno kurjavo, brezhibno elektriko, air-condition in še kaj.
Seznam jedil za svečano večerjo so sestavljali nekaj mesecev, nato pa so se zedinili, da bo približno takle: za predjed kaviar v prepeličjih jajcih, nato solata iz sladkovodnih rakov, posebna vrsta jančka, polnjena z zelo redkimi perzijskimi gobami, solata iz mandeljev, fige v vinu... vse to so zalivali (ampak ne samo to, kajti jedil je bilo še mnogo več!) s pristnimi francoskimi vini in šampanjcem, ki so ga pridelali posebej za to priložnost.
In kako je bilg z oblekami? Poročajo, da sta bili k dve izmed odličnih dam v povsem dolgih oblekah, menda pa je bila obleka perzijske cesarice (v olivno zeleni in zlati barvi) najlepša.
Kajpak so - seveda povsem neuradno - primerjali tudi šarm in lepoto zbranih predstavnic ženskega spola in tu je odnesla prvo mesto po splošni sodbi Gracia Monaška - nekdanja filmska igralka Grace Kelly.
Posebnost svoje vrste je bilo tudi dejstvo, da so se na slavnostno parado pripeljali vsi skupaj v avtobusih - menda se je to zgodilo prvič, kajti doslej je veljalo, da se tako imenitne in ugledne osebnosti vozijo vsaka v svojem avtomobilu.
Toda reporterji, ki so sicer izbrskali najrazličnejše podatke o veličastni proslavi 2500-letnice perzijskega cesarstva, niso in po vsej verjetnosti tudi zlepa ne bodo, mogli zvedeti koliko natančno je pravzaprav veljala ta prireditev... odgovor je še vedno skrit in bo, verjamemo, še tudi nekaj časa ostal...
Občine želijo pomagati
Predloge višjim organom podprimo z lastno podjetnostjo! — Družbeni dogovor o sodelovanju vseh, ki so kakorkoli povezani s kmetijstvom (kar velja tudi za nazaj!)
Na letošnjem posvetu predsednikov občinskih skupščin vse Slovenije, ki je bil pred kratkim — vsako leto imajo le enega podobnega — smo slišali o veliki pripravljenosti občinskih organov, da bi kmetovalcem kar najbolj pomagali. Vsi želijo, da bi se razmere v kmetijstvu izboljšale, tako da bi družba imela dovolj živil, kmetovalci pa ustrezne dohodke, ki bi zadržali na kmetijah tudi mladince in bi hkrati bilo poskrbljeno za ostarele ljudi.
Cilj je enosten, „recepti“ za dosego pa se razhkujejo. V nekaterih občinah dajejo prednost ukrepom višjih družbenih organov, v drugih pa hkrati, ko opozaijajo na slednje, iščejo možnosti tudi
doma.
Pri ocenjevanju dosedanjih izkušenj v posameznih občinah so ugotavljali, da se možnosti sicer razlikujejo. Nekje laže zberejo denar za pospeševanje kmetijstva kot drugod. Tam, kjer trdijo, da je pri njih najtežje, pa gotovo še niso naredili vsega, kar bi lahko, Ali brez pomoči širše družbene skupnosti ne upajo začeti ali menijo, da bi njihov trud rodil premajhne uspehe?
Res je, da vseh vprašanj ne bodo mogli rešiti v občinah, ne odpraviti vseh težav, ki tarejo kmetovalce. Razmere v kmetijstvu so hudo neugodne. Pa ne po krivdi kmetovdcev! Razvijale so se tako, kakor jih je v minulem obdobju usmeijala kmetijska politika. V zadnjem letu di dveh, ko se je spremenila, pa se še ni moglo veliko izboljšati. Saj tudi naloge, ki so bile zapisane v resolucije in sklepe, še niso vse uresničene.
Predsedniki občinskih skupščin upravičeno opozarjajo na tiste n^oge, ki naj bi jih uresničili višji organi. Sama ureditev trga s kmetijskimi pridelki, znižanje carin na uvožene kmetij-
ske stroje, zagotovitev dovolj kreditov, gmotna pomoč pri zdravstvenem in starostnem zavarovanju kmetov in drugo, kar naj bi uredili višji organi, pa kmetovalcem ne bo dovolj pomagalo, če se ne bodo po-
TELEGRAMI
TEHERAN - Iranski ^ Reza Pahlavi je izjavil, da želi biti Iran neodvisen in da je vse tisto, kar so dosegli v minulih letih, rezultat lastnega znanja in lastnih prizadevanj. Želimo sodelovanje z vsemi, vendar na enakopravni osnovi, je dejal perzijski šah.
KAMPALA — Šef režima v Ugandi general Amini je izjavil, da je med njegovim obiskom julija letos v Veliki Britaniji in Izraelu- poskušala garnizija v Morotu na severovzhodu države izvesti prevrat in strmoglaviti njegovo vlado.
PRAGA - Občinškp sodišče v Pragi je obsodilo novinarja Amošta Peš^aka na 10 let zapora zaradi vohunstva in kršenja deviznih predpisov. Dve leti je prenašal informacije vohunskega značaja ameriškemu veleposlaništvu v Pragi in drugim zahodnim diplomatom.
KAIRO - VojaSco sodišče, kf sodi zarotnikom proti državi in nasprotnikom federacije, je prejšnje dni obravnavalo manjše primere, v soboto pa bo spet zasliševalo nekdanjega podpredsednika Ali Sabrija in bivšega ministra Sarafa. Za ta dva obtoženca zahteva javni tožilec smrtno kazen.
^	-	i
s
"'i’
tedenski zunanjepolitiini pregled
vpra-ni bilo
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
— Kako si prišel do avtomobila?
— Zastaviti si moraš visok cilj. VarCeval sem za stanovanje, prihranil tri milijone in ker je stalo stanovanje trideset milijonov, sem si kupil avto.
Praznovanje 25004etnice perzijskega cesarstva so v Persepolisu zaključili s slovesno parado, na kateri je nastopflo nekaj tisoč pripadnikov iranske armade, vendar oblečenih v stare bojne uniforme nekdanjih vojsk. Tako so ^edalci imeli priložnost videti spektakularen sprevod, v katerem so se vrstile zgodovinske scene iz stoletja v stoletje perzijske zgodovine. Parado je zaključU mimohod enot sodobne iranske vojske. Na sliki: pred svečano tribuno so šle mimo tudi staro^vne bojne ladje, seveda na kolesih. (Telefoto: UPI)
membnih stvari lotili tudi po občinah.
Veliko se je moči naučiti v občini ŠkoQa Loka, kjer je tudi bil ta posvet. Začeli so pred štirimi leti. Najprej so s sredstvi občinske skupščine okrepili kmetijsko pospeševalno službo.
Kmetovalci ne potrebujejo le denarja, temveč tudi strokovno znanje, nasvete in izobrazbo.
Gmotnih sredstev niso iskali le pri kmetijski zadrugi in gozdnem gospodarstvu, temveč pri vseh, katerih dejavnost je kakorkoli povezana s kmetijstvom. Ker ni nihče preveč radodaren, je vlogo organiza-toija prevzela občina. Zdaj pripravljajo družbeni dogovor med njimi, da bi kmetijstvu zagotovili trajno podporo, dokler si ne opomore dovolj. Tako mu vračajo, kar je včasih prispevalo za razvoj drugih dejavnosti, hkrati pa mu pomagajo na trdne noge.
Predsedniki občinskih skupščin, ki gotovo bolje poznajp razmere v kmetijstvu kot repubV liški organi, so tudi menili, da^ bi bilo potrebno enotno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Enotno za vso Slovenijo, da ne bi imeli skladov po pokra-jinali, in enotno za delavce in kmete. Slovenija je tako majhna, da sedanja razdelitev ni potrebna. Med delavci in kmeti pa v burnem gospodarskem razvoju skoraj ni mogoče potegniti natančne in hkrati pravične meje. Tako mnenje je gotovo težko ovreči.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Bolj kot kdajkoli prej v zadnjem času je bilo obdobje pravkar minulega tedna dni, lahko rečemo, obeleženo z izredno pozornostjo za PROBLEMATIKO GOSPODARSKE! GIBANJ pri nas. Na vseh ravneh — tako v zveznem kot republiškem merilu — so analize trenutnega go^odarskega položaja zasenčile vso ostalo dejavnost (in ne brez vzroka, saj te analize opozarjajo na nič kaj rožnato stanje celotnega našega gospodarstva ter naravnost terjajo ustrezne ukrepe), pa ne samo analize, ampak vsaj delno tudi že razprave o tem, kaj vse bo nujno treba ukreniti za ureditev in boljše perspektive našega nadaljnjega gospodarskega razvoja.
Zvezni izvršni svet je v minulem tednu zasedal kar dvakrat (v sredo in v petek) *n obakrat je obravnaval tekoča gospodarska gibanja v državi ter ugotavljal, koliko smo se držali DOGOVORJENIH OKVIROV za uresničevanje naše gospodarske politike v letošnjem letu. Slednjič je ZIS prejel celovit dokument, v katerem povzema svoje ocene naše tekoče gospodarske problematike; ta dokument je izvršni svet posredoval zvezni skupščini. Ugotovitve ob tem so: neugodni pojavi (med drugim zlasti deficit v plačilni bilanci, nelikvidnost v gospodarstvu, naraščanje cen in življenjskih stroškov, visoka raven investicij in poraba nasploh), ki so pravzaprav že dediščina iz prejšnjili let, pa so se letos še zelo povečali, resno jemljejo vrednost uspehom našega naglega razvoja - ki ga kljub vsemu vendarle ni mogoče zanikati. Doseženi gospodarski razvoj in tekoče tendence gospodarskih gibam se potemtakem precej oddaljujejo od TEŽENJ IN CILJEV dogovorjene družbeno gospodarske politike v letošnjem letu.
V zvezi s tem je bilo v ZIS tudi že govora o.predlogili ukrepov, kijih bo treba sprejeti na področju PLACILNE BILANCE, pa na področju KREDITNOMONETARNE POLI-
TIKE in na področju LIKVIDNOSTI. Že v prihodnjih dneh bodo v pristojnih zveznih organih obravnavali osnutke desetih novih zakonov za vsa ta področja - zakonov, ki jih ZIS pripravlja v okviru tokratnega „paketa“ go^odarskih ukrepov. Ob tem ZIS opozarja (in to je še posebej poudarjeno v dokumentu, namenjenem zvezni skupščini za nadaljnjo obravnavo), da bodo razmere v prihodnjem letu terjale bolj učinkovite in usklajene ukrepe od letošnjih - in to bo naloga vseh naših predstavniških in samoupravnih organov.
V ospredju gospodarska gibanja
Posebno pozornost je tekočim gospodarskim gibanjem posvetila (ta torek) tudi republiška skupščina — katere republiški in gospodarski zbor sta obširno obravnavala rezultate našega gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V ta namen je republiški sekretariat za gospodarstvo pripravU temeljito analizo, ki jo je obdelal tudi republiški izvršni svet. Ce samo na kratko povzamemo ugotovitve te analize iz gradiva izhaja, da se tudi letos (in to stopnjevano) ponavlja v našem gospodarstvu NESKLADJE, ki je posledica PRETIRANE PORABE, presegajoče rezultate resnično ustvarjalnega dela. Republiški poslanci so ugotovili, da so odstopanja od zdrave poslovne aktivnosti in od predvidene usmeritve proizvodnje ter od obsega porabe (kar vse smo si začrtali v republiški resoluciji za to področje) resnično tolikšna, daje upravičeno treba postaviti ob tem VPRAŠANJE ODGOVORNOSTI tistih organov, ki bi morali skrbeti za dosledno uresničevanje sprejetih ukrepov. Na seji republiške skupščine so sestavili komisijo, ki
bo povezala - v posebnem dokumentu — poslansko razpravo ter najpoglavitnejše ugotovitve iz analize našega gospodarskega položaja, nato pa bo te ugotovitve (še ta teden) posredovala ZVEZNIM IN REPUBLIŠKIM ORGANOM, saj se bo v zvezni skupščini že prihodnji teden začela razprava o novih ukrepih v zvezi z našim gospodarskim stanjem.
Prejšnji teden (v torek) so se v Škofji Loki zbrali predsedniki občinskih skupščin iz vse Slovence na posvetu o KMETIJSK^^ VPRAŠANJIH. Izrazili so pripravljenost, da občine podprejo razvoj kmetijstva - kot je predvideno v srednjeročnem programu za našo republiko — vendar naj bi pri tem pomagala (bolj kot doslej) tudi širša družbena skupnost.
Poglavitni problemi, nanašajoči se na kmetijstvo, so bili sproženi že na regionalnih posvetih; ne nazadnje je med temi zahteva, naj bi za INVESTICIJE NA MANJ RAZVITIH OBMOČJIH pristojni zagotovili ugodnejše kredite, naj bi ZEMLJIS^KEGA MAKSIMUMA ne določili z'ustavo, marveč z zakonom, naj bi občinske skupščine pomagale uresničevati razvojni program kmetijstva tudi z USTREZNO DAVCNO POLITIKO in še in še.
In še konkreten dogovor, ki so ga sredi prejšnjega tedna (v sredo) sklenili na republiški gospodarski zbornici v zvezi z akcijo za skupen nakup koruze pač za potrebe naše živinoreje. Na tem sestanku so se dogovorili (stabilizacijski sklad za živinorejo SRS je sklical sestanek s predstavniki delovnili orga-nizac*. ki so se odločile za akcijo skupnega nakut^ da bodo do maja 1972 ORGANI-ZfilAi-iO NABAVILI za potrebe živinoreje 80.000 ton koruze. Cena koruze sicer še ni dokončna vendar so se na tem sestanku zavzeli za to, naj bi ne bila višja od 1,15 din za kilogram.
Kot vse kaže, bo prišel Richard Nixon v zgodovino kot predsednik, ki je državljane Združenih držav Amerike največkrat šokiral s kakšno izjavo ali nenavadno napovedjo. Komaj se je vsaj malce polegel hrup okoli njegove izjave, da bo do maja prihodnjega leta obiskal Peking, so pred dnevi hkrati v Moskvi in VVashingtonu sporočili, da bo Nixon obiskal tudi Moskvo. Presenečenje je bilo kajpak popolno in kako tudi ne bi bHo! Kaj zdaj to pomeni, ali je obisk Moskve v kakršnemkoli smislu v zvezi z obiskom kitajske prestolnice? Bela hiša je takoj ponudila svojo verzijo razlage: ined obiskoma ni nobene zveze, predsednik Nixon se bo v Pekingu in Moskvi sicer pogovarjal o rečeh, ki so si blizu ali celo o enakih in istih problemih
— toda v nobenem primeru ne misli prenašati pobud iz ene prestokice v drugo! Obiska bosta, zatijujejo, povsem ločena, tako po vsebini kot po času! Svet je večinoma zelo ugodno reagiral na objavo novice o obisku glavnega mesta SZ. To lahko razumemo, zakaj vsak pogovor (pa četudi med ljudmi, ki sicer ne veljajo ravno za najboljše prijatelje) je boljši kot pa zgolj nema grožnja in mrico gledanje izpod oči. Združene države Amerike in Sovjetska zveza že dolgo vrsto let ohranjata zdaj bolj, zdaj manj prisrčne odnose
— odvisno pač od trenutnega razpoloženja in stanja miru na svetu sploh. V tem so si ame-riško-sovjetski odnosi vseskozi precej bližji kot ameriško-kitaj-ski, kjer z izjemno občasnih varšavskih pogovorov na ravni veleposlanikov malone da ni bilo stikov omembe vrednega pomena. Sodimo, da lahko svetovni mir samo pridobi z Nixo-novim prihodom v sovjetsko glavno mesto. Če nič drugega, bosta lahko partneija vsaj dodobra izpovedala vse tisto, kar jim leži na srcu ^ede njunih odnosov — tega pa je precej. To pa je za navadne „smrtnike** tega planeta pomembno tudi zato, Ker se lahko sleherni nesporazum dveh velikanov kaj hitro sprevrže tudi v našo tragedijo. Ce bosta samo v tem smislu Brežnjev in Nixon kaj dosegla, bo uspeh sestanka že na dlani, če pa se bosta sporazumela še za kakšno izmed mnogih, sedaj vse prej kot mirnih, rešitev mnogih svetovnih problemov, bomo pa tega lahko še toliko bolj veseli.
Medtem pa se je v stekleni palači Združenih narodov ob newyorški Vzhodni reki začela ena najbolj zanimivih in pomembnih razprav v zgodovini te svetovne organizacije: začela se je odločilna bitka za sprejem LR Kitajske v Združene narode. To pravzaprav ni bitka za sprejem, zakaj za sprejem sam sploh ni več ovir, sedaj gre le za to, kako bo prišla LR Kitajska v Združene narode. America delegacija je namreč ponudila načrt o „dveh Kitajskih**, kar pomeni, da zagovarjajo Američani sicer vključitev Pekinga v
Združene narode, da pa isto-ca^o nodejo, da bi zato iz sve-t .»»Sanizacije izldjućili .	Točno	to (torej
izključitev Čangkajška in vklju-
18 dežel v svoji resoluciji. Svet z never-
jetnim zaiumanjem in to no pravici, saj bo menda prvič po dolg* ie® v GeneralS scini na dnevnem redu res odgovorno in pomembno ^nje, mimo katerega n več moč kar tako.
Potem ko je obiskal Iran jer se je udeležil svečanosti ob
Nixonova
presenečenja
praznovanju 25004etnice perzijskega cesarstva (o obisku, ki sicer ni imel izrazito političnega obeležja, ne Ićanimo poročati obširneje, nekaj zanimivosti s sestanka uglednih osebnosti v Persepolisu pa objavljamo v naši redni rubriki na tej strani, v tedenskem mozaiku), je predsednik republike Tito s soprogd" prišel na uradni obisk v Indijo. Pogovori z Indiro Gandhi in drugimi indijskimi voditelji bodo nedvomno koristni, saj bosta tako obe strani lahko odkrito izmenjali mnenja tudi o nekaterih rečeh, ki zadnje čase vsaj rahlo motijo naše skupne pomede na nekatere reči iz mednarodnega političnega življenja.
V zvezi s poročilom o avstrijskih volitv^ v zadnji številki našega časnika smo dolžni še eno dopolnilo. Ker do izida lista minuli teden še nismo uspeli dobiti rezultatov o odločitvi tistih 100.000 Avstrijcev, ki so svoje glasovalne lističe oddali po pošti, moramo storiti to danes: socialistična stranka je dobila manjkajoči mandat in tako dosegla s 93 mandati absolutno večino! Ta podatek bo, upamo, sedaj dal bolj zaokroženo podobo našemu prikazu trenutne politične situacije v Avstriji, ki smo ga objavili pred tednom dni v tej rubriki.
TELEGRAM
HONOLULU - Politični svetovalec ameriškega predsednika Nixona Henry Kissingcr je odpotoval včeraj iz Havajev v Peking. Tja bo dopotoval v sredo zjutraj.
PARIZ - Včeraj je začelo stavkati približno 4000 pariških zdravnikov. Zalitevajo revizijo svojih pogodb z državo.
PANAMA - Ministra za indu-sUijo republike Paname Hernana Porrasa so našli včeraj mrtvega v njegovi pisarni v ministrstvu. Predstavnik ministrstva je izjavil, da gre očitno za samomor.
KARACI - Pakistanska radijska postaja je poročala, da so iz zaporov v vzliodnem Pakistanu izpustili 35 oseb. Ni znano, ali so to poUtični jetniki, ali kriminalci.
BONN Zahodnonemško gospodarsko ministrstvo je včeraj zanikalo glasove o sporazumu med Bonnom in VVashingtonom, da za zaliodno-ncinško blago ne veljajo dodatni uvozni davki v ZDA.
Delovni motiv iz proizvodnje v metliški tovarni BETI, ki bo prihodnji mesec praznovala šele 15-letnico obstoja, vendar je postala eden najbolj znanih in iskanih proizvajalcev trikotaže, diolen lofta in volne. (Foto: R. Bačer)
•
credtup |® •••
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Si-rotković je pred dnevi napovedal nove ukrepe ZIS, kajti inflacije še vedno nismo zajezili in vse prevečkrat se še vedno spuščamo v nove posle brez kritja. Nelikvidnosti nam ni uspelo pregnati, to moramo priznati.
Novi ukrepi, ki jih napoveduje zvezna vladaa, bodo Se bolj spodbujali izvoz, bržkone še naprej zamrznili cene; zagotove naj tako rast gospodarstva, kakršne so resnične možnosti zanjo.
Vse to so obeti. Današnji položaj'pa kaže, da je v Jugoslaviji 300.000 delavcev, Jd zaradi nelikvidnosti iz meseca v rriesec ne vedo, ali bodo dobili osebne dohodke.
Uresničuje se prav gotovo tisto, kar je direktor novomeške podružnice Službe družbenega knjigovodstva Jože Padovan napovedal ob novem letu: ukrepi vedno udarijo tistega konja, ki dobro vleče! V borbi z nelikvidnostjo bi zares morali ukrepati ostreje, predvsem pa prijeti tiste, Jd so k nelikvidnosti največ pripomogli.
In če se ozremo na Dolenjsko - moramo ugotoviti, da Dolenjska ni dosti prispevala, da se je naš primanjkljaj v devetih mesecih povečal za 42 odstotkov. Nasprotno, dolenjska podjetja skoraj brez izjem dobro gospodarijo. To navsezadnje kažejo tudi podatki, da je v mnogih podjetjih skupna višina terjatev nekajkrat večja kot pa višina dolgov.
V	kr^em podje^'u SOP, ki proizvaja posebno industrijsko opremo, so se v zadnjŠi letih precej uveljavili na našem tržišču. Kolektiv šteje 130 zaposlenfli in ima poleg kovinarskega tudi druge obrate. Na sliki: delavca montirata dd sušilnika za eno naš3i tovarn. (Foto: S. Dokl)
Tovarna pohištva iz Brežic je že začda proizvodnjo v novi 1620 kvadratnfli metrov veliki hali. Celotna površina tovarne je sedaj 4000 kvadratnih metrov. V novi hali imajo odddek za površin^o obdelavo in laHirnico, zgradili pa so tudi nova skladišča. (Foto: M. Vesel)
SKUPNOST ZDRAVSTVENEIGA ZAVAROVANJA KMETOV PREDLAGA:
Svoj glas naj da vsak delavec in kmet
Turistični liarometer
Na območju petih dolenjskih občin bodo kmetje in delavci na referendumu odločali, če bo vpeljano za vse enako zdravstveno varstvo — Kmetje upravičeno pričakujejo podporo družbe tudi pri uvedbi starostnih pokojnin
Sejmišča
BREŽICE
Na sobotni seiem v Brežicah so prignali 714 mlajših in 41 starejših prašičev. Za mlajše ^ prodali so jih 567 - so zahtevali od 10,50 do 11 din za kg žive teže, za 23 prodanih starejših prašičev pa so kupci odšteli od 7,SO do 8 din za kg žive teže.
NOVO MESTO
Sredr^je živahen je bil promet na ponedeljkovem pr^ičjem sejmu v Novem mestu. Cene se niso bistveno bremenile, kupci so tokrat prišli tudi iz drugih občin. PripeliaJi so 706 prašičev, od te^a 32 stareiših od tri mesece. Prodali so jih 430: za mlajše so zahtevali ISO do 210 din, za starejše 220 do 330 din.
VESELA GORA
V	sredo, 27. oktobra, bo na Veseli Sori pri Šentrupertu spet živinski in Jamarski sejem. Organizatorji vabijo kupce in prodajalce, povabili pa so tudo odkupna podjetja.
14. oktobra je v Novem mestu zasedala skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov ter obravnavala možnost za izenačitev kmečkih pravic v zdravstvenem varstvu z delavskimi. Poleg tega imajo več pripomb k predlogu za uvedbo starostnega
zavarovanja za kmečko prebivalstvo.
karni, kot jih ima delavec. V raz-
Kot je bilo pričakovati, je skupščina z navdušenjem pozdravila zamisel, naj bi združili kmečki in delavski sklad zdravstvenega varstva, ki bi omogočil kmečkemu prebivalstvu enake pravice pri zdravniku in v le-
pravi je bilo slišati naravnost ganljive iz^ve globoke hvaležnosti, saj je v tej akciji kmet prvič resnično začutil, da mu družba ponuja roko.
Obveljal je predlog, sprejet že na za»danju sveta dolenjskih občin, po
katerem naj bi razliko v znesku nekaj nad 6,5 milijona dinaijev prevzelo nase deloma gospodarstvo, deloma pa občinski proračuni. Ize;ia-čenje pravic do zdravstvenega varstva je možno, če gospodarstvo pristane na povečanje prispevne stopnje iz osebnega dohodka zaposlenih za 0,60 odst., občinske skupščine pa na ustrezen delež glede na število prebivalcev.
Zavarovanci bodo ta predlog dobili v javno razpravo, nato bodo o
RAZšnUElISn SESTANEK OBRTNUCOiV DOLENJSKE
V obrti premalo zanesljivo
14.	oktobra so se zbrali v Novem mestu obrtniki iz občin Novo mesto, Črnomelj, Trebnje in Metlika na razširjenem sestanku, ki gaje sklical strokovni odbor za obrt v Novem mestu. Poslušali so poročila predsednika Janeza Požarja o delu odbora in ugotovitvah analize o stanju v družbeni obrti.
Odbor se je v minulem letu ukvarjal največ s programskim usmerjanjem družbene in zasebne obrti in aktivno sodeloval pri ustvaijanju sistemskih rešitev, od katerih si obrtniki veliko obetajo. Na seji so poudarili, da so zelo zadovoljni s tem, da je zdaj ustanovljeno opredeljeno osebno delo z zasebnimi sredstvi tudi v sk>venski ustavi in da si veliko obetajo od novih zakonitih predpisov in sprememb v davčni politiki. Slenili so, da se bodo obrtniki kar najbolje vključili v razpravo o
predlogu osnutka novega zakona o obrtništvu in v ta namen sklicali razgovore po vseh občinskih središčih. Ponovno so poudarjali — to velja za zasebne obrtnike - da si žele več trdnosti in trajnejših zakonskih rešitev, ki bi jim omogočile dolgoročnejšo usmeritev.
Analiza o stanju v družbeni in zasebni obrti, ki je bila posredovana na sestanku, ugotavlja, povzeto zelo kratko, zlasti naslednje: v družbeni obrti je od 1969. leta manj delovnih organizacij, število zaposlenih je ostalo enako, družbena obrt pa je na Dolenjskem sorazmerno manj razvita, kot je v povprečju v Sloveniji.
Analiza ugotavlja, da banke nimajo najboljšega odnosa do družbe-noobrtnih podjetij. Nelikvidnost in zaloee so v družbeni obrti enak problem kot v vsem gospodarstvu, družbena obrt pa ima samo 2,5 odstotka
PESO VELIKANKO je priddal na Vinjem vrhu Janez Kralj iz Dobruške vasi in jo dal za spomin Ivanu Brulcu iz Žabje vasi št. 18, ddavcu v „Labodu**. „Kaj takega še nisem vidd,“ je povedal Brulc: ko je dal peso na tehtnico, je pokazala 15,20 kg. Z^es prava velikanka. Na sliki: Bnilcu so se do skrajnosti napele mišice, ko jevzd peso v roke. (Foto: Ivan Zoran)
ljubljanska banka
Podružnica za kmetijstvo
CELJE, Vrunčeva 1
Preko 30.000 kmetovalcev uporablja naše storitve naravnost ali preko hranilno-kreditnih služb delovnih organizacij.
PRIDRUŽITE SE!
kreditov na celotni dohodek ( v gospodarstvu je teh kreditov za 22 odstotkov). Se slabše je s krediti za vlaganje v razšigeno reprodukcijo, ker kažejo banke zelo malo interesa za dodeljevanje takšnih kreditov družbenoobrtnim podje^em. Zanimivo je, da je podjetniška akumulacija v družbeni obrti večja, kot je v gospodarstvu, toda amortizacija je v njej precej manjša kot v ostalem go-spodiurstvu. Več in podrobneje bomo o zanimivih ugotovitvah s te seje poročali v prihodnjih številkah.
M. JAKOPEC
Posnemajmo!
Ob letošnjem dnevu varčevanja najbrž ni odveč pripomniti, da je Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto končno prebila led še na enem področju varčevanja. Vse doslej je bilo namreč dostikrat povedano, kako lepo bi bilo, ko bi zaposleni vsaj del osebnih dohodkov dobivali na hranilne knjižice.
Na Dolenjskem, točneje povedano — na območju DBH, je prva tak korak storila novomeška tovarna zdravil „Krka“, ki da polovico osebnega dohodka zaposlenih na hranilne knjižice. Da to ni zgolj formalnost, kot so mnogi pričakovali, zgovorno potijuje podatek, da so imeli zaposleni v začetku oktobra na hranilnih knjižicah skoraj 1,5 milijona dinarjev. Na banki so prepričani, da bi varčevali zaposleni iz „Krke“ v enakem obdobju znatno manj, ko jih ne bi spodbujal način izplačevanja osebnih dohodkov.
Prav ta prvi uspešni korak bi bil lahko poučen primer tudi za druge. Bančni podatki zgovorno dokazujejo: kdor vsaj del osebnega dohodka dobi izplačanega v obliki hranilne vloge, var-, čuje več kot drugi, ki ves denar prvega ali desetega dobe v izplačilni kuverti. Torej gre za primer, ki je vreden posnemanja!
njem odločali na referendumih, kmetje rta terenu m delavci po pod-" je^ih.
Teze za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov je skupščina kritično ocenila, češ da premalo osvetljujejo širšo problematiko kmetijstva in in se spuščajo samo v socialno plat. Razumljivo, da načelno zoper uvedbo starostnega zavarovanja ni pripomb, so pa resni pomisleki zaradi bremen, ki jih pokojnine prinašajo in jih kmetje na dolenjskem in belokranjskem območju nikakor ne bi zmogli.
Predlagali so, naj republika pristane na kritje polovice stroškov za sofinaciranje starostnega zavarovanja, ne pa samo na tretjino deleža, kot je predvideno zdaj. Menijo, da bi bilo to možno, če bi uvedli posebni prometni davek na maloprodajo Kmetijskih pridelkov, k^or tudi na uvozne carine za kmetijske stroje. Ta denar naj bi zbirali v republiškem skladu za starostno zavarovanje.
Dolenjskim kmetovalcem tudi ni všeč določilo, po katerem je izročitev posestva pogoj za pridobitev pokojnine. Dokler ne bodo pokojnine dosegle vsote, s katero se da živeti, tako določilo ni umestno. Z 250 dinarji na mesec gospodar po izročitvi posestva ne more izhajati, ne da bi bil odvisen od miloščine;
Skupščina se je zavzela še za kmete borce, ki so začeli delati za NOV pred 9.9.1943. Tem naj bi starostno dobo znižali od 65 na 60 let, razen tega pa i^lačevali pokojnine že od 1. janu^a 1972 dalje. Prav tako predlagajo namesto 65 samo 55 let starosti kot pogoj za pridobitev po-s kojnine.
mnenju dolenjske skupščine pa je ena izmed' največjih pomanjkljivosti tez tudi v tem, ker ne določajo pravne odgovornosti za izplačevanje kmečkih pokojnin. R.B.
Planinske postojanke bodo še nekaj časa odprte. Dolenjska turistična zveza namreč še ni dobila nobenega sporočila, da bi katerega od planinskih domov nameravali že zapreti. Po starih izkušnjah sodeč, ^bodo tudi letos nekatere domove zaprli takrat, ko bo padel sneg, nekateri pa bodo kajpak odprti vso zimo.
Dom pri Gospodični na Gorjancih bo bržkone letos tudi pozimi odprt. V načrtu je, naj bi na najbližjo košenico postavili
»Dolenjski list« v vsako družino
prenosno smučarsko vlečnici. Potem bi se lahko zgodilo, da bo obisk pozimi večji, kot je bil poleti.
Tudi letos namreč številke prenočitev niso kaj dosti poskočile. Vse ugotovitve o lepoti prirode, o miru in umiku iz vsakdanjega hrupa poseka ena sama ugotovitev starega planinca: „Gorjance imam sUn^ rad, in če le inorem, jih obiščem, a zares ne bi rad doživel, da me doleti v njihovih gozdovih noč in da bi moral prespati v koči ...“
Kmetijski nasveti
Načela kolobarjenja 19
Od kmetijstva, od zemlje terjamo vsak dan več. Pridelki, ki so svoj čas veljali za rekordne, nas več ne zadovoljujejo. Uporaba sodobne tehnike in kemije, ali na kratko rečeno znanosti, omogoča vse večjo intenzivnost pridelovanja.
Toda nečesa ne smemo pri vsem tem nikdar pozabiti. Kmetijstvo je biološka proizvodnja, odvisna od narave in njenih zvonov. Računati je treba z njimi, sicer se lahko zgodi, ^ bo zemlja dajala mnogo manj, kot bi lahko. Med te naravne zakone štejemo načela o kolobarjenju, plodoredu ali vrstenju rastlin, kot temu pravimo. Ob intenzivnejšem pridelovanju je treba ta načela še bolj upoštevati kot prej.
Kmetijske r'astline se zelo ralikujejo po svojih zahtevah. Zapuščajo tudi različne posledice. Poljščine, ki dobro vplivajo na strukturo tal, imenujemo ugodilke, tiste, ki jo kvarijo, pa kva-rilke. Med slednje štejejo predvsem žita. Žita kvarijo strukturo zemlje. Če jih sejemo neprekinjeno, tvegamo velik padec pridelka. Od tod tudi propad plodnih ravnic v Mezopotamiji ali v Ameriki v preteklih stoletjih.
Ugodilke so predvsem okopavine, stročnice, oljnice in krmne rastline. Te moramo vključiti v plodored. Menjava ugodilk in kvarilk je pravzaprav osnovno pravilo dobrega kolobarjenja. Ker so kvarilke ozkoUstne rastline, ugodilke pa širokolistne, velja, da morajo širokolistnim poljščinam slediti ozkolistne in obratno.
Za kolobarjenje je pomembno še: dolžina rasti posameznih rastlin, enakomerna preskrba s humusom (s hlevskim gnojem gnojimo predvsem okopavinam) in trpljivost posameznih kmetijskih rastlin. Nekatere rastline se dobro „prenašajo" - druge pa ne. Črne detelje, ovsa, pese, lanu ne smemo sejati na isto njivo zapored, tobak, konopljo in proso pa lahko.
Na tem mestu naj vnovič naglasimo, kako slabo je opuščati strniščne posevke. Prav ti imajo vrsto ugodnosti na strukturo tal, saj so strniščni posevki ugodilke, ki dobro vplivajo na rodo-
vitnost tal.
Inž. M. L.
v NEDEUO PROSLAVA V ŠENTJANŽU
Pred odkritjem spomenika Milanu Majcnu in Jančetu Mevžiju, ki sta pred 30 leti padla kot prvoborca v Murnicah pri Šentjanžu
Šentjanž, značilno dolenjsko naselje z burno preteklostjo v času narodnoosvobodilnega boja se ,oblači' v novo obleko. Nova so pročelja hiš, nova asfaltna cesta bo peljala skozi vas, samo še nekaj dni je do proslave, do 24. oktobra, ko se bo kraj in z njim vsa Slovenija poklonila dvema junakoma, katerih boj je postal legenda, ki je hrabrila borce od začetka vstaje pa do zmage. Skupno se bomo poklonili Milanu Majcnu in Jančetu Mevžiju s proslavo, ki bo hkrati počastitev 3(Metnice vstaje.
Veliko besed je bilo že izrečenih in zapisanih o prvoborcih Majcnu in Mevžiju, o njunem delovanju v prvih mesecih vstaje in o njunem junaškem koncu 28. in 29. oktobra 1941.
Milan, eden izmed sedmerih članov Majcnove družine iz Šentjanža, ki so darovali življenje za domovino, je bil med prvimi borci.
Tja ga je pripeljalo prepričanje, da se je treba z orožjem v roki boriti proti okupatoiju, ki je hotel zasužnjiti naše ljudi. Po italijanski ofenzivi je odšel na Dolenjsko spodbujat k uporu.
Vabilo borcem XII. SNOUB brigade!
Odbor borcev XII. SNOUB brigade vabi borke in borce brigade, da se udeležijo proslave 30 letnice vstaje in odkritja spomenika narodnima herojema Milanu Majcnu in Jančiju Mevžiju, ki bo v nedeljo, 24. oktobra ob 11. uri v Šentjanžu na Dolenjskem. Na proslavo in srečanje borcev vabi	odbor
Bil je prvi komandant Mokro-noške čete, prvoborec, ki je znal ogreti tudi druge ljudi za boj proti okupatorjem.
Ko so Nemci začeli preseljevati prebivalce iz Šentjanža, je šel s komaj 17-letnim Jan četom Mevžljem iz Mokronoga v oko-Uco Sen^anža, da bi skupaj z drugimi zavednimi Slovenci oviral Nemce v njihovi raznarodovalni nameri. Milan in Janče sta bila izdana in v Vodenikovi hiši
v Murnicah se je tiste oktobrske dni odigral neenak boj, v katerem sta oba padla: prvi dan 17-letni Janče, drugi dan pa še 27-letni Milan. Borila sta se tako junaško, da so ju Nemci pokopali z vsemi vojaškimi častmi.
Po vojni so nekdanji borci in aktivisti, ki so poznali Milana in
njegovega bojnega tovariša, dolgo gojili željo, da bi na primeren način počastili ta veličasten boj. V nedeljo bo ta želja uresničena. Sredi Šentjanža bodo odkrili spomenik, štiri metre visoko bronasto plastiko, delo akademskega kipaija Stojana Batiča in arhitekta Borisa Kobeta (ki je prispeval zamisel za
Poseben vlak
Na proslavo v Šentjanž bo iz Sevnice v nedeljo, 24. oktobra, vozil poseben vlak. Odhajal bo ob 930 iz Sevnice, s postaje v Krmelju pa bodo v Šentjanž vozili avtobusi. Povratek bo ob 18.14 s postaje v Tržišču, do koder bo prav tako zagotovljen prevoz. Vožnja bo stola za eno osebo 2,40 dinaijev v eno smer, povratna karta pa štiri dinaije. Upokojenci bodo imeli polovični po-
ureditev okolja), spomenik, ki bo simboliziral neenak boj partizanov z okupatorjem. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 11. uri dopoldne, bo med drugim spregovoril tudi predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik.
Za to priložnost so uredili tudi ruševine Vodenikove hiše. Med nizkimi zidovi^ ki jih bo obraščal bršljan, boste na mestih, kjer sta padla oba junaka, stala stebra, na katerih bosta doprsna odlitka Milana in Jan-četa, delo domačina ak. kiparja prof. Julija Renka. Kipa obeh padlih partizanov bosta tudi ob vhodu v oaiovno šolo v Šentjanžu in mlajše rodove spominjala na pogumna borca, po katerih nosi šentjanška šola ime. V šoli bo spominska soba z dokumentacijo, ki bi pričevala o boju teh dveh sinov dolenjske zemlje.
PREBIVALCI DOLENJSKE IN POSAVJA! V NEDEUO POČASTIMO Z OBISKOM SPOMIN OBEH PADLIH JUNAKOV!
SPORED PROSLAVE
1. Prihod gostov na tribuno — natanko ob 11. uri.
2. Prihod XIL brigade in teritorialnih enot pred tribuno in predaja raporta predsedniku občinske skupščine.
3. Pričetek proslave: godba LM zaigra slovensko himno.
4. Pozdravni govor predsednika občinske skupščine Sevnica Matjana Gabriča.
5. Slavnostni govor predsednika RK SZDL Janeza Vipotnika.
6. Odkritje spomenika.
7. Polaganje vencev pri spomeniku v Murnicah, pri šoli in na pokopališču.
8. Zborovska recitocija: Ilova gora.
9. Združeni pevski zbor zapoje: Pesem o svobodi.
10. Recitacija — Matjan Kralj.
11. Združeni pevski zbor zapoje dve pesmi.
12. Zborovska recitacija: osnovna šola Zvonka Runka iz Spodnje Šiške bo sodelovala s pesmijo „V spontin junaku Milanu Majcnu“.
13. Zaključek — Godba LM in združeni pevski zbori zaigrajo oziroma zapojejo jugoslovansko himno.
Sledi kultumo-zabavni del s koncertom godbe Ljudske milice in nastopom pevskih zborov.
S
\
0
#
P
>
S
J
4
J
5 S
4
s
s
0
0
0
4
0
#
J
s
J
\
5
PRED SLAVJEM V ŠENTJANŽU
Globoke korenine
Društva kmetskih fantov in deklet na Dolenjskem so nastajala med prvimi v Sloveniji: prvo v Trebnjem, nato v Veliki Loki, Predgradu pri Črnomlju, 14. marca 1937 pa v Šentjanžu na Dolenjskem — Iz razredne in narodne zavesti pognane korenine so dale žlahtni sad v usodnih letih osvobodilnega boja — Nekaj odlomkov iz nove knjige »NARODNA JUNAKA MILAN MAJCEN IN JANČI MEVŽELJ«
Po vsem navedenem lahko ugotovimo, da so DKFID s svojo Zvezo in s svojo neapredno usmeritvijo bila najmočnejša organizacija naprednega gibanja kmetsko-delavske mladine na Slovenskem ... Ni čudno, da je KPS štela DKFID za eno svojih najmočnejših in najbolj množičnih organizacij ter ob okupaciji upravičeno postavila vprašanje vključitve ZKFID v OF. Z resolucijo o „nujnosti narodne slo-ge“, ki jo je GO ZKFID sprejel 15. maja 1938. si je ZKFID s svojimi društvi to tudi zaslužila.
Leta 1941 je ZKFID dobila mesto -v izvršnem odboru OF slovenskega naroda. Na to mesto je bil delegiran Ivan Nemec-Vojko. Meseca decembra 1941 pa so DKFID kot celoto po ZKFID sprejeU v SKOJ . . . Tej in takšni vlogi DKFID in napredni usmerjenosti kmetskega mladinskega gibanja na Slovenskem primerna pa je bila tudi udeležba članov DKFID v narodnoosvobodilnem gibanju in boju slo-wndceganaroda. Saj je po grobi oceni v vrstah borcev in aktivistov bilo na 3.500 borcev NOV in POS, okrog 90 % od 50.000 članov in pristašev pa je NOB materialno podpiralo.
Društva kmetskili fantov in deklet na Dolenjskem so začela nastajati med prvimi na Slovenskem.
Prvo DKFID na Dolenjskem je bilo ustanovljeno v Trebnjem, 1. VI. 1924 drugo v Veliki Loki. Gotovo pa je, da je to datum formalne ustanovitve DKFID Vel. Loka, kajti v „Grudi“ št. 2. iz leta 1924 berem: DKFID v Veliki Loki je priredilo v nedeljo, 23. marca, poučno predavanje. Predaval je g. Žvan o potrebi izobrazbe kmetskega naraščaja ..Torej je to DKFID obstajalo že prej.
Ustanovnega občnega zbora DKFID Vel. Loka so se. na ZKFID, ki pa se je formalrio ustanovila šele ob koncu leta, udeležili: Manca Komanova in Ivo Marinko, za DKFID v Trebnjem pa DoLfe Pavlin, „ki je vsem navzočim, poleg zveznih delegatov, izčrpno obrazložil namen in pravila društva**. Po tem lahko sklepamo, da je bilo DKFID v Trebnjem ustanovljeno pred DKFID v Veliki Loki, vendar pa o tem ni nobene dokumentacije, pa tudi pozneje se DKFID v Trebnjem ne pojavlja na organizacijskih straneh „Grude“, razen v pregledu ob 10-letnici ZKFID .
Na ustanovnem občnem zboru DKFID Velika Loka je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ludvik Bukovec; predsednikov namestnik Avguštin Barle; tajnik Tone Gliha; blagajnica Marija Gnidovec; odborniki: Franc Omahen, Anton Zupančič, Franc Podpade, Frančiška Kovač, Marina Kek, Anton Raz-nožnik; namestniki: Pepa Kotar, Rezka Gliha, Janko Gnidovec in Alojzij Žlajpah.
Ustanovnega zbora Zveze društev kmetskih fantov in deklet 14. decembra 1924 v Ljubljani so se udeležili „delegati vseh do sedaj ustanovljenih društev”, med njimi Ludvik Bukovec in Avgust Barle iz Velike Loke, Fran Kržič iz Št. Ruperta na dol., ki so bili izvoljeni v prvi odbor ZKFID. Med prva društva, ustanovljena do konca 1924, pa sodijo tale dolenjska: Trebnje, Velika Loka, Sp. Golo, St. Rupert na Dol., Želimlje in Žabnica.
Na izrednem občnem zboru ZDKFID 25. IV. 1927 so v Glavni odbor bili izvoljeni predstavniki tehle dolenjskih DKFID: Žejimlje - Ivan Kramar; Golo — Ivan Podlipec; Velika Loka -Fran Bizjak.
23. IX. 1928 je bil ustanovni občni zbor DKFID Pregrad pri Črnomlju. Prvi odbor: Štefan Fugina, predsednik; Rudolf Majerle, njegov namestnik; odborniki: Peter Rauh, Pavel Majerle, Jožef Šmalc, Peter Kraškovič, Ivan Šterk in Pavel Majerle; namestniki: Fanika Rauh, Angela Majerle, Lucija Rode in Marjeta Laurin. Društvo si je nadelo ime ,JPlaninka“.
4. I. 1931 je bil občni zbor za ustanovitev pododbora ZKFID Novo mesto. Prisotni: dr. Janže Novak, Ivan Pucelj, dr. Riko Fux, Milan Mravlje. Istočasno ustanovitev pododbora Kmetske prosvete Novo mesto.
Člani pododbora ZKFID: France Sobar iz Toplic, predsednik: Anton Mišič iz Zaloga, namestnik: Cvetko Zorko iz Bele cerkve, podpredsednik: Lado Klinc iz Gor. Polja, tajnik; Stane Fale^kini iz Dol. Straže, namestnik tajnika; Surla iz Straže, blagajnik. Odborniki: Slavko Mirtič, Vladimir Kovač, Dušan Može iz Dvora, Josip Matko iz Gotne vasi, Franc MbnarizPod-hoste, Jože Pršina iz Toplic in Franc Golob iz Birčne vasi.
V ŠENTJANŽU NA DOLENJSKEM: ,V JEZO NAŠIH NASPROTNIKOV ..
14, III. 1937 je bil ustanovni občni zbor DKFID St. Janž na Dolenjskem „v jezo naših nasprotnikov". Prvi odbor: Milan Majcen, predsednik; Mirko Prijatelj in Alojzija Strnad, podpredsednika; tajnik Stanko Repše; blagajnik Henrik Zdešar. Ustanovili so pevski in godbeni odsek.
Dne 26. II. 1939 je mirensko okrožje KFID priredilo prosvet-no-organizatorični tečaj v Mokronogu. Udeležilo se ga je 38 tečajnikov. Tečaj je vodil tov» Milan Majcen.
V januarski številki 1941 poroča „Gruda“ iz Gotne vasi med drugim: ,J*ripominjamo, da smo
že tri leta prikrajšani, ker nismo mogli prirediti večje prireditve . .. Težko se že premagujemo, ker se je v nas nabralo toliko moči. Bo pa prišel čas, ko bodo naši fantje in dekleta zopet laliko nabrusili kose in srpe in zamahnili med travo in žito, da bo naš duh preplavil vse tiste, ki danes še omaliujejo .,. Naj nas vidijo, da je tu mlada kmetska kri, ki noče nobenemu več tla-čaniti, ampak hoče biti to, kar ji pripada po naravi. Zato, tovariši in tovarišice širom Slovenije, na plan, 71 boljšo bodočnost naše vasi v bran! To vam kličejo mladi borci za našo idejo iz Dolenjske, ki že deseto leto oijejo celino s polnim u:^ehom!“
4
4
4
0
4
J
4
5 S
1
j
0
4
s
J
4
J
#
\
2 4
s
i
0
4
0
J
4
4
4
4
\
Pod gornjim naslovom bo pri založbi „BOREC" v Ljubljani te dni izšla knjiga, ki sta jo na pobudo Pripravljalnega odbora za odkritje spomenika Milanu Majcnu in Jančiju Mevžiju ter NOB v Šentjanžu in Murnicah na Dolenjskem (odbitje bo 24. oktobra letos) napisala Milan Brezovar in Štefan Kuhar, spremno besedo pa Mara Rupena.
Pred izidom knjige smo enemu izmed avtorjev, Štefanu Kuharju, novinarju RTV Ljubljana, zastavili nekaj vprašanj z željo, da bi naše bralce vnaprej seznanili z njeno vsebino.
ŽIVLJENJE IN HELO DVEH HEROJEV V NOVI KNJIGI ZALOŽBE »BOREC«
Narodna junaka Milan Majcen in Janči Mevželj
Brez napredne usmerjenosti kmečkih množic ne bi bilo Milana Majcna, Jančeta Mevžija in tisočerih njunih soborcev, brez vsega tega pa tudi ne bi imeli takšnega narodnoosvobodilnega boja, kakršnega por znamo iz zgodovine NOB na Dolenjskem — V nedeljo vas vabi Šentjanž!
D. LIST: Z Milanom Brezovaijem sta napisala monografijo o .Milanu Majcnu in Jančiju Mevžiju. Kakšen je obseg knjige in kaj vsebuje?
KUMAR: Knjiga, o kateri je govor, ni monografija v pravem pomenu te besede. Že zato ne, ker je sestavljena iz dveh, vsebinsko različnih delov. Tudi zato ne, ker v prvem delu Milan Brezovar ločeno obravnava življenje in delo narodnih junakov Milana Majcna in Jančiju Mevžija, čeprav to ločeno obrav-
navanje dobi svojo sintezo v-prikazu skupnega boja in smrti obeh junakov. Drugi del („Kmetsko mladinsko gibanje in Milan Maj-cen“), ki som ga napisal jaz, pa je nekakšno dopolnilo tistega, kar je napisal tov. Brezovar. Organsko pa sodi v to knjigo (ki ni imela namena postati monografija) že zato, ker je Milan Majcen zrasel iz tega gibanja. Po mojem tudi zaradi tega, ker je iz tega dela razvidna napredna usmeijenost kmečkih množic na Dolenjskem, brez katere ne bi bilo
ne Milana Majcna in njemu podobnili junakov, nedvomno pa tudi ne takšnega narodnoosvobodilnega boja, kakršnega poznamo iz zgodovine NOB na Dolenjskem. Knjiga bo obsegala okrog 160 strani s Številnimi fotografijami. Razumljivo je, da sta ob tako omejenem obsegu morala oba dela v knjigi postati kar sc da - zgoščena.
D. LIST: Kaj je torej vsebina enega in drugega dela?
KUHAR: Dejal sem, da vsebuje prvi del
življenje dveh dolenjskih junakov in boj, ki sta ga dobojevala na Murnicah. To doživeto in zanimivo opisuje tov. Brezovar. Raje pa bom povedal kaj o tistem, kar sem sam pripravil za to knjigo.
Predvsem naj povem, da sem moral ustreči želji po nekoliko obširnejšem obravnavanju kmetskega mladinskega gibanja, ne le zato, ker je v njem sodeloval Mila,n Majcen in ker so se društva kmetskih fantov in deklet, kot osnovne celice tega naprednega predvojnega gibanja na Dolenj.skem, začela ustanavljati že ob samem porajanju kmetskega mladinskega gibanja, temveč tudi zaradi tej^, ker žal o tem naprednem gibanju doslej niTiilo Še ničesar obširnejšega objavljeno ali tiskano.
4 # 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
i
0
0
0
0
;
0
0
0
■0
0
0
0
J
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
i
0
0
0
0
0
0
0
0
S
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
O'B NEKATERIH ODPRTIH VPRAŠANJIH POIJTIčNOl-INFOiRMATIVNEGA TISKA
v Dolenjskem listu še marsičesa ne bo!
(Nadaljevanje s 1. strani) '
— obseg domačega lista smo zaradi nerešenži vprašanj sofinanciranja stalnih komunskih strani in podražitev skrčili od prejšnjih poprečnih 24 oz. 28 strani na sedanjih 16 oz. 18 strani, ki se le včasih popnejo na 20 oz. 22 strani;
— kljub ponovnim ustnim in osebnim prošnjam, ki tečejo že od junija letos dalje, še sredi oktobra vedno ne vemo, koliko denarja bodo posamezne občine oz. ObK SZDL letos prispevale za obveščanje, se pravi za sofinanciranje svojih stalnih komunskih strani. Zaradi tega ne moremo sestaviti rebalansa finančnega plana Dol. lista, od tega pa sta odvisna tako obseg tednika kot naša pravica in dolžnost, da poslujemo rentabilno;
— sofinanciranje pokrajinskega političnega glasila SZDL nima čvrstih temeljev: ustanovitelji lista kolektivu časnika ne priznajo pravice, da bi list jsaračunavd vsaj 75 % lanske dejanske cene (stroškov) za tisk komunskih strani, temveč postavljajo sami za' to delo znatno nižjo ceno, ki ni v skladu s tiskarskimi in drugimi stroški, ki zadnje čase samo še naraščajo;
— sistemskih rešitev za ustreznejši finančni položaj pokrajinskih glasil SZDL kljub večletnim pripravam še vedno ni, kot tudi ni prave opredelitve do vloge in položaja tega dela našega političnega ti^a;
— spričo odvisnosti lista od dohodka iz reklam, oglasov, naročenih reportaž, objav vseh vrst itd. smo v stalni zadregi za prostor, ki naj bi bil namenjen političnemu delu, obveščanju, samoupravljanju, kulturi, špor-
tu, vzgoji itd., itd. Prišlo je tako ddeč, da ima vsak oglas absolutno prednost pred vsakim člankom! To je dejstvo, ki mu diktira življenjsko upravičenost potreba po dinarju in nerešen materialni položaj pokrajinskega političnega tiska v Sloveniji.
- Prisiljeni smo pisati predvsem o stvareh, ki zanimajo ljudske množice; upamo, da tega ne zlorabljamo in da tega niti ne delamo preslabo, saj naklada domačega lista ne pada. Žal pa je prostora za številne posvete, za katere res nimamo prostora v listu, včasih le za kratko vest, pri kateri pa novinar ne more oz. ne sme izgubiti pol dneva ali ves dan. Hkrati na vseh koncih in krajih zahtevajo prav te naše novinarje, naj „pišejo o vsem na dolgo in široko!“ Obseg Usta je odvisen od denarja, tega pa je premalo: lani je 9 občin prispevalo za izhajanje Dol. lista komaj še 10 odst. potrebnih sredstev (pred 6 leti pa 29 odst.).
Tako je razsežnost tega vprašanja, ki pa ga moramo danes omejiti samo na nekaj iztrganih podatkov, številk in trditev (pomanjkanje prostora!), precej širša od trditve o „pasivnem odnosu novi-narjev“ do poročanja iz domače pokrajine. Zato se bomo k tej nerešeni zadevi v prihodnjih številkah še vrnili. Želimo namreč, da zlasti vsi naročniki, bralci in sodelavci lista spoznajo razmere ter pogoje, v kakršnih danes dela tudi naš list. Hkrati pa trdimo:
odprta vprašanja na tem področju rešujemo prepočasi, neučinkovito in zato v škodo bopega političnega dela v pokrajini!
. UREDNIŠKI ODBOR DOL. LISTA
Na čigav račun railike?
0
0
0
J
J
0
0
0
0
0
0
0
J
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
J
I
0
0
0
I
0
I
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Še o članku »Konec zaradi spolnosti«
K članku „Konec zaradi spol-nosti“ objavljenem na zadnji strani va§ega lista št. 40. oziroma k vašemu odgovoru k temu članku pripominjam tole:
Kot je razbrati iz vašega odgovora, tovariš urednik, mojega dopisa niste povsem razumeli. Ne gre namreč za mojo osebo, zaradi mene lahko objavlja tisk, radio, televizija, film karkoli. Prebiral in gledam vse, seveda kolikor je to možno na deželi, in razumem tudi to, da spolnost spada k življenju. Nisem starokopitnih nazorov; živel sem v svetu med ljudmi vseh slojev, videl dobro in slabo in tudi to, da se človek, ki ima moralne vrednote, laže prebija skozi življenje. V mislih sem imel le naše otroke, nato mladino, ki bo jutri prevzela od nas vse, dobro in ^bo, in je zato važno, kako jo vzgajamo. Jasno je, da mora biti tudi mladina poučena o spolnosti, je pa dolžnost staršev, da poučijo svoje otroke, in to primerno času njihovega duševnega razvoja. Tudi osnovne šole višjih razredov naj bi imele sposobnega pedagoga, ki bi v času dozorevanja otroku znal pojasnjevati spolnost, pa tudi tisk bi lahko prispeval svoje. Tako pa doraščajoča mladina, ki duševno še ni zrela, da bi povsem razumela spolnost, tako
rekoč požira, ko pride do takega čtiva, kot so vaš podhstek „Pokopani upi“ (zlasti vsebina na strani 5 v št. 34 in seks v sliki na str. 10 v št. 38 vašega lista), zagrebške reklame „Figur Veneris“ v nekaterih naših listih, revija Antena, ki v tem pogledu prednjači, itd., itd.
Tako čtivo povzroča v dorašča-joči mladini pohotnost, nemoralnost in marsikateri mladoletnik in mladoletnica zaideta na kriva pota. To dokazujejo polni poboljševalni zavodi v Radečah, Višnji gori, Logatcu itd. Kot beremo, je tudi huliganstvo v porastu. Kje torej nabira mladina svoje huligansko „znanje in hrabrost"? — Tudi tako imenovana seksualna revolucija bi morala imeti svoje meje že zaradi mladine, ki je naša bodočnost, in to bi morala upoštevati vsa javna občila, sicer bomo predaleč zabredli. Ce vsega tega družba ne bo upoštevala, bodo tudi starS pri vzgoji svojih otrok brez moči.
Prosim, da ta moj odgovor objavite v celoti, da bodo bralci razumeli smisel mojega prvega članka.
S tovariškim pozdravom
Jože Grandovec Dol. Podboršt 7 p. Trebnje
Tovariš urednik!
5. oktobra sem v D marketu r Bršlinu kupovala pralni prašek „Novf miksal“. Zelo sem se začudila, ker stane zavitek 4 kg 70,80 din, polkilogramski zavitek pa 7,45 . Razlika med 4-kilogramskim in zavitkom
Naj torej kdo od pristojnih v „Dolenjki" pojasni, zakaj tako in kako so možne take razlike in iia čigav račun!
POTRO SNICA
SEDAJ JE ČAS
da zaščitite svoj avtomobil!
V enem dnevu vam zaščitimo spodnji ustroj avtomobila s kvalitetnim premazom NOVOSEAL, ki ga izdeluje Tovarna zdravil KRKA, Novo mesto
Cene so konkurenčne: >
— fičko, škoda, katrca itd,   1300, 125, R-10 itd.
OBVEZNA PREDNAROČILA
na telefon 21-243
180 din 230 din
din
polkilogramskim (8 X 7,45) ie torej- 10,40 din. Ne vem, na kakšen način. Morda je to trgovinska „vi^a matematika**?
Povrhu vsega pa naj navedem še to:
Pod Dolenjko spada tudi ,J)roge-rija“ v Novem mestu. V .^Drogeriji** stanc 4-likogr^^i zavitek „Novela miksala“ 54,76 din, torej 16,04 dm majnj kot v D marketu v Bršlinu, 7>oDcilbgramski zavitek pa 6,85 din oziroma 0,60 din manj kot v D marketu.
Upravičeno se sprašujem, zakaj takšna razlika v ceni, če spadata obe trgovini pod Dolenjsko! To ožemanje potrošnikov bi se lahko že nehalo. Ce bi hoteli navesti vse druge razlike v cenah (konzerve, marmelada, kava in drugo), bi mi zmanjkalo papiija.
Odločno: cviček bodi cviček!
Tovariš Ivo Pirkovič je v Dolenjskem listu z dne 23. 9. z zgodovinskimi dejstvi dokazal Jožetu Li-kanu, da je njegov predlog, naj bi cviček prekrstili v marvin, neumesten. Cviček ni sortno vino, kot so na primer rizling, silvanec, traminec in druga, ampak ^ me^ka več sort, ki morajo biti v pravem sorazmerju. Kakšno mora biti to raz-mcTC, dobro vedo dolenjski vino-^dniki, sicer ne bi pridelovali tako kvalitetnega cvička, ki ga poznajo gostinci vse od Ljubljane do Kranjske gore, saj ga na Dolenjskem večino pokupijo tako imenovani „to-vomiki“ z Gorenjskega. Vina z imenom maivin na Gorenjskem gotovo ne pozntgo, vinska klet v Kostanjevici pa je pred leti začela izdelovati „goijaiisko črnino**: grozdje
so kupovali v plešiviških vinogradih na Hrvaškem in ta črnina v kvaliteti še zdaleč ni dohajala cvička.
Prav ima tov. B. M., ki v istem Dolenjskem listu pravi, naj bi bil cviček zaščiten. V Mariboru je v mno-
gih oknih gostincih obratov napis, ove peci**.
Ko sem jih nalašč vprašal, od kate-
da točijo „cviček iz Gadove
rega vinogradnika so cviček kupili, ker večino vinogradnikov s t^a področja osebno poznam, so mi odgovorili, da so ga dobili „prek Ljub-ljane“. Zaščitenemu in stekleničenemu cvičku se kiy takega ne bi moglo zgoditi. Prav brezvestni gostinci kvarijo sloves cvič ka. 2e pred 60 leti sem kot otrok slišal reči slo-venj^oriške vinomdnike, kadar je bil pridelek bolj kisel, da je takšen
kot cviček. Vsi vemo, da je cviček ravno zato cenjen, ker vsebuje pravo sorazmerje med stopnjo alkohola in Idslino, zato tudi ni škodljiv zdravju.
Ni prav, da bi zato ker so Nemci nasilno vladali na Dolenjskem in jo ^imeijovali ,,Windische Mark“, cviček zdaj' prekrstili po marki v marvin. Tudi 1941 so priključeni ^odnji Štajerski'rekli „Ost Mark“. Toda vinogradnikom od Haloz preko ormoških, ljutomerskih in radgonskih goric še na^isel ni prišlo, da bi svoja vina imenovali: vino iz vzhodne marke. Zato se pridružujem mnenju tov. Pirkoviča in tov. B. M. iz KrŠte-ga, številnim ljubiteljem cvička in dolenjskim vinogra^ikom: ostanimo pri domačem cvičku, ki je znan že preko meja naše domovine.
J. S., Podbočje
NAŠI BRALCI SO OSREĆIU INVALIDA
Rudi bo spet srečen
Zaključek naše humane akcije: invalid Rud! je dobil svoj voziček, ki mu pomeni novo življenje — Zobovje mu bo uredil dr. Ivan Mrzlikar
V TCtek, 15. oktobra je bil deževen dan; sonca ni bOo na ^re* gled. Žužemberk je bil zavit v jesensko meg^o, kije tiščala navzdol. Vendar je kljub temnemu dnevu zasijalo sonce vsq v enem človeku - v srcu invalida Rudija Žlajpaha, ki se mu je uresničila tflia ždja. Dobil je invalidski voziček, 1^ mu bo pomagal, da se ^et vrne med ljudi - Veijetno se boste pomnili, da smo letošnjo pomlad prek našega tednika prosili bralce, da pomagajo Rudigu Žlajpahu do invalidskega vozička in zobovja. Naši bralci so, kot že večkrat prej, pokazali veliko mero hum^^nosti. Denar se je stekal, tako da je na posebni knjižici ob koncu akcije bilo 10.06S dinaijev. Pred dnevi smo v Ljubljani kupili invalidki voziček, ki bo z vsemi pripomočki stal blizu 9000 dinaijev, preostali denar pa bo šel za popravilo zob. Kot kaže, tako je izjavfl zobozdravnik Ivan Mrzlikar iz Žužem-berica, bodo za ta denar lahko uredili zobovje.
V petek dopoldne ^ se na Rudi- srečni doživ^aj. Se vedno ne more
pozabiti potovanja s „Sončnim vlake
jevem domu zbrali poleg zastopnika Dolenjskega lista še predsednik krajne skupnosti Žužemberk Ivan Piiit, tajnica krajevne konference SZDL Ljuba Senica in tajnica krajevne organizacije Rdeč^a križa Jožica Kocmur. Prišli so obiskat Rudija in mu v imenu naših brdcev izročili lep voziček, ki je solidno izdelan in primeren za take vrste invalide.
Rudi ni mogel skriti presenečenja. Besede so se mu zatikale, v očeh so mu lesketale solze. Najprej je voziček otipaval, kot da ni verjel svojim očem. Se vedno je midil, da so sanje. Ko se je zbral, je povedal, da je to njegov že drugi letošnji
com“, ki je invalide popeljal celo iz naše domovine na prijeten izlet. Drugi, Se lepši, se je zgodfl v petek, ko mu je ^et zaspal žarek upania, da se bo vrnil med svet, ki ga tako pogreša.
Ob koncu našega obiska, ko smo si stisnili roke, je Rudi izrazil željo, da se zahvalimo vsem tistim dobrim ljudem, ki so pomagali, da je tudi njegov svet postal lepši.
Vozička nismo takoj pognali v tek. Prej ga je sicer preizkusil Žu-žemberčan Slavko Rotar, ki bo tudi te dni u^osabljal Rudija na samostojno ravnanje z vozilom.
SLAVKO DOKL
I Prvi Vtis: val pohvale j
^ »izkušnje in pam6t starih so v sodelovanju s poletom ^ ^ in navdušenjem mladih na manevrih dali odlične ^
rezultate,« izjavlja Ivan Žele
Ob koncu manevrov ,ySvo-boda 71“ je Ivan Žele, predsednik izvršnega odbora občinske skupščine Metlika, povedal svojo oceno:
,,Naši ljudje so vojaške v^e zelo resno vzeli. Odbori za splošni ljudski odpor so v vseh petih krajih občine pokazali dobro organizacijo. Vse prebivalstvo se je izredno zavzelo,'^odelovalo pa je še enkrat več ljudi, kot smo pričakovali. Tako pri agitacijsko-propagandni službi, pri diverzantskih akcijah, pri vzdrževanju zvez, oskrbi s hrano itd. Množično je sodelovala tudi mladina in pionirji. Več primerov izredne domiselnosti iri požrtvovalnosti naših mladih ljudi sem omenil^ tudi tovarišu Titu na obisku v Karlovcu. Bil je zelo zadovoljen.
V času manevrov se je poklalo, da je današnja mladma
naša. Imeli smo jo za lahkotno,
PovrSio, a smo ji delali krivico, ri organizaciji splo&iega ljudskega odpora smo sicer opazili več pomanjkljivosti, vendar bomo napake zdaj razčlenili in jih odpravili. Prepriča sem, da bo sistem SLO postal še boljši.
Za požrtvovalno sodelovanje na manevrih se lepo zahvaljujem vsemu prebivalstvu, od pionirjev do najstarejših občanov. Pokazali smo, kaj zmoremo in da je naša deželica brćz na robu Slovenije kljub gospodarski zaostalosti in odrinjenosti še vedno partizanska.
Posebej se želim zahvaliti v svojem imenu in v imenu vseh družbeno političnih oiganizacy kolektivu Dolenjsk^a lista, kije v času manevrov zelo požrtvovalno in učinkovito opravljal glavno informativno propagandno službo na našem območju.**
Prav zaradi tega kmetsko mladinsko gibanje na Slovenskem obravnavam od njegovih začetkov po prvi svetovni vojni. Vsebino sem razdelil na sledeča poglavja: DKFID na Slovenskem, njihove zveze in mesto v agrarnih gibanjih po prvi svetovni vojni. - Zveza kmetskih fantov in deklet in njena napredna usmeritev. - Diferenciacija političnih sil na platformi slovenske ljudske fronte in nadaljnja usmeritev ZKFID in kmetskomladinskega ^banja. - ZKFID, AAK ,4^Ijiva“, ,3razda*‘ in KPS. - DKFID na Dolenjskem in v Beli krajini. - Milan Majcen — njegovo delo in vloga v DKFID in ZKFID.
D, LIST: Za Dolcnjce bosta gotovo najbolj zanimivi zadnji dve poglavji.
KUHAR: Mislim, da bodo za Dolcnjce, zlasti za tiste, ki so v Društvih kmetskili fantov in deklet kakoikoli sodelovali, zanimiva Via poglavja, saj v bistvu obravnavajo tudi njihovo politično zgodovino. Soglašam pa z
vami, da bodo posebno pozornost Dolenjcev pritegnila tista poglavja ali odlomki v njih, kjer se Dolenjci ali Belokranjci ali njihova društva pojavljajo kot „akterji**.
Čeprav za tisti del, ki obravnava DKFID na Dolenjskem in v Beli krajini, lahko sprejmem očitek, da je nekakšen „kataster**, pa menim, da bo ravno to za Dolenjce najbolj zanimivo.
D. LIST: Zakaj?
KUHAR: Zato, ker je v tem poglavju omenjena vsaka dolenjska vas, v, kateri se je DKFID kdaj ustanovilo; kronološko je omenjeno delovar\je teh društev, v večini primerov pa tudi imena odbornikov v DKFID, pododborih, okroi^ih, imena funkcionarjev Dolenjcev v ZKFID itd. Po mojem torej knjiga nc bo zanimiva le za tiste Dofcnjce, ki se hočejo podrobneje seznaniti z življenjem in bojem dveh dolenjskih junakov, temveč tudi za tiste, ki so delovali v DKFID, seveda če šc živijo. Toda v primeru, da jih ni več, bo
knjiga zanimiva tudi za njihove svojce, še posebej za njihove naslednike oz. potomce.
D. LIST: Zanimivo bi bilo, če bi iz knjige lahko kaj objavili.
KUHAR: Svetujem zaključek iz splošnega dela, nato pa nekaj zanimivih odlomkov iz dela DKFID na Dolenjskem (gtej: uokvirjeni sestavek na tej strani!)
p. LIST: Potemtakem knjiga ,J^arodna junaka Milan Majcen in Jan?i Mevželj** ne obdeluje le organizacijske plati naprednih kmečkih množic Dolenjske v okviru DKFID, temveč tudi njihovo zavest, razredno in narodno, med dvema vojnama.
KUHAR: Na splošno lahko ugotovimo, da so se DKFID na Dolenjskem in v BeH krajini začela ustanavljati na samem začetku kmetskega mladinskega gibanja. Zlasti po letu 1930 so se razmahnila nc le po številu društev, temveč tudi po številu članov in pestrosti delovanja. Tako so kljub takratnim
strankarskim razmeram in stopnjujoči se diktaturi dosegla največjo možno množičnost na liniji naprednega kmetsko-delavskega mladinskega gibanja, ki se je vse bolj vraščalo v ljudsko frontno gibanje slovensk^a naroda.
Že takšen grobi prerez, kot ga je bilo mogoče podati v tej knjigi o delovanju DKFID, kaže izredno pestrost oblik in bogastvo prosvetno-kulturnega, družbeno-poli-tičnega, politično-vzgojn^ in družabnega življenja na našem podeželju pred drugo svetovno vojno.
Inž. Jože Levstik je o tem po vojni takole menil; ,JCo smo ined NOB hddili po naših vaseh, smo takoj opazili razliko tam, kjer so delovala društva kmetskih fantov in deklet. To pa je opaziti še danes!**
D. LIST: Menimo, da knjiga torej ne bo zanimiva le za tisto generacijo Dolenjcev, ki je živela v burnem predvojnem času, temveč tudi za družbeno-politične delavce sedanjosti, zlasti pa še za današnjo mlado generacijo. Hvala!
i
5. in 6. decembra referendumi
Skupščina skupnosti zdravstve-n^a zavarovanja delavcev v Novem mestu je v torek pristala na predlog
o	združitvi kmečkega in delavskega sklada zdravstvenega zavarovanja, prav tako na povečano stopnjo pridevka iz osebnega dohodka za 0,60 odst., ki ga plačujejo delovne organizacije, da bi s tem omogočili kmetom enake pravice pri zdravniku in v lekarni, kot jih imajo delavci.
Sklenjeno je bilo, da bodo kmetje in delavci o tem odločali sami, na referendumih, ki bodo 5. in 6. decembra v občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj in Krško.
tura
in
bra-
anje
Janko Dolenc v trebanjski galeriji
POVIŠANE
ŠTIPENDIJE?
Ker so posamezna podjetja glede na zvišanje življenjskih stroškov že povečala štipendije svojim štipendistom ali pa imajo povišanje pripravljeno (PIONIR, KRKA), bo tudi občinski sklad za štipendiranje povečal štipendije za srednje šole na 450 din, za visoke šole pa na 600 din. Za takšne nove zneske štipendij se namreč odločajo tudi v podjetjih, občinski sklad, ki naj bi imel povezovalno vlogo pri štipendiranju v občinL pa seveda ne more zaostajati Ce ne bo na voljo denarja za takojšnje povečanje štipendij občinskim štipendistom, jim bodo za letošnjo leto izplačali razliko za nazaj prihodnje leto.
Sevniški likovniki razstavljajo
v čast proslave v Šentjanžu in sevniškega občinskega praznika bodo v sevniški otroški likovni galeriji v gradu jutfi zvečer, 22. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo sevniških likovnikov. Razstavljali bodo: Anton Zgonc, Aleš Fenos, Rudi Sto-
?ar, Berto Konec, Peter Vene, Janez orko, Janez Kranjc, Marjan Knez, Marinka Klakočar, Milena Balog, Zdravko Balog, Jana Kuzmas, Mira Bršnjak, Mirko Bogovič in Jožica Kerhen. Razstava bo odprta do 19. novembra, več o njej bomo še poročali.
Pogovor o kulturi
Temeljna kulturna skupnost Kočevje je organizirala 15. oktobra zvečer pogovor o vprašanjih kulturnega življenja v občini. Vodil gaje predsednik Miloš Humek, v razgovoru pa so razen kulturnih in prosvetnih delavcev sodelovali še poslanec Drago Benčina, predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer ter redki predstavniki podjetij in mladine. Razpravljali so predvsem o kulturnem življenju v podjetjih, mladinskih organizacijah in v Kočevju ter na podeželju. Več bomo o pogovoru še poročali.
Po sledeh ostalih?
Republiški sindikalni svet objavlja v svo^h informacijah, da doslej izdaja informativne biltene'že 19 občinskih svetov, med drugim tudi Grosuplje, Ib^a Bistrica, Logatec in Moziije ter še v nekaterih industrijsko razvitejših občinah. Hkrati se ^rašuje, k^o obveščajo in usklajujejo delij osnovnih sindikalnih podružnic v ostalih 35 občinskih sindikalnih svetih.
Prav bi bilo, da bi se tudi v Ribnici, ki ima 25 sindikalnih podružnic, odločili za tak ali podoben način medsebojnega obveščanja o delu sindikalnih organov. Tako bi lahko vsi, ki bi prejemali bilten, kritično ^remljali delo občinske^ sindikalnega sveta, ta pa bi usmerjal delo ’ osnovnih sindikalnih organizacij.
Lepo število prijateljev likovne umetnosti se je zbrdo v soboto, 16. oktobra proti večeru v novi trebanjski galeriji, ki je tokrat ponudila svoje prostore enemu izmed dolgoletnih sodelavcev tabora slovenskih likovnih samorastnikov: Janko Dolenc iz Vuzenice nam predstavlja na samostojni umetniški razstavi 18 plastik. Razstavo je odprl inž. Damjan Mlakar, o k^arju pa je govoril umetnostni kritik dr. Mirko Juter-šek.
Srečavanja z Dolenčevimi kipi in reliefi potrjujejo, kar smo v Trebnjem pa na njegovih samostojnih kot skupinskih razstavah na Koroškem, Gorenjskem in v Piranu lahko znova ugotovili: v lipi, hrastu, orehu in češpljevem lesu nam kipar kaže svojo trdo prehojeno pot, ki pa jo označuje „izdelan in kiparsko občuten likovni izraz“, kot je dejal o njem na razstavi dr. Juteršek. Pa naj ponovimo s kritikom:
„Mnoge njegove (Dolenčeve) skulpture bi mogli mirno pripisati kakemu izšolanemu kiparju, saj so Dolenčeve plastike v mnogočem
—
Po novem predmetniku, ki ga pripravlja republiški Zavod za šolstvo, pouk glasbene vzgoje v sedmem in osmem razredu osnovne šole ne bi bil več obvezen, prav tako ne pouk likovne vzgoje. Učenci bi se lahkp odločali za prvi aU drugi predmet.
Predvidena sprememba je razburila duhove v šolah, zlasti pa negodujejo učitelji glasbene in likovne vzgoje. Ne zato, ker bi se s tem zmanjšal njihov vsakdanji „kos kruha“, marveč zategadelj, ker čutijo, da se bo s tem poru-Slo dolgoletno prizadevanje, ki so ga vložili na področju glasbene in likovne vzgoje mladine.
Čeprav ni rečeno, da poslej v zadnjih dveh razredih osnovne šole glasbene in likovne vzgoje ne bodo upoštevali, bo ta pouk vendarle razvrednoten. Poslej naj bi učenci sami odločali, ali hočejo več te ali one vzgoje, in še to - prostovoljno. Spričo znanih razmer, ki ne morejo biti tuje niti šolam niti kulturno-pro-svetnim organizacijam, je to še bolj zaskrbljivo. Vprašanje je namreč, ali se bo posrečilo dobiti dostojnega namestnika za pouk osnovnih pojmov z glasbenega in likovnega področja, ko je že zdaj znano, da se tovrstna vzgoja mladine malone konča v osnovni šoli.
Zaskrbljenost ob ptedvideni spremembi osnovnošolskega obveznega predmetnika je bUo čutiti tudi na nedavni prvi konferenci republiške Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Celju. Poudarili so, da bi se moral Zavod za šolstvo vprašati, kakšne posledice bodo v šolah, preden bo dokončno prišel na svetlo z n^ovedano spremembo..
V _________________________
DARILI KNJIŽNICI
Dolenjska rojakinja, znana mladinska pesnica in pisateljica Vera Albrehtova, je s testamentom zapustila novomeški Študijski knjižnici vse svoje rokopise. Nedavno pred tem je enako naredila tudi znana angleška publicistka, nekdanja lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi Fanny Coppeland, ki je tej novomeški ustanovi zapustila svojo knjižnico.
produkt tradicije z ekspresionističnimi prvinami, ki bi jim hitro našli sorodnosti. .. Vodilna misel'o človeškem trpljenju je prevedena v trdno izoblikovan izrazni obrazec, katerega nespremenljivi in bistveni del se zdi, da je oblika glave . Dolenčeve kiparske zamisli pa se tako vsebinsko kot oblikovno šele utrjujejo, zato pričakujemo, da bo pričujoči izbor avtorju v spoznanje in pomoč, obiskovalcem pa v dragoceno in spodbudno podoži-vetje .
Dolenčeva kiparska razstava, ki bo odprta v Trebnjem do 31. oktobra, je zato vredna obiska. Seznanil nas bo z življenjsko modrostjo kiparja, ki stoji sredi svojega najplodo-vitejšega ustvarjanja.
TONE GOŠNIK
Nikolaj Omersa v Krški galeriji
v petek, 22. oktobra ob 18. uri, bodo v krški galeriji odprli razstavo akademskega slikarja Nikolaja Omerse, rojenega v Idriji 3. 12. 1911, ki živi v Ljubljani inje profesor na akademiji za likovno umetnost. Umetnik se bo krškemu občinstvu tokrat predstavil s 27 olji in pasteli, med katerimi bo razen obmorskih tudi nekaj dolenjskih motivov, portretov in tihožitij. Slikar Omersa je iskren in prodoren umetnik, katerega dela so ljudem blizu, neposredna in razumljiva.
Na otvoritev in obisk razstave vljudno vabi krška galerija.
Ob jubileju Vilme Bukovčeve
Prvi »javni nastop<( današnje prvakinje ljubljanske Opere: v šolskem letu 1932/33 v »KEKCU« v trebanjski osnovni šoli, spomladi 1933 pa v šolski uri v takratnem Radiu Ljubljana
Janko Dolenc: V OBJEMU
spe
knjigi za šolsko leto 1932/33 majhna fotografija: na njej otroška šol^a dramska družinica iz takratne osnovne šole v Trebnjem na Dolenjskem, ki je v tistem letu igrala otroško igrico „Pehto“, sestavljeno po znani Vandotovi povesti o prebrisanem Kekcu. V tej šolski družinici je igrala glavno vlogo učenkca trebanjske šole, današnja slavljenka Vilma Bukovčeva, prvakinja ljubljanske Opere.
Z njo vred so takrat nastopili še: Kekec - Jože Šuštar, Mojca -Zvonka Slak, mati - Marija Cugelj, škrat - Jožefa Gašparšič, med otroki pa še Franc Drenik, Zori Bukovec, Breda Rupreht, Zdenka Serpan, Lida Šoulavy ter Marija Cerk. Resje od takrat minilo že skoraj 40 let, a vendar se mi zdi, kot da je vse to bilo šele pred leti; mladi trebanjski igralci so takrat zaigrali tako živo, da so zbudili veliko zanimanje med starši. Prav zato se je tudi porodila misel, da bi z igrico gostovali v takratnem Radiu Ljubljana v šolski uri. Spomladi 1933 smo res odšli v ljubljanski radijski studio in tam nadvse živalino zaigrali Kekca. Vilma je takrat prvič javno nastopila v radiu kot igralka. Kot se spominjam, je bila naša otroška igrica tudi prva
Občan naj tudi ustvarja kulturo!
v ribniški občini bo temeljna kulturna skupnost oživila kulturno delo na podeželju — Ljudje naj ustvarjajo kulturo in naj ne bodo le potrošniki kulture — Občani bodo pomagali zbirati narodno blago
Temeljna kulturna skupnost (TKS) Ribnica pripravlja izhodišča za izdelavo svojega delovnega programa za prihodnje leto. V njem bo glavni poudarek na prizadevanjih za oživitev dela v posameznih središčih določenega območja občine. Ponekod so že oživili delo pevskih zborov, zdaj pa bodo še delo dramskih sekcij.
Posebno kulturno delo, h kateremu nameravajo pritegniti čimveč občanov, pa bo zbiranje etnograf-
Smrtna kosa
Zadnje dni je smrt zaporedoma iztrgala tri vidnejše nosilce slovenskega kulturnega življenja: v Ljubljani so pokopali pisatelja Ludvika Mrzela in gledališkega igralca Lojzeta Drenovca, na Notranjskem je za vedno izpustil iz rok plug in pero kmet iii pisatelj France Magajna, brat pred leti umrlega pisatelja dr. Bogomira Magajne.
Na našem območju je začel življenjsko pot Ludvik Mrzel, sodobnik pesnika Srečka Kosovela: rojen je bil v Loki pri Zidanem mostu, prav tam, kjer je za njega dni začetnik slovenske književnosti Primož Trubar nastopil prvo službeno mesto kot kaplan.
skega (narodopisnega) gradiva za ribniški muzej. To delo bodo spremljali sestanki z občani in posebna predavanja, na katerih bodo občani seznanjeni s pomenom narodopisnega blaga. Nekaj posebnega, edinstvenega je že ribniška suha roba, kar je ugotovil že prof. Janko Trošt. Zdaj pa naj bi z delom za hranitev te značilnosti, ki ga je začel on, nadaljevali.
Poseben pomen te akcije, ki bo trajala tri leta, pomagala pa jo bosta izvesti še ljubljanski Etnografski muzej in republiška kulturna skupnost, bo, dabodo občani sami zbirali narodno blago in poskrbeli, da se stare zanimive lepote oluanijo potomcem. Tako bodo občani sami ustvarjalci, ohranjevalci in potrošniki'kulture. Ob tem delu pa si bodo tudi brusili čut za lepo, za umetnost, kulturo.
Obvestilo
v nedeljo, 24. oktobra 1971 ob 10. uri dopoldne, bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu po razstavi Prazgodovina Novega mesta“ vodil obiskovalce kustos To-^ne Knez. Vljudno vabljeni!^
ŠENTJERNEJ - Vsi krožki na osnovni šoli Martina Kotarja so že pričeli z delom. Kot vsako leto je tudi letos za delo izredno zanimanje, saj so se v krožke vključili vsi, ki nimajo večjih težav z učenjem.
V TKS namreč menijo, da ni dovolj, če je občan le potrošnik kulturnih _dobrin (bralec, gledalec, poslušalec), ampak naj bo tudi ustvarjalec ali vsaj soustvarjalec kulture.
S takim načinom dela in vzgoje občanov si bo kultura pridobila ne le več sodelavcev, ampak tudi več potrošnikov in hkrati tudi zagovornikov kulture. Vendar pa bo pot do tega cilja nedvomno še naporna.
J. P.
izvedba Kekca v radiu. Se danes vidim trebanjske šolarje, kako pogumno so odigrali svoja besedila brez pri^^petov^cev in kako so tudi sami v veliki dvorani predvajali grom, ropot in razne druge šume, kar vse im:;jo danes radijski tehniki že lepo pripravljeno na trakovih.
Ker je te dni dolenjska rojakinja Vilma Bukovčeva slavila svoj srebrni pevski jubilej, naj tudi te moje vrstice obude v Trebnjem spomin na njen prvi nastop doma in v Radiu Ljubljana. S tem se spominjam tudi vseh tistih nekdanjih trebanjskih šolarjev, ki so skoraj že pred 40 leti ponesli ime svoje šole in kraja med Slovence. Lepi spomini, ki ne bodo nikoli zbledeli.
Draga Vilma, hvala Tebi in vsem Tvojim vrstnikom izpred 40 let!
MARJAN TRATAR
MIRNA:
SNEMAJO FILM
Podjetje „Zastava film“ iz Beograda je minuli teden začelo snemati na Mirni film o pripravljenosti mirenske krajevne skupnosti za vseljudski odpor. Film bo dokončno posnet, kot so zagotovili, maja prihodnjega leta in ga bodo najprej prikazali v trebanjski občini, kasneje pa še v mnogih dnigih krajih v Jugoslaviji. Zaradi tega bo imel za Mirno fUm tudi velik propagandni pomen.
O čebelarstvu
v petek, 22. oktobra, bodo dopoldne na osnovnih šolah v Leskovcu, na Raki in v Krškem predavanja o čebelarstvu, ki jih bodo popestrili z barvnimi filmi. Enako predavanje bo popoldne ob 17. uri za odrasle v domu Svobode na Vidmu: tudi tu bodo zavrteli barvne filme. To zanimivo predavanje je pripravila čebe-laiska družina iz Krškega, predavanja pa so podprla tudi krška podjetja.	^
DOLENJSKE TOPLICE - Na osnovni šoli pripravljajo šolsko glasilo ,,Rog“, ki ga bodo izdali pred 29. novembrom. (L. K.)
NOVOMEŠKI OBČINSiKI PRAZNIK:
Dva Janeza: Krajec in Cesar
študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je proslavila 25-letnico z razstavo tiska Janeza Krajca in spominsko sobo J. Cesarja
v torek dopoldne so slovesno počastili 25. obletnico ustanovitve Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Razstavili so tiske Janeza Krajca, ki je imel v mestu tiskarno od 1877 do 1901. Razstava preseneča s pestrostjo šolskili izve-stij, saj so celo osnovne šole redno izdajale šolska poročila. Hkrati razstava časti 50-letnico smrti novomeškega tiskarja.
Ob tem jubileju je knjižnica odprla tudi spominsko sobo novomeškega občana, igralca Janeza Cesarja, ki je svojo gledališko pot začel na amaterskem novomeškem odru, končal pa na deskah Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. V
Cesarjevi spominski sobi je zbranih tudi okrog 8.000 njegovih slovenskih knjig, ki jih je kupil in tudi prebral med obema vojnama. V spominski sobi je še Cesarjev kip, delo kiparja Kalina, in dva Pirnatova kipa: bronasti Kurent in Oton Župančič, Sobo so opremili s pohištvom Cesarjeve delovne sobe.
Ob tej priložnosti so zbranim gostom spregovorili ravnatelj knjižnice Bogo Komelj, igralec SNG Andrej Kurent, prof. Mirko Mahnič, spominsko sobo pa je odklenil in se s klenimi besedami spomnil umetnika akademik pro*" dr. Bratko Kreft.
„Šival sem pri Bolantačevih, pri tistih levah, pii tistih siromašnih ženskah. Snoči je tisto mlado, tisto Anče, leglo na klop pri peči in prav hude bolečine je imelo. Sam Bog nebeški vedi, Ige je^to levSče iztaknilo otroka, ko se vendar z nikomer menilo ni!“
Posebno ženske so v tistem trenutku nritianile iz vseh kotov in n^prva Četrt-nikova Luca, ki je takoj raztegnila široka usta ter izpregovorila hudobno: ,JPri tisti hiši niso b^ nikoli nič prida. Stari je kradel, kjer je mogel; in ko bi bili vi mene vprašali pred pol letom, povedala bi vam bila, da bo tako in nič dmgače!**
„Luca, ti bi bila moi[ala že vedeti!** je odgovoril Štefe. „To pa še ni vse. Ravno, ko je tu pri vas danes v vasi pdtbie zvonilo, je umrlo otroče, in umila je tudi tista uboga živalca, ki ga je imela. Tako se mi je smilila, rečem vam, da sem se hitro pravil iz koče in đa še svojega plačila nisem čakal.“
„Kaj tisto!** se je oglasila spet Luca. „Bog že ve, kaj dela!** Meni so ukradli
korec s kebla in dobro vem, da ga ni dmg izmaknil kakor tisto dekle!**
„Tudi to še ni vse!** je nadaljeval Štefe. ,,Ko se je ta revna ženska v bolečinah mučila, ji ni dala miru stara Bo-lantačka. Ve^ti je hotela, s kom se je pečala. To sem vam zavijal ušesa, da bi tudi slišal! Pa se je dolgo branila. Naposled — mislim, da so se ji takrat že nebesa odpirala in da je z enim očesom že gledala prestol Boga očeta — naposled pa je povedala. Vse je povedala,
in ali veste, kdo se je štel za njenega?
,Kdo? Kdo? “ je povpraševala žba in naidasneie Cetrtnikova L
vsa Luca.
družba in mgglasnge
„Oženjen človek, kakor gotovo je Bog v nebesih, oženjen človek!**
„Oženjen!** se je zatogotila Luca. ,,Takino grdobo bi pa morali vendar za pete na drevo obesiti! Kakor bi svoje žene ne imel!**
,,Kdo je? Govori že vendar!** je vpil Fijan izpred Mosta.
„Povej ga!** je silila Štefeta tudi Luca.
,,Saj ga lahko povem!** seje smejal Štefan. ,,Tamle sedi, Luca, in tvoj je, Luca, tvoj Blaže je ta tiček, poglej ga no!** Z dolgim koščenim prstom je pokazal na mesto, kjer je za mizo sedel mladi Cetrtnik. Nastala je tlliota kakor v cerkv^ potem pa je napolnil sobo krik, grozen, nepopisen, kakor bi se trgale divje zverine. Ta krik je prihajal Luci iz grla in že so ljudje menili prve trenutke, da se zaduši.
Za mizo pa je vstal Blaže in se z bledim licem naslonil na zid. Krvavo je po-
gledal na vse strani, potem je hripavo zavpil: „Bila je moja, bila!“ Ustite me, pustite me!“
Luca je silila vanj. Prijel je steklenico na mizi ter jo treščil svoji ženi na glavo, da se je na drobne kosce razletela in da se je ženska nezavestna zgrudila. On pa je odrinil svoje sosede in planil iz sobe. Zunaj je bilo že mračno. Pobegnil je brez pokrivala na glavi po stezi proti Četrtniku, pestil roke in sam s sabo govoril, da je groza obhajala tiste, ki so ga srečevali. Luco pa so morali nesti proti domu, kjer je skoraj vso zimo hudo
„Tamle sedi, Luce, tvoj je ..
trpela in se togotila nad mladim svojim možem. Le-ta pa je bil izginil, in sploh so ljudje menili, daje zavoljo stare svoje žene pobegnU v Ameriko, kar se nam je zdelo prav pametno.
Prišla je cvetoča pomlad. Na Cetrtni-kovem holmu so cvetele vijolice in bukev se je bfla zavila v tisto sočno, mlado zelenje, ki prihaja z vsako pomladjo. Pod njo v senci pa je ležal Štefe Vehar-ček in premišljeval, kako da ni v tem logu ptic pevk, ki jih je prejšnja leta bilo vse živo. Samo vrane in kavke so imela svoje ženitve med rdeče cvetočimi macesni. Zapihljal je pomladanji vetrc in tedaj je na Štefeta padel čevelj, človeški čevelj! Štefe -se je postavil na noge in pričel proti bukovim vejam kričati in zabavljati. Ondi pri vrhu je viselo nekaj čmega, ali odgovora ni bilo. Potem je Štefe sam splezal na drevo, kjer ga je sprejel nek^ prav prav čuden duh. Ali visoko ni plezal. Skoraj po vejah se je spustil nizdol ter pobegnil proti Cetrtnikovi hiši. Tam se pa dolgo ni mogel zavesti, ali končno je vendarle povedal, da vise na Cetrtnikovi bukvi kosi obešen^a človeka.
Tako je bilo. Po ostankih so poznali, da je tu končal Blaže revno svoje življenje. Najbrž se je v strahu skril na drevo, v temni noči pa ga je iznova prijel obup in vse breme svoje revščine je vrgel od sebe tam gori v zračnem vrhu, od koder je še umirajoč gledal v zorno, z mesečnimi žarki razsvetljeno domačo dolino.
jAiLADl MARTINČKI“ — Učenci z osnovne šole na Prevolah so takole lovili ša zadnje tople žarke jesenskega sonca, ko so čakali na šolski kombi, ki jih vsak dan pripelje v šole in v popoldanskih urah spet varno odpelje skoraj do njihovih domov. (Foto; S. DOKL)
Mladinski klub - goli zid?
Na Dolenjskem mladinsko klubsko življenje ne more zaživeti — Mladi tožijo, da starejši za njihove želje nimajo posebnega razumevanja
v
v razpravah z mladimi največkrat prihaja v ospredje klubsko življenje — mladina si želi svoje klube, kjer bi se odvijalo kultumo-zabavno in izobraževalno življenje. Niso ravno redki primeri, da tudi pridejo do svojih prostorov, v isti sapi pa se pojavlja vprašanje kadrov, klubskih programov in stroškov za vzdrževanje prostorov ter dejavnosti.
Povsod, kjer so poskusili s prostovoljci, je takšno’ delo prej ali slej bilo obsojeno na neuspeh. Kaže, da urejeno klubsko življenje zahteva precej več kot samo gole stene, tega pa nekateri ljudje, ki vidijo v takšnem klubskem življenju vse drugo kot koristno združevanje mladih, nočejo razumeti. Za marsikaj drugega se najde denar, za mladinski klub pa je vrvica vedno prekratka. Vendar ne bo moglo več tako naprej, tudi za klube bo treba bolj skrbeti!
Urejenih mladinskih klubov na Dolensjkem torej ni. Drugje pa so pri tej mladinski dejavnosti dosegli že precejšnje uspehe. Enaki uspehi bi bili tudi pri nas, če bi takšni klubi delovali pod okriljem določene ustanove ali organizacije.
NOVO MESTO - V nedeljo je bila redna letna občinska konferenca ZMS, na kateri so izvolili tudi novo občinsko vodstvo. Glavna razprava je bila o delu mladih v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolskih mladinskih aktivih, posebno pa o krepitvi samoupravnih odnosov. Izvolili so tudi 15-člansko predsedstvo, ki ga sestavljajo naslednji mladinci: Drago Milojevič -predsednik. Stane Zupančič - sekretar in člani: Marjan Pavlin, Helena Medk, Rajna llyev, Janez Slapnik, Vida Kerin, Žarka Slana, Dušan Luzar, Vinko Rukše, Anton Gregorčič, Franc Košiček, Franc Guštin, Slavko Jarkovič in Milan Stefanovič. Več bomo o konferenci pisali prihodnjič. (S. I.)
ŠENTJERNEJ Prihodnji mesec bo izšla prva številki^ šolskega glasila „Naša pot“, ki bo zajela dejavnost mladin^ na šoli. Tudi v letošnjem letu nameravajo izdati štiri številke tega priljubljenega glasila mladih'. (L. K.)
DOLENJSKE TOPLICE - Pionirki Milka Strajnar in Verica Erbežnik sta sodelovali na srečanju pionirjev dopisnikov prejšnji petek in soboto v Murski Soboti. Poleg njiju so sodelovali tudi mladi Žužember-čani. (C. R.)
RUSE - Na letošnjem športnem aečanju gojencev draških domov so sodelovali tudi predstavniki Dolenjske. V Šahu, namiznem tenisu, nogometu, odbojki, košarki in rokometu so nastopali dijaki iz Krškega in dijakinje iz Šmihela pri Novem mestu. Dolenjski predstavniki so bili precej Uspešni. Dekleta sb zmagala v šahu in rokometu, fantje v namiznem tenisu, košarki in odbojki. Srečanje je minilo v lepem vzdušju, še bolj je poglobilo vezi med gojenci dijaških domov. (M. T.)
Šentjernej - v nedeljo so učenci osnovne šole Martina Kotarja imeli vsakoletno nabiralno akcijo za iolsko kuhinjo. Več kot 200 učencev se je razliopilo po obširnem šolskem okolišu in nabralo raznih kmetijskih pridelkov v vrednosti več kot 6000 dm. (S. J.)
--------------------------------
Pri nas smo torej šele na začetku poti; nekaj klubov je že zaživelo, vendar ni šlo vse tako gladko, kot so mladinska vodstva želela. Lepo so začeli v Novem mestu, zdaj pa je vse bolj prepuščeno iznajdljivosti posameznih mladincev. V Kočevju, Metliki in še marsikje druge pa so šele na začetku. Bijejo odločilni boj za dodelitev prostorov, morda pa se še premalo zavedajo, kaj vse sodi k dobro urejenemu mladinskemu shajališču.
Menda bi še najlaže delovali klubi v delovnih organizacijah, kjer so boljši pogoji, pa tudi kadrov ne bi tako primanjkovalo. Možnosti je precej, včasih pa tudi manjka pobud same mladine, ki je najbolj za to, da dobi svoje prostore.	V.	S.
Pijača, kajenje in šport
Namesto da bi posnemali goste iz Gruzije, iso še njih spravili na kriva pota
Tonči Vrdoljak ne miruje
Tonči Vrdoljak, naš znani filmski režiser, ki je v zadnjem času izredno uspel s filmom „V gori raste zelen bor", se pripravlja na snemanje večje filmske serije, kjer bo obravnaval težko vprašanje izseljevanja ljudi iz imotske pokrajine. Delo bo posnel po scenariju književnika Ivana Raosa. Glavno vlogo bo kot ponavadi spet zaupal igralcu Borisu Dvorniku, ki si ga ne moremo zamišljati ^rez Tončija.________________^
Ribniški rokometaši in drugi so opazili, da so njihovi gos^e, rokometaši iz Tbilisija (Gruzija, ZSSR), po odigrani rokometni tekmi v Ribnici (10. oktobra) pili le brezalkoholne pijače in da noben igralec ni kadil.
Vodstvu Rokometnega kluba Ribnica bi priporočili, da zaradi mladega naraščaja, ki se vzgaja v njihovem klubu, le začne omejevati nezdrave navade, kot sta kajenje in pi^e alkoholnih pijač. Skoda je naraščajnikov, da bi si z alkoholom in nikotinom začeli zgodaj uničevati svoje mlade sile. Tisti, ki jim je zaupana vzgoja mladih, ne bi smeli pozabiti na to.
In če še končamo z rokometaši iz Gruzije: ko je njihov trener videl enega izmed svojih varovancev, da je nekaj ur po tekmi prižgal v domu na Travni gori cigareto, ga je pred vsemi zelo strogo prijel.
(Vendar pa so ribniški rokometaši - kot smo zvedeli - kasneje strogo prijeli gruzinske^ trenerja in mu več igralcev oziroma varovancev speljali v spodnje prostore doma v Travni gori na „dim“ in konjak!)
P-c
kajti število pionirjev - članov planinskega društva se hitro veča.
Po konferenci so si ogledali še diapozitive in filme z izletov, mali šolski zbor pa je s svojim nastopom popestril konferenco.
v.CeSnjevar
* BADOVINAC DRUGI NA „KVARNERSKEM RALLYJU“
Nekaj več kot 50 avtomobilistov je v težkih tekmovalnih pogojih prevozilo 1100 km dolgo progo „Kvarnerskega rallyja“: Tekmovalce so »remljali dež, sneg, burja in vihar. V tej pisani koloni dirkačev je bil tudi Novomeščan Drago Badovinac, ki je v kategoriji vozil do 1000 ccm zasedel odlično drugo mesto. Za prvouvrščenim Kadićem iz Sarajeva je vsega zaostal za eno točko.
ZMAGA MILAVCA V MARIBORU
Na letošnjem avtomobilskem ral-
Rasto
lyju ,,Pohoije 71“ so na progi, dolgi
\1:'^ . ■
■ eCjj u;
segel Janez Milavec, ki je zmagal v
472 lam s petimi etapami, nastopUi tudi Dolenjci. Največji uspeh je do-
ljubitelji gora
V sevniški osnovni šoli je bila letos 13. oktobra prva konferenca pionirskega planin^ega odreda PD „Lisca" iz Sevnice. Med gosti so bili tudi predsednik ObS Sevnica, ravna-
telj šole, predsednik PD Bohor ter še nekateri predstavniki Planinskep društva. Vodila jo je Nevenka Zajc,
ki vodi mlade planince v sevniški osnovni šoli.
V poročilu o delu pionirske planinske skupine v minulem letu je bilo navedeno, da je število članov naraslo od 90 na ISO. Organizirali so 14 izletov (nekatere med njimi s planinsko šolo). 15 pionirjev si je pridobilo bronaste značke, štirje srebrne, eden zlato. Podelili so jih na konferenci. Petnajst pionujev se je povzpelo celo na Triglav. ’
Na konferenci so izvolili novo vodstvo planinske skupine ter sprejeli načrt dela in izletov. Organizirali bodo planinsko šolo, ki bo obsegala 18 šolskih ur predavanj ter organizirala 4 izlete. Ob koncu so še poudarili, da bi potrebovali več mentorjev.
kategoriji do 1000 kubikov. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila AMD Koper pred Mariborom in Ljubljano-Moste.
Rezultati: do 1000 kubikov: 1. Milavec (N. m.) - austin cooper 58 točk, 3. Badovinac (N. m.) - fiat 850 182 točk.
ABRAM SEDMI
Na letošnjem gorskem kolesarskem prvenstvu SRS, ki je bilo na progi od Ajdovščine do Cola, se je pomerilo 44 kolesarjev. Med 33 mladinci so nastopili tudi Sevničani AJpram, Bregar in Žuraj. Vsi so se dbbro uvrstili: Abram je bil sedmi, Žuraj osmi, Bregar pa 21.
BAUMGARTNER DRUGI
Na slovenskem mladinskem atletskem prvenstvu v Kranju so sodelovali tudi mladi atleti iz Črnomlja. Najbolje se je uvrstil nadarjeni metalec kopja Vojko Baumgartner, kije z metom nekaj nad 54 m v svoji disciplini zasedel drugo mesto, za odličnim Zalarjem iz Ccrknice.
Rokometašice rešile čast!
Zadnjo športno nedeljo so nas precej razočarali naši rokometaši, ki so doživeli skoraj same poraze. Edina svetla točka so bile rokometašice Brežic, ki so v Velenju zasluženo premagale ekipo Gorenja in tako trenutno zavze>-majo tretje mesto na lestvici. Brežičani so bili za gol prekratki v Šo.štanju, čeprav bi z malo več sreče lahko prinesli domov dve točki. Vendar poraza z vodilno ekipo v ligi ni jemati preveč tragično. Ribničani so v začetku srečanja v Trbovljah zamudili priložnost, da bi presenetili Rudarja. Po katastrofalnem začetku so do polčasa moči bile izenačene, nato pa so proti koncu spet izgubili nit. Sevničani so pretrpeli poraz v Radečah, izkazali pa so se z dobro in prodorno i^o. Našim odbojkašem ne gre. Tudi tokrat so vse štiri ekipe v republi.ški ligi bile poražene. Najbolj so še razveselile dekleta. Novo-meščanke so doma kar dobro pestile Celjanke, ki so morale pokazati prav vse svoje sposobnosti, da so lahko ugnale domačinke, Z malo sreče bi ekipa Brestanice doma pripravila prijetno presenečenje: po vodstvu gostij 2:0 jim je uspelo obrniti igro sebi v prid, tako da so komaj klonile v petem nizu. Novomeščani so doma zamudili lepo priložnost, da bi premagali solidno' ekipo Izole. Igrali so neborbeno, brez sistema, poznala pa se je tudi Brešča-kova odsotnost. Trebanjci so,se doma kar dobro upirali boljšim gostom, vendar niso mogU iztisniti kaj več kot rezultat 3:0 za goste.
ROKOM I T
ŠOŠTANJ : BREŽICE 9:8
Igra je bila borbena in zelo zanimiva, z več sreče so pobrali dve točki domačini. Brežičane je precej prizadela tudi izključitev kapetana Poldeta Rovana.
Brežice: Zorko, Bužančič 3, An-tolovič, Šetinc, Pavlič, Bosina 3, Islaa 2, Zore, Avsec, Blatnik, Jurišič 1.
RUDAR : RIBNICA 22:19
Domačini so na začetku srečanja vodili že s 5:0, kar je bilo odločilno za končno zmago Trboveljčanov. Ribničani so sicer rezultat že izenačili, vendar jim kaj več ni uspelo.
I^bnica: Kersnič, Lovšin, Tanko 2, Žuk 2, Mikulin 8, Andoljšek 3, Radič 4.
RADECE : SEVNICA 15:13
Na tej tekmi sta se spet izkazala vratarja, ki sta branila skoraj neubranljive strele. Z malo več sreče bi Sevničani lahko tudi presenetili domačine.
Sevnica: Sirk, Sulc 5, Simončič, Bizjak, Svažič 2, Koprivnik, Stojs, SUc 5, Trbovc 1, Možic.
GORENJE : BREŽICE 7:14
Po zaslugi odlične vratarke Zor-kove in spretnosti brežiških napadalk je gostjam pripadla zaslužena zmaga.
Brežice; Zorko, Bužančič 3, Molan 5, Bah, A. Mišič, Kolar 2, v. Mišič 4, Hribernik.
TREBNJE : GABERJE 0:3
V zadnji tekmi v jesenskem delu republiške odbojkarske lige je moštvo Trebnjega v nedeljo izgubilo z Gaberjem (Celje) 0:3 (-7, -13, -15). Srečanje ni bilo na ravni r^u-bliške lige, k temu je delno pr^o-moglo tudi zelo hladno in vetrovno vreme. I^alci Trebnjega so deMi neodpustljive napake pri lovljenju žog in predvsem zaradi tega izgubili tekmo, ki je bila za Trebnje še posebno pomembna.
Vesna Saje v reprezentanci
24. oktobra bo tradicionalni mladinski atletski dvoboj med reprezentancama pokrajine Ve-netto (Italija) in Slovenijo. V reprezentanci bo nastopila tudi Novomeščanka Vesna Saje, ki bo metala kopje.
LEPA ZMAGA BELOKRANJIC
Rokometašice črnomeljskega Partizana so v zadnjem času dosegle dve lepi zmagi. Po zmagi nad Borcem so v nedeljo doma porazile ekipo Olimpije II iz Ljubljane z 11:6. Najboljši strelki sta bili domačinki Svetičeva in Specova, ki sta dosegli vsaka po štiri zadetke.
NOVO MESTO : PARTIZAN (CEUE)1:3
Vodilna ekipa v ligi, celjski Partizan, je imela z domačinkami precej opraviti. Novomeška dekleta so zaigrala lepo in borbeno ter so spet pokazala eno svojih boljših partij. Za lepo igro zaslužijo pohvalo pirav vse igralke.
Igrale so: Dokl, Pučko, Rajer, Pi-lič, Ščuka, Henigman, Lindič, Bon.
BRESTANICA : JESENICE
2:3
Domače odbojkarice so reševale že izgubljeno tekmo, saj so Jeseničanke vodile že z 2:0. Skoda, da jim je v zadnjem, odločilnem nizu zmanjkalo moči.
Igrale so: Fila, Mozer, CJomilšek, Cizel, Fabijančič, Habinc I, Habinc II.
NOVO MESTO : IZOLA
2:3
Novomeščani so ponovno razočarali, delovali so kot razbita četa, ki igra brezglavo. Poznalo se je, da ni v njihovih vrstah Marjana Breščaka, ki zna povezovati igralce. S tako igro je težko pričakovati, da se bodo Novomeščani obdržali v republiški ligi.
DVE TRETJI MESTI ZA KRČANE
Na republiškem prvenstvu v karateju, ki je bilo v nedeljo v Celju, sta se odlično uvrstila krška karateista Marič in Nežič, ki sta v srednji oziroma težki kategoriji osvojila tretje mesto.
STANE MLAD'KO'VIČ PETI
Krst steze za motokros
Marljivi športni delavci v AMD Brežice so v rekordno kratkem času pripravili tekmovalno progo za motokros v Prilipah
v počastitev praznika občine Brežice je bila v nedeljo v PrDipah pri Brežicah zadnja finalna vožnja za ekipno prvenstvo Jugoslavije v motokrosu. Marljivim članom AMD Brežice, ki so organizirali to dirko, je v nekaj dnevfli uspelo iz zapuščene goličave pripraviti hitro in
ZAGREB JE ZMAGAL
V počastitev občinskega praznika novomeške občine je bil v nedeljo na Loki tradick>nalni balinarski turnir mestnih reprezentanc. Zasluženo je zmagala reprezentanca Zagreba in osvojila pokal.
Rezultati: Ljubljana : Novo mesto I 13:11, Zagreb : Novo mesto II 13:6, Zagreb : Ljubljana 13:11, in Novo mesto I : Novo mesto II 13:8.
B. HREN
NAGRADA ZA BORISA DEBELAKA
V znani nagradni igri ljubljanskega DELA, ki vsak teden izbira najboljša športnika Slovenije, je ta teden imel največjo srečo naš dopisnik Boris Debelak iz Krmelja, ki je dobil prvo nagrado v znesku 500 din.
SOLIDNA UVRSTITEV PENKA
V Domžalah je bil od 25. septembra do 10. oktobra jubilejni X. spominski turnir Hering - Zupančič z mednarodno udeležbo. Igral je tudi novomeški mojstrski kandidat Igor Penko, ki se je uvrstil na solidno sedmo do osmo mesto ter tako potrdil naslov mojstrskega kandidata.
Končni vrstni red: 1. R. Kržišnik 10,5, 7. do 8. Penko in Cuderman 7 točk.
GOZDARJI USTANOVIU ' SMUČARSKI KLUB
V Novem mestu so pod pokroviteljstvom novomeškega Gozdnega gospodarstva ustanovili smučarsko društvo (X)-ZDAR, ki šteje blizu 80 članov. Namen društva je, da vključi v svojo dejavnost člane številnega kotektiva gozdarjev.
m % i	i	J
Pii
m % \ i i i i
lepo 1000 metrov dolgo tekmovalno stezo, na kateri se je pomerilo 24 tekmovalcev. Med osmimi ekipami je bila tudi brežiška ekipa, v kateri so vozili: Stane Mladko.vič, inž. Darko Zajc in Valentin Volčanšek. V dirki so se ponovno izkazali vozači iz Karlovca, ki so v končnem seštevku točk zasedli prvo mesto s 40 točkami. Sledijo: Zabok 33, Orehova vas 32 idr.
Med posamezniki je v obeh vožnjah zmagal dolgoletni državni prvak Leno Šoštarič iz Karlovca, od Brežičanov pa se je uvrstil na odlično peto mesto Stane Mladkovič. Ekipno so Brežičani zasedli šesto mesto.	V.	PODGORŠEK
PORAZ TELOVADK NA MADŽARSKEM
V telovadni vrsti Jugoslavije, kije v nedeljo nastopila v dvoboju z ustrezno mladinsko reprezentanco Madžarske v Budimpešti, je nastopila tudi 11-letna Novomeščanka Maja Dokl in zasedla 12. mesto. Nasa dekleta so dvoboj izgubila z veliko razliko 184,45:163,85 točk; najboljša naša telovadka Ljubljančanka Težakova je bila na sedmem mestu.
NOVO MESTO - v soboto bo v Ljubljani izbirno gimnastično prvenstvo za pionirke in mladinke, ki bodo sodelovale na dvoboju Slovenija : Vojvodina. Trenerka Ruža Kovačič bo v Ljubljano peljala 3 pionirke in 3 mladinke. (M. H.)
BREŽICE — V derbiju celjske nogometne podvzvezne lige so domačini ugnali vodilno ekipo Šmartnega z 2:0. Strelca sta bila Božič in Kandič. (V. P.)
KRMELJ - Na hitropoteznem turnirju posameznikov v Radečah je med igralci osvojil prvo mesto Sev-ničan Janko Blas in prejel lepo kristalno vazo. Nadarjeni mladinec Mirko Sibilja pa je delil četrto do šesto mesto. (B. D.)
CERKLJE - V prvenstveni rokometni tekmi so leskovški rokometaši na „vročem“ terenu premagali domačine s 33:20. Najboljša pri Cerk-Ijanih sta bila Bevc (6) in Zlobko I (11), pri gostih pa Mlakar (13) in L. Sribar (9). (L. S.)
NOVO MESTO - Končano je sindikalno prvenstvo moških in ženskih vrst v kegljanju. V obeh konkurencah je zmagala ekipa Pionirja. Končni vrstni red - moški: 1. Pionir 1027, 2. Krka 976, 3. Iskra (Žbk.) 885, 4. Novoteks 872, 5. Kremen 866 itd. Ženske: 1. Pionir 367, 2. Osnovna šola Šentjernej 345, 3. Novoteks 339, Posamezniki: 1. Turk (IMV) 446, 2. Mrzlak (družb, službe) 438, 3. Jarc 435, 4. Rožič (oba Krka) 423, 5. Košmrlj (Iskra) N. m. 403 itd. (J. M.)
KRMELJ - Na oktobrskem hitropoteznem turnirju je med 8 i^al-ci na dvokrožnem turnirju zanesljivo zmagal Janko Blas z 11 točkami. Sledi: Sibilja 9,5, Jarkovič itd. V skupnem seštevku točk vodi Ivan Šribar. (B. D.)
SEVNICA - V prvenstveni rokometni tekmi je Sevnica B doma porazila Dobovo s 26:17. V prvem polčasu so se gostje dobro upirali, nato pa popustili. Pri domačinih je dosegel največ zadetkov Drugovič (6), pri gostih pa Aškerc (8). (J. R.)
NOVO MESTO - V nadaljevanju dolenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Krka : Brežice 492:452, Trebnje : Sevnica 429:439, Krško	Celulozar
582:485, Žužemberk : Železničar 412:452, Krško : Iskra 491:521, Stari devet : Rudar 321:472, Sevnica : Celulozar 496:413, Stari devet : Krško 441:523, Iskra : Krka 454:463. V vodstvu je ekipa Krškega s 24 točkami, slediji: Železničar, Sevnica, Rudar, Celulozar in Iskra, ki imajo 20 točL (J. M.)
Šentjanž - Jutri bo ob 16. uri
šahovski ekipni hitropotezni turnir, na katerega so povabljeni šahisti iz EK>lenjske, nastopile bodo tričlanske ekipe. (B. D.)
BREŽICE - V nadaljevanju športnih sindikalnih iger so največje uspehe dosegli športniki gimnazije in IMV. Na strelišču lovske družine Globoko so se pomerili tekmovalci z malokalibrsko puško. Po pričakovanju so zmagali strelci IMV s 123 točkami. Sledijo: GG Brežice (87 zadetkov), Rudnik Globoko (55) idr. Nato so se pomerili še strelci z zračno puško. Ravno tako je zmagala ekipa iz IMV, ki je nastreljala 315 krogov, druga je bila ekipa GG Brežice, tretja pa gimnazija. (V. P.)
NOVO MESTO - Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju je prepričljivo zma^ Vinko Istenič (8 točk), pred Sčapom, Miličem, Božovičem itd. (J. U.)
ŠENTJERNEJ - Športno društvo Šentjernej je priredilo pokalni turnir v m^em nogometu za pionirje. Nastopilo je osem ekip. Pokal so osvojili pionirji iz Smalčje vasi, ki so v finalu premagali vrstnike z Mokrega polja. (J_. K.)
BREŽICE - V minulem tednu so tekmovanje v okviru delavskih športnih iger končali igralci odbojke. Kljub temu da se je prijavilo sedem ekip, so nastopile samo tri. Zmagala je ^imnazij^a, sledijo: vojna pošta Cerklje in Ca teške Toplice. Zmagovalca v šahu pa bo ta teden odločil neposredni dvoboj med gimnazijo in brežiškim Regionom. (V. P.)
Črnomelj - Rokometaši COSMOS-BELTA nikakor ne morejo doseči prvih točk. V nedeljo so doživeli še poraz v Kamniku s 25:17. (T. L.)
LESKOVEC - Leskovčani so imeli precej opraviti z žilavo ekipo iz Brestanice in so jo ugnali z 22:19, komaj v drugem delu srečanja. Najboljši strelci so bili: N. Mlakar (6), Drenik (5), Kalan (5) in Avsenak (5). (L. S.)
KRMELJ - Domačini so le s težavo po zaslugi veteranov bratov Papež in Zamana porazili borbene Krčane. Rezultat 13:12 ustreza poteku na igrišču. (B. O.)
— No, punce, zna katera izmed vas vsaj nogavice za
v
PRIPOVED SUHOKRAJINSKEXiA KMETA, KI ,JE ŽIVEL V RUSI
Bil sem sin ruske revolucij
Prvi asfalt
Na cestni odsek Livold-Brod na Kolpi so v preteklSi dneh položili prvi asfalt. Cestno podjetje Novo mesto, ki je začelo posodobljati to cesto, je asfaltiralo okoli 1,5 km dolg odsek. Ce ne bo dela začel ovirati dež, bo letos asfaltirane okoli 3 km te ceste.
NENADNA SMRT
13. oktobra ob 20. uri je nena-'doma umrl Marko Kobe, star 70 let, iz Sred. Radenc. Bil je poslednji v dolini Kolpe, čigar poklic je bil vk do zadnjega vaški pastir. Pokojnik je prišel na obisk k Butalovim v Gor. Kadence, kjer pa ga je doletela nenadna smrt.
TATINSKI VAJENEC
Mladdetni vajenec J. P. iz Seča, ki začasno stanuje v Kočevju, je S. oktobra ob 8. uri v Seču št. 3 vzel iz nezaklenjene kuhinjske omare 1510 nemških mark, 7 kanadski dolarjev in 250 din, last Ignaca rapeža. Z dinarji si je kupil uro, devize pa je ^rU v kleti Doma Ehišana Remiha v Kočevju, kjer začasno stanuje.
HENČEK BO IZDAL NOVO PLOŠČO ,
Henček Burkat bo te dni v založbi Jugotona spet izdal veliko gramofonsko .ploščo z naslovom „Stari meh“. Poleg Henčka nastopajo 5e njegovi fantje in humorist Marjan Roblek.
RIBiCl NA DELOVNI AKCIJI
Nekaj več kot 50 novomeških ribičev se je 16. oktobra udeležilo delovne akcije pri urejevanju okolice bodočega ribnika Vodranec pri vasi Gornje Kronovo.
71 ATO ZA ATLETINJO POJETOVO
Na letošnjem republiškem atletskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Novi Gorici so nastopili tudi atleti iz Dolenjske. Najbolj se je odrezala tekmovalka Pojetova iz Kočevja, kije osvojila p^o mesto v metu krogle. Srebro sta osvojila Novomeščana Vojko Dragaš in Tatjana Gazvoda.
Rezultati: moški: kopje - 2. Dra-
?iš (N. m.) 52,05; mladinke — 00 m: 2. Gazvoda (N. m) 13,1; daljina: 3. Gazvoda (N. m.) 5,22; kro-1. Poje (Koč) 10,86; kopje: 3. Saje (N. m.) 34,47.
Prihodnjič: nagradna križanl(a DBH!
Bralcem in naročnikom sporočamo, da bomo prihodnji četrtek v počastitev svetovnega dneva varčevanja objavili NAGRADNO KRIŽANKO, za katero je prispevala Dolenjska banka in hranilnica v Kovem mestu za 3.000 dinaqev nagrad v obliki hranilnih knjižic! Ze danes vas opozarjamo tudi na celostranski sestavek o najnovejšSi u^ehih varčevanja pri DBH, ki bo prav tako izšel prihodnji četrtek!
Ce teče beseda o denarju na področju širše Dolenjske - ne pozabite: vaš denarni zavod je DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA v Novem mestu s po; družnico v Krškem ter ek^ozi^ turama v Metliki in Trebnjem!
Za kratek čas
VOdORAVNO: 1. tek čez drn in strn, 5. druščina, 6. hrup, hrušč, 7. risalno orodje, 8. zagozda, 9. čekan, 11. okrogla votla palica, 13. jadranski otok, 16. simbol za stroncij, 17. južnobrazilska država, 19. trd črn kavčuk, 20. rastlina, poimenovana po jutranji padavini, 21. Ivan Tav-, čar, 22. himalajska koza, 23. eden 'od čutov, 25. del prsta, 28. grški bog ljubezni, 30. način, načrtno ravnanje, 32. vrsta foto^fske^ razvijalca, 33. okras, 34. indijski drobiž.
NAVPICNO: 1. zgleden^ priznan umetnik, katerega dela imajo stalno vrednost, 2. prebivalec ravnine, 3. izpreminjast dragulj, 4. maščoba, 5. del ženske obleke, 6. največji jugo-^ovanski otok, 10. nacepljena jablana ali hruška, 12. portir, 13. bojni plin, 14. hrib nad Sočo, 15. kUčno zrno tajnocvetk, 18. eden od Sokratovih tožilcev, 24. nauk o pesništvu, 26. mitobško božanstvo časa, 27. moško ime (bolgarski politik Živkov), 29. levi pritok Dona, 30. 31. bivši britanski premier.
REŠITEV KRIŽANKE OD 14. OKTOBRA
VODORAVNO: 1. skrb, 5. trola, 7. radost, 9. um, 10. Kir, 11. gaz, 13. Gd, 14. Ardeni, 16. Oran, 17. pomota, 19. Anet, 20. Racine, 23. NS, 24. kad, 25. Asa, 27. Bi, 28. Silvin, 30. skiro, 31. Aral.
Predlog upokojencev
Oni dan je kočevski upokojenec Drago Gril, nekdanji direktor enote Elektro, zdaj predsednik ZR VS itd., predlagal, naj bi posebna delegacija upokojencev obiskala občinsko konferenco SZDL Kočevje in predlagala, da bi upokojenci začeli posodobljati cesto Livold-Brod na Kolpi. Zagotavljajo namreč, da bi potem dela hitreje napredovala kot zdaj, ko jih izvaja Cestno fjodjetje Novo mesto.
Nafta ali bencin?
Skupina kočevskih rezervnih oficirjev, ki se je udeležila parade v Karlovcu^ je doživela marsikaj zanimivega in prijetnega, pa tudi uganili so marsikakšno.
Udeleženca Janez in France sta se zapletla v takole strokovno razpravo:
- Gredo tanki na nafto ali bencin?
- Na najbolj čisti bencin.
- Zakaj pa je potem tank tebe z izpušnimi plini tako zakadil, da te sploh nisem videl čez cesto?
- Kje pa, saj mi je le obleko očistil!	'	•
Suhokrajinski kmet Janez Tekavčič iz Hinj je bil ujet na ruski fronti 1914, _ Sodeloval je tudi pri rojstvu sovjetske države
		1	2	2,	4
					
6					
7					
6					
	9				
			11		12
13	l4	i5		i6	
17	0		18		
19					
20					
21			2a.		
23		24			
n				571	
	b	28			29
30	31				
32					
33					
34			1	r	
I
Pomenljiva prašičereja
O prešičjereji) Prcšičjereja je za Dolenjsko jako pomen^iva. Ne ]e da si vzrede Dolenjci za lastno potrebo dovolj prašičev, prodajo jih Je kaj dosti plemeni Gorenjcem, Notrar\jcem itd. Prodajo pa tudi vsako leto pomenljivo množico opitanih prešičev v Ljubrano, posebno pa na Tirolsko in Bavarsko. Se veKko večjega pomena postala hode pa preSičje-reja, ko bode stekla.dolenjska železnica.
(Cesar) Ko se'je peljal naš ljubljeni vladar na Češkem iz nemškega mesta Liberca, so na srečo našli še pravi čas na tiru petardo, ki bi se imela razpočiti, ko bi se bil pripelji cesar. Oblast je obljubida 10.000 gld. njemu, ki bi izdal hudobneža.
(P a r n e 11) nekdaj imenitni irski vodja je umri. Bilje nekdaj dasi protestant med Irci jako spoštovan in ljubljen, ko se je pa zvedelo, da živi z neko drugo zakonsko ženo, je pri vernih Ircih močno zgubil svoj upljiv.
(Umrl je)' tudi francoski general Bulanže umoril se je sam. Ta mož je skušal pred leti napraviti na Francoskem prekucijo, in kakor nekdaj Napoleon dobiti oblast v svoje roke. Z njegovo smrtjo je pa gotovo zaspala tudi reč njegova.
. (Iz Novega Mest a) Naš vrli župan, g. notar dr. Poznik se je odpovedal županstvu. Pretečeni petjk se je to sporočilo mestnemu za-stopu, ki je obžalovanje vsprejel to žalostno novico.
(Obhod delne proge) doleryskihželeznic od Grosupljega na Kočevje, Trgovinsko -ministerstvo je naročilo politiški obh(^ z dne 23. septembra 1.1 in s tem vred izvršitev razlastitvenih obravnav in ognjevarnih naprav.
(I. letopis) slovenskih posojilnic 1890. G. Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem je sestavil po naročilu načelništva „Zveze slovenskih posojilnic** letopis. Kaže nam, kako velik napredek so storile slovenske posojilnice v zadnjih 20 letih v korist dragemu našemu narodu.
(Dobra kupčija) za Amerikance. Graj-ščina „Brlog“-pri Metliki prodaja v lepem kraju oranega zemljišča, luke, gojzde, vinograde, stanovanja, inoltnice, žago in brod na Kolpi za vsak denar. Cena zajeden oral se računi od 100 gld. naprej.
(Pred sodnijo) Zagovornik: Gospoda, jaz nikakor ne morem misliti, da bi bil obtoženec sposoben za tako prefrigano tatvino. Za-toženec (ponosno): Oho, to je razžaljivo za-me.
(Stanovanje) Lepo stanovanje na glavnem trgu v Novem Mestu v prvem nadstropji, h. št. 75 se s 1. februarjem odda. Obstoji iz štirih sob, kuhinje, kuhinske shrambe, drvarnice, kleti, kašče.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1891)
Janez Tekavčič, 844etni Icmet iz Hinj, je precej svojih mladih let pre.-živel v Rusiji. Tja ga je zanesla vojna vihra 1914 leta, kakor mnoge mlade slovenske fante, ki so služili vojake v avstrijskih polkih. Janez se je že v prvem vojnem letu kot ranjenec znašel v ruskem ujetništvu, tam preživel vso vojno in se celo udeležil oktobrske revolucije na strani boljševikov. Usoda mu je namenila za ži\ijenjsko družico Anico, ki je bilo dekle prostranih ruskih step. Njena ži\ijenjska pot se je končala 1963, umrla je v Hinjah. Staremu Janezu resda nekoliko peša spomin, vendar se še prav dobro spomni najvažnejših dogodkov iz svoje bogate življenjske poti, ki mi jo je skušal obuditi v pogovoru nekega lepega jesenjega jutra.
„Komaj sem dobro odložil vojaške cunje, vrnil sem se namreč z rednega služenja kadrovskega roka, že se je v Pečjakovi gostilni neko nedeljo 1914 prikazal občinski kelčer s pozivi za Suhokrajinske fante. Spet smo spokali cule, se odpravili v Ljubljano, ^er so nas preoblekli in do zob oborožili. Cez dan, dva so nas poslali na srbsko fronto, kjer smo se žgečkali z brati Srbi. Pokanja je bilo kmalu konec, zato so nas poslali & na fronto k Rusom. Nisem bil kaj prida sreče, lunalu sem jo skupil v levo roko in noro ter tako prišel v rusko ujetništvo. Lepo so srbeli za nas, vedeli so, da smo kranjski'Janezi. Ko
smo se za silo zlizali, so nas odpeljali v Rusijo. Občutek sem imel, da so nas peljali na trg kot belo blago. Ljudje, ki so se zanimali za delovno silo, so nas ogledovali z vseh možnih strani in izbirali najbolj žilave in ko-renjaške. Ker nisem sodU ravno med take, sem prišel v poštev v drugj rundi. Mene in tri prijatelje - ujetnike je izbral ruski graščak Bonak. Pri njem sem bil za postiljona vse do začetka revolucije, ki je Vse stvari postavila spet na glavo. Ni mi bilo ravno hudo, življenje je bilo prijetno, vsega je bilo dovolj. Vsake kvatre sc je le oglasila pesem domotožja, pa sem jo hitro pregnal s kozarčkom pristne in dobre vodke.
Leto revolucije 1918 je razblinilo vse načrte, ki so se že kazali v najlepši luči s skorajšnjim koncem vojne. Vojna je bila končana, začela pa se je druga. Ta druga je bila dosti hujša zame kot prva. Razen ran ob prvih spopadih nisem posebno čutil vojne na svojih plečih. Revolucija pa je prinesla nov' veter, kije večkrat prerasel v vih^. Vrtinec je potegnil tudi slovenske fante, ki se niso pravočasno izgubili.
Usoda je hotela, da sem postal boljševik. Oblekli so me v posebno uniformo, mi nadeli volneno čepico z veliko rdečo zvezdo, dobil sem grobe škornje iz svinjskega usnja, staro puSco in že sem spet bil vojak. Največ sem se sukal okoli skladišč, zato nisem potreboval streliva; skrbel sem za prehrano in opremo.
Zmagovita revolucija nam je v zadnjem letu tudi dovoljevala," da smo svoje moči preizkusili na raznih zabavah, kjer sta bila glavna inštrument balalajka in tradicionalni kazaški ples. Ob eni takih zabav sem srečal Rusinjo Anico, jo takoj vzljubil, se čez nekaj mesecev poročil, imel z njo tri otroke, ki pa so vsi umrlih črnih koz. Po tej hudi tragediji sem
Na zgubanem in neza Tekavčiča pot, ki jo je preh( kov dim ne more ki se večkrat po> (Foto: S. Dokl)
se po nekaj letih bi' movino, vendar me n mi rokami. Življenje mojo družico posuto v ^vnem nosim safl knžev,“ je nekoliko govor starček.
EDEN NAJVECJIH PROCESOV ZADNJIH LET
V mreži dve veliki ribi in tri
  ^   >
Potujoči vlcmilski kvintet z medrepubliškim slovesom obsoj'en — Glavna kri^ in Ivan Kandija sta se štela za strokovnjaka, pa vendar sta pri 29 skupnih vU napak — Prvi bo ponovno sedel 12, drugi 9 let v strogem zapi
Nadaljevanje s 1. strani)
Mihinjača in Vesno Sirovan za skupno 44 kaznivih dejanj. Pretežni del „operacij** je odpadlo na Anzuloviča in Kandijo, medtem ko so bili drugi le nekajkrat pomagači in še to slabo izmjeni, kot jih je ocenil vodja Anzulovič. Najprej sta glavna dva ukradla v Zagrebu opel caravan, čez neka/ ur v Zalini še taunus 12 M. Ko so imeli osnovna sredstva, so se^otili posla v medrepubliškem merilu oiganiziranb, premiš^eno in na pretkan način!
Lani so prestali zaporne kazni v Stari Gradišci Anzulovič, Kandija in Mihinjač. Bili so predčasno izpuščeni na prostost. Anzulovič, 27-letni strojni ključavničar, je šel v Zagreb k staršem in od očeta prevzel tor-barsko delavnico. Preden pa blTcsno začel delati, je hotel lokal na vsak način modernizirati. Zato je potreboval denar. Precej se je zadolžil in ko ni več vedel kam, je kpt italašč prišel na obisk znanec iz zapora, 40-letni Ivan Kandija. Ta je bil pripravljen tovarišu pomagati. Predlagal je: vlamljanje na preizkušen način. Rečeno, storjeno. Ker jim je šlo predvsem za denar, so se specializirali za poštne vlome, mimogrede pa obiskovali še podeželske Ugo-vine.
DANES TUKAJ,
JUTRI TAM
Anzulovič in Kandija nsg bi po obtožbi obiskala skupaj naslednje kn^: Dmj«, Kostanjevico, Jesenice na DoL, Cestico, Majork, Hajdino, ^^mej, Šmarješke Toplice, Via-dimirce. Bumbarevo brdo, Knič, Lapovo, Adrane, Ladjevce in Bres-nico. Anzulovič je Sarifpo naših krajih tudi sam.
V času Anzulovičevih obiskov so vlome zabeležili na Vinici, na Dvo-lu, v Stubiških Topliolh, v Oro-slavlju, na Goti, v Prekopi, Zapre-iiču. Slov. Bistrici, .Poljčanah, Ro-gafld Slatini, na Humu in v Smar-jeScih Toplicah.
VELIKA IZBIRA
' BLAGA
Na manj kol mesec dm' trajajočih „akcijah** so nabrali poleg več^žetez-nih poStnih blag^n z denaijem tudi toliko blaga, da bi lahko konkurirali vsaki dobro založeni malomestni trgovini.
Na zalogi so imeli: salame, predpasnike, brisače, otroške žabe. ženske pegy nogavice, namizne prte, robce, moške nogavice, britvice, brivske aparate, čokolado, cigarete, pik za žekzo, električna stikala, kable, razne cevi, francoske ključe, verige, torbice, puloverje, vžigalnike, lak za nohte, moške ure, parfeme, likalnike, jedilni t>ribor, spraye raznih vrst, posteljne garniture, šale.
Zbirka vlomflskega orodja, ki so ga pomladi delavci UJV zapUnil. Anzulovicu in s^elavcem. Na sliki je tudi „svinjska noga“ odlomljeno čeljustjo, ki je Anzuloviča „izneverila** pri vlomu Šmaijeških Toplici. Kihke „svinjske noge** so bile sploh njegovani P šibka točka...
bluze, moške srajce, televizorje, magnetofon s trakovi, stabilizatorje, manSctne gumbe, odeje, žarnice, olje za lase, volno za pletenje itd., itd.
Medtem ko je v preiskavi in na razpravi Anzulovič odkrito priznal, kako in kje so vlamljali, pa Ivan Kandija priznava v glavnem samo^ >lome po'Srbiji.-Ko je zadnji dan obravnave po zaključnem govoru tožilca in odvetnikov sodišče dalo besedo Se obtožencem, so izjavljali:
Anzulovič: ,JCer sem vlamljal, še nisem kriminalec! Počutim se vseeno človeka. M<qa sposobnost bi bila lahko usmefjćnd v dobrobit nafe družbe, če bi me tA spirejela 'j medse, ko sem priSel iz zapora.** Na koncu pa je Se dejal: „Moja želja je vztrajati, da bi nekoč postal enakopraven član družbe, prosim pa tudi, da mi sodišče omoeoči poroko z gospodično Sirovan. Priznati mu je treba, da je govoril kot rojeni advokat in se tudi vedel tako, da bi mu na pogled nihče ne prisodil mesta vodje kriminalne skupine.
-Kandija jc že malo starejši možak. Veliko je bil po zaporih in je bolj slabega zdravja.'Ima pa 6 razredov gimnazije in je po poklicu mizar. Rekel je: „Ce bom sojen za dejanja, ki jih ne priznam, bom obnovil postopek z novimi dokazi. Imam pismene alibije, a nočem Se druge vmešavati v to godljo. Ce pa bo potrebno .. .**
Mihinjač je odgovarjal samo zaradi poskusa vloma, Sandor za pomoč pri veliki tatvini, Vesna Sirovan
5. „O^lej le še peš po Ne^ sklep, ki'sta ga naša zakonca sp' ko sta malce pri.^a do sape.
In kar kmalu je bilo treba bralci. Kratek račun je pokazal popravilo avtomobila le ne bo v denarnici. Nič drugega ni
CITRA M QO
V
('»Cenem obrazu Ja-razbrati trnovo I možak. Tuđi toba-^ti njegovih misli, ^]o V d^jno Rusijo.
V Rusiji vrnil v do-sprejela z odprti-f bilo vsa leta zaihe in 5 ^m, zdaj pa breme . imam osem težkih zaključil raz-
SLAVKO DOKL
male
oOt
<35^
,Mi '"II
„Najel sem jih za trgatev - odlično odganjajo škorce in vrabce!**
. t
'^ Zlatko Anzulbvic •T«ih zagrešila nekaj ►ru
prikrivanje in opustitev ovad-je namreč z razvezanim , Vedela je, na kak na-denar, ki sta ga skupno in tudi jemala iz kolek-' . ^enih stvari. Njena dolž-5* bila ovaditi, a tega ni storila.,
ADIJO
NajlepSa leta
ki so jo razglasili v pone-18. oktobra, se glasi: Zlatku 12 let strogega zapora; Kandiji 9 fct strogega zapora;
' Sandoiju 6 mesecev zapora, Mihinjaću 7 mesecev zapora l*’* Sirovan 6 mesecev zapora. ■® je prvima dvema izreklo ° kazen, liajti če bi odgovar-''sako kaznivo dejanje pose-^ let ne bi bilo dovolj! Razen •orata glavna krivca oškodo-' povrniti denar, kolikor niso ‘'Hijeno že iz zaseženih pred-Nekatere, ki so zahtevali več • je sodišče prisodilo, so na-•a pot civilne pravde. Sodba avnomočna.
RIA BACER
.,. Letos je toliko otvoritev novih šol za občinski praznik, da me zanima, ali bo predsednik Franci Kuhar povsod ponovil isti govor ali bo pisal za vsako šolo novega...
... Tisti z debelimi denarnicami so se odločili, da bodo varčevali pri banicah: začeli bodo 32. oktobra!
... Jože „Šiljo" - SUc, sev-niški rokometaš, je pravi gentle-man: kot gost je igral za Ribnico in dal 7 golov, potem pa jih je kot Sevničan dal Ribničanom - enako število!
... Tudi direktor Pralnice in kemične čistilnice Viktor Pfaff ima samoupravljalske probleme: kako ne bi uvedel samoupravljanja in hkrati ostal direktor samostojnega podjetja . ..
,.. Komisija za podeljevanje plaket vzornega voznika bo prihodnjič podelila plakete takim Novomeščanom, ki sploh nimajo avtomobUov: tako bodo pomote izključene!
... Novomeška odbojkarica Stanka Dokl je v nedeljo dobila priznanje za 20 let igranja. Drugih 20 let bo šlo nedvomno lažje!
... Napovedovalka brežiškega radia Boža Cešno var jeva je z barvno sliko prišla že na strani revije STOP: filmska kariera zagotovljena!
KRPANOV KOTIČEK
Kaj takega pa še ne!
Te dni sem se vračal s hrvaške strani v naše kraje, pa se mi je vse čudno zdelo. Nikjer ni bilo žive duše. Še ptiči niso peli, akoravno je bilo lepo vreme. Ko se tako oziram, je začelo od daleč pokati kot nekdaj z mož-narji ob nedeljah, ko so imeli žegnanje. Kako vendar, saj je (Umes delovni dan? sem se spraševal. Tudi kobilica je obstala. Tedaj naju obstopi nekaj ljudi, ki so naju odpeljali v grmov^.
,J, kaj pa počenjate? “jih vprašam.
„Bojujemo se, vendar ne čisto zares,** mi dajo od-govor.
„Kako pa? Saj nimate ne mečev ne sulic," se začudim.
,J^e čemu nam bodo,"so se namrdnili. „Imamo palice, ki mečejo zrna in jim pravimo 'puške, in naši vozovi imajo železne štranice, debele kot stene pri hišah, Da še kovani ptiči letajo po ^raku in spuščajo buče, ki pomorijo vse, kar se jim zoperstavi, pa naj pridejo Brdavsi ali Robavsi. Nikoffir se ne bojimo. “
„Bosa je ta! A ko ste taki junaki, pokaj se pa zakopavate v zemljo ali pa skrivate med grmovjem? Junak naj se pokaže iz oči v oči, da se vidi, kdo je močnejši. “ ' „Martin, dandanes so drugačni časi, zato ti tega ne razumeš. Ena sama puška je
več vredna kot tvoj kij, mesarica in še kobilica po vrhu. “
„Menda vendar ne? Je tako huda, ka-li? “ s pol korajže nejeverno vprašam, a se ojunačim: „Z njo vendar ne moreš odbiti glave. “
,Moreš ali ne, ni važno. Eno samo zrno te ubije, ako te zadene. Komaj začutiš bolečino, pa je po tebi," mi važno razkladajo.
„Tudi mene je že večkrat zabolelo v križu, pa sem rfdslil, da je revmatizem. Še dobro, da sem živ, ako je tako, kakor pravite. Zdaj pa zdravi ostanite," se poslavljam, kar me ustavi najbližji: „Cez most pa nikar ne hodi, je podrt."
„Kako podrt? Na lasme oči vidim, da je cel in še stoji," se čudim.
,JCakor hočeš. Preko tega mostu ne smeš iti," mi zabiča.
,Ako je tako, mi pokaži pa drugo pot čez vodo, “ mu zabrusim.
,J^e bo nič, sem že od včeraj mrtev," mi pravi in se zareži, da mi je kar sapo vzelo. Kaj mi ne bi! Že vse se mi je pripetilo na potu, ampak da bi na lastne oči' gledal most, ki ga ni, in še govoril z rajnkim, ne, kaj takega se mi pa še ni primerilo, odkar tlačim zemljo na tem svetu.
MARTIN KRPAN
S
I
I
** je bil modri dogodku,
^ ^esto, dragi F|ho, prevoz in ‘•enih dolaijev ^^ižnikovima,
kot oditi nemudoma v banko in dvigniti Se preostali dva prijatelja. Kako prav je storil! Sicer pa o tem
del tetine zapuščine.
Odšla sta torej čez cesto v bližnjo banko, čeprav se je dan že nagibal in so tu pa tam že zapir^i lokale. Tudi v banko so že korakale strumne snažilke. Paradižnik jih je naštel devet!
No, dobrodušni blagajnik, ki je že stal s ključem pri vratih banke, je napravil izjemo in spustil noter še naša
pozneje
Stopila sta Paradižnikova k okencu, blagajnik je prešteval dolaije, snažilke pa so mahale po poslc^ju z metlami in ropotale s sesalci za prah. Nenadoma
pa
1
IZ
SPOMINOV
STANETA SEMICA — DAKIJA
Uc ^ faei^
Zasmilila se mi je in naročil sem intendantu, naj ji da vsega, kar potrebuje. Cure jo je začel tolažiti:
„Kar znosite si v tisto hišico, kar potrebujete!”
A ženica gaje le gledala in še naprej jadikovala:
„Ksg bodo rekli go^od, ko bodo videli, da je vse zgorelo! In še jaz bom vsega kriva! “
A Cure se ni več zmenil za njeno jadikovanje, poklical je komandirja čete Praznika in mu naročil, naj ženici iz skladišča nanosijo v njeno hišo vsega, da ne bo stradala, ko bomo odšB. Še Sulo sam, kije bil oblečen v Španovo obleko, je pomagal nositi moko, makarone, sladkor in drugo in kmalu je bila le še postelja prazna v njeni hišici, vse drugo so naložili s hrano in sadjem.
„Za nekaj mesecev ste preskrbljeniji je še rekel intendant, ko se je vrnil od voz, ki so se že pomikali proti Primskovemu, ogenj pa je vedno močneje divjal med gospodarskimi poslopji, da smo morali pustiti v gorečih skladiščih še precej jabolk in vina, pa tudi bik seje že cvrl pred svinjaki, da nismo mogH do njega. Okoh osmih zjutraj smo zapustili pogorišče in se umaknili v bližnji gozd, kjer smo sc odpočili.
Medtem ko smo uničili belogardistično postojanko pri Španu, je Gubčeva brigada uničila postojanko v Temenici, v kateri je bilo okoli petdeset bologardistov, ki so jih več kot polovico pobili, le majhni skupini se je posrečita pobegniti mimo zased pod zaščito Italijanov v Stično.
Cankaijeva brigada je z glavnino ostala na Primskovem vzdolž nem-3co4talijanske meje, se odpočila, potem pa je krenila za nami in zasedla položne proti železniSci progi Ljubljana — Novo mesto, proti Sentvidir in Stični, sovražnikovima postojankama, v katerih so Italijani domvali okrepitve iz Ljubljane, da bi varovali progo, ker smo nu uničevali belogardistične postojanke, Iji so jih oni ustanovili za varovanje te n^bolj važne prometne žile na tem sektorju.
Po ukazu Glavne^ štaba NOV Slovenije naše enote tega sektorja niso smete zapustiti. Italijani pa se niso spuščali v večje boje z nanu, še več, belogardiste so prepustili njihovi usodi, našim bombam, puncam in mitraljezom, le od časa do časa so poslali kako večjo patrolo na oglede, ki pa smo jo takoj pognali nazaj v postojanko.
Tako je bila vsa dolina Temenice vzdolž nemško-italqanske meje, čez Mirensko dolino tja do Mokronoga osvobojena, pobegli ostanki belogardistov iz uničenih postojank pa so med Italijane v Stični, Ivančni gorici in Šentvidu prinesli strah in paniko, ker so od njih zvedeli, da so obkoljeni in da jih bomo prav gotovo napadli.
Ko smo se razmestili po gozdovih okoli Primskovega, pa tudi v Primskovem, in ko so se vrnili borci, ki so spremljali transport na Rog, smo dobili ukaz, naj napademo italijansko postojanko v Šentvidu pri Stični. 16. januarja 1943 je Cankaijeva brigada minirala okoli tri kilometre železniške proge blizu Stične in okoli desete ure zvečer je bil Šentvid obkoljen- in odrezan od drugih postojank. Italijani so proti nam streljali s topovi iz Stične, iz Šentvida pa z mitraljezi. Okoli polnoči smo pričeli napadati postojanko v Šentvidu, v kateri je bilo okoli 150 Italijanov. Z uničenjem postojanke pa smo nameravali zažgati tudi tovarno usnja, ki je bila Demšarjeva last inje delala le za okupatoga. Drugi bataljon, ki je napadal vso noč do svita, je imel v borbah enega padlega in tri ranjene in se je moral skup^ s trebim bataljonom z jutrom umakniti, se odpočiti in se pripraviti na ponoven napad zvečer istega dne.
Pri ponovnem napadu nam je uspelo priti prek žice do prvih bun-keijev in do tovarne, iz katere so naši borci začeli odnašati usnje. Med borbo za tovarno, v katero je uspelo prodreti bombašem drugega bataljona, ki jih je vodil Raco, je tovarna začela goreti, a Italijani, ki so branili tovarno, so ogenj pogasili in tako je zgorelo le četrt tovarne. Italijani so se ogorčeno in trdovratno branili, in čeprav je našemu drugemu bataljonu uspelo, da so borci prišli že do prvili hiš v postojanki, smo se morali v jutranjih urah umakniti in se potegmti v vzno^e hribovja proti Primskovemu in v bližnje vasi. Postojanke sicer nismo zavzeli, a v teh borbah je padlo 30 do 40 Italijanov, tovarno pa smo poškodovali tako močno, da je bila vse do konca vojne onesposobljena za delo.
Ker pa je Italijanom po našem umiku prišla na pomoč precej šte-vihia kolona iz Ivančne gorice, je štab cone po posvetu komandantov in komisarjev brigad odredil, da se premaknemo na nove položne. Sestanek je bil pri nekem kmetu v vzno^u Primskovega, kije bil zelo naklonjen našemu gibanju. Sklenjeno je bilo, da se brigade odpočijejo, nato pa na drugi strani proge zasedejo odrejene položaje.
Na pot smo krenili v noči od 18. na 19. januar. Cankaijeva brigada je zasedla sektor okoli Lužarjevega kala z nalogo, da nadzira glavno cesto pri Gabruan Trebnjem, Tomšičeva brigada pa položaje na področju Zagorice m Biča. Snega je bilo več kot pol metra in zaradi obilice snega in hudega mraza smo se le težko pomikali na nove položaje. Gubčeva brigada, ki bi morala nadzirati ceste proti Stični in Muljavi, pa je zasedla sektor Rdeči kalin Hrastov dol.
Vse tri brigade «o se prebijale prek proge Ljubljana^Novo mesto, Tomšičeva z desne^ Gubčeva z leve, Cankaijeva v sredini, vsaka v svoji koloni nedaleč druga od dryge. T^o j? Cankaijeva brjgada' krenila čez progo in glavno ces4o pri Gab^iju,TomSčeva in Gubčeva pa pri Radohovi vasi. Italijani so nas opazovali, a niso streljali na nas, zbrali pa so v Ivančni gorici in Šentvidu precej belogardistov, ki sojih potem poslali kot predhodnico za nami. Naše.ltfigade so se razmes^e po bbžnjih vaseh in se od v^h strani zavarovale. A ker smo mislili, da ItaUHanov ne bo za nami, smo bili skoraj povsem brezskrbni in naš brigadni obveščevalec nam je sporočil, da gre proti nam 'okoli 2000 belogardistov in Italijanov, ko so nas že napadli In je italijansko topništvo tolklo naše položaje iz Žužemberka, Trebnjega in Stične. Toda granate so večinoma obležale v ^egu in je ekq>lodirala komaj vsaika deseta.
Stab naše brigade je bi sredi, vasi Zorica- Ko se je v.šlabu pojavil moj stalni kurir Sine, sem že po lijegovem obr^u spoznal, da nek^ ni v redu. Ozrl se je proti dnigim članom štaba, nato p?i je rdcel:
„Daki, belogardisti gredo po cesti iz Radohove vasi. Lepo se jih vidi.“
Vstal sem in hotel skozi vrata, a nasproti ntu je pritekel stražar in vpil, da se Wiža kolona belogardistov s fižolovkami (starimi francoskimi puScami).
Belogardiste smo najhitreje spoznali po teh ,4'ižolovkrfi“, kijih mi nismo mogli uporabljati, ker se v gozdovih zaradi dolžine niso obnesle, oni pa so bili zadovoljni z vsem, kar so dobili. Tudi s ,/ižok>v-kami", saj so bile blagoslovljene in naperjene proti nam, skrunilcem vere, kakor so jim govorili njihovi duhovni vodje, izdajalska duhovščina.
Pa poglejmo, kaj se je zgodilo z nami, s Tomšičevo brigado!
V vasi Bič smo pustili prvi bataljon, drugj in tre^i bataljon ter štab brigade pa so posedli vas Zagorico. Med Radohovo vasjo in Gabrom je cesta, ki povezuje Bič in Zagorico.
S
i
i
!
v
Ne berite dalje, dragi bralci, če ste rahlih živcev!
POTA
Za šalo je pomeril vase...
Dežurni poročajo
Cveto Hudorovac se je smrtno poškodoval s pištolo, ki jo je kupil od Janka Rebe
VLOM V DOLJAKOV AVTO:
14. oktobra ponoči je v parkirani osebni avtomobil Romana Doljaka na Trdinovi cesti v Novem mestu nekdo vlomil. Odnesel je vetrni jopič in 3000 din gotovine.
IZGINILO SENO - Anton Pirkovič iz Dol. Kronovega je prijavil, da mu je 14. oktobra s kozolca izginilo 300 kg sena in nekaj detelje.
VLOMILEC TUDI NA ZAGREBŠKI CESTI - Vlomilec v avtomobile je 14. oktobra ponoči obiskal tudi Zagrebško cesto ter iz osebnega avtomobila Franca Zamide odnesel radio.
VLOM V NOVOTEHNO - Med
12.	in 15. oktpbrom je neznanec zlezel skoz okno mehanične delavnice ,J4ovotehne“ v Metliki. V skladišču je z novega avtomobila odvil razdelilnik z osjo in ga odnesel.
UKRADEN AKUMULATOR -Štefanu Surli iz Gor. Lakenca je zmanjkal akumulator z motorja „Puch“, ki ga je imel shranjenega v kolesarnici na železniški postaji v Bršlinu. Krajo je opazil med 10. in
15. oktobrom.
MOPED BREZ KOLESA -Viktorju Besalu z Obrha je 15. oktobra i^od kozolca nekdo odpeljal moped. Drugi dan je vozilo sam našel v Brezovici, vendar je mopedu manjkalo zadnje kolo in zavore. Bes^ je oškodovan za 1000 din, za storilcem pa poizvedujejo.
RAZGRAJAČA V KANIŽARICI
-	Črnomaljski miličniki so 15. oktobra do iztreznitve pridržali Ahmeta Karajkoviča in Rasmia Ku-lučevića, ki sta opita razgrajala v rudniški restavraciji.
AVTO PONOCi NI VAREN - V noči na 16. oktober je iz avtomobila Vinka Sanjkoviča iz Ragovega nekdo ukradel akumulator in prevleke za sedeže. Avto je bil parkiran pri gasilskem domu v Ločni.
OBIRALI NA TUJI NJIVI - 16. oktobra so s kmetijske šole Grm javili miličnikom, da na njihovi njivi pri Jedinščici, posejani s koruzo. Cigani in drugi občani obirajo pridelek. Storilci so že ugotovljeni in bodo prijavljeni javnemu tožilcu.
VLOMUENOVNAMO
V	noči od 16. na 17. oktober so neznani storilci vlomili v blagovnico NAMA v Kočevju. Vlomilci so odnesli le manjše količine blaga. Za storilci še poizvedujejo.
PREOZKA CESTA
Na ozki cesti pri Koprivniku v kočevski občini sta 16. oktobra okoli 13.15 trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Anton Žagar iz Koprivnika, stai 42 let, in dr. Andrej Hribernik iz Kočevja, star 27 let. Pri nesreči je bil hudo poškodovan Ma-tya Faflek, ki se je peljal z Žagarjem. Na vozilih je za okoli 900 din škode.	*
13.	oktobra so okrog 23. ure pripeljali na kirurški oddelek novomeške bolnišnice hudo poškodovanega Cveta Hudorovca iz okolice Metlike. Imel je prestreljeno grlo in poškodovano žilo utripalnico. Čeprav so mu takoj nudili vso možno zdravniško pomoč, je med operacijo umrl.
Organi UJV iz Novega mesta in metliški miličniki so v preiskavi ugotovili, da se je Cveto Hudorovac poškodoval s pištolo sam, ko seje igral z njo v naselju Dolenjci pri Gradcu. Nevešč oroga in vesel, da ima lično pištolo, ki se je na zunaj fcpo svetila, je pištolo kazal bratu in svakinji. Ko je za šalo pomeril še vase, se je pištola tipa „Valter" sprožila in ga smrtno ranila.
Po nesreči pobegnil
17. oktobra se je Anton Bahor iz Dragovanje vasi p^al v fičku od Dol. Toplic proti Cmiošnjicam. V Podturnu mu je pripeljal nasproti avto zastava 1300. Slednji je vozil po levi, trčil v flčka, nato pa naglo pobegnil. Na fičku je za okrog 400 dih škode.
Smrt v avtu
Med Bregom in Staro cerkvijo pri Kočevju se je 16. oktobra okoli 10. ure zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 22-letni Stane Nose iz Salke vasi pri Kočevju, kj je bil sicer na začasnem delu v tujini.
Nose se je peljal iz Nemčye domov na obisk in je bil že okoli 16 ui na poti. Le še 4 km je imel do doma, ko je začelo avto na cesti zanašati, trčil je v obcestni kamen, zdrknil s ceste, nato pa je avto letel po zraku, daje preskočil ograjo bližnjega pašnika Združenega KGP.
Težko poškodovanega Staneta Noseta je rešilec odpeljal proti Ljubljani, vendar je že med vožnjo v bolnišnico izdihnil.	J.	P.
Ugotovljeno je, da je prej.šnji dan Ciganu ponudil pištolo v nakup Janko Reba iz Metlike. Hudorovac je dal takoj na račun 200 din, preostalih 600 din pa je prinesel naslednji dan, ko je dobil plačo pri Gozdnem obratu, kjer je bil zaposlen. Pištola je bila poniklana, s čimer je prodajalec verjetno hotel zakriti rjavino.
Cveto Hudorovac je bil eden izmed urejenih Ciganov, znan po pridnosti. Orožje je nabavil za to, ker so mu prej že grozili, zaradi česar se je z družino tudi preselil v drug kraj.
Zadeva je v rokah javnega tožilca.
Nadzor še v stranišču...
Ko smo se 9. oktobra s proslave v Karlovcu vračali prek Bele krajine, smo se ustavili v znanem metliškem gostišču „Na Dragah". Bili smo lepo postreženi za mizo, toda pojavil se je naUkar, imenovan Janez, ki nadzoruje goste v stranišču, koliko toaletnega papirja porabijo. To sem doživel sam.
Ko sem odtrgal 4 kose papirja „paloma“, me je natakar začel zmerjati, da delam svinjarijo in pristavil, da se lahko kai poberemo, če nam ni všeč.
Ker smo tudi mi gostinci, se nam tako ravnanje kaj čudno zdi. Nismo še slišali za primer, da bi kje goste nadzorovali v stranišču, koliko papirja vzamejo za brisanje rok. Upam, da bo ta natakar prebral te vrstice. Naj ve, da so gostje tudi ljudje, njemu pa priporočam,. naj si umiri živce.
DARKO ZIBRET Hotel Grad Otočec
Sovražnik preži, smrt čaka
Dež, meglo in poledico naj bi letos dočakali pripravljeni tako pešci kot vozniki
,^top! Pregledujemo gume. Kakšne imate zavore? “ Ne bodite začudeni, če vas bodo po slovenskih cestah od Kolpe do Drave ustavi^ miličniki. ^ bolj pa bodo pazili na pre* drzneže, ki izsiljujejo prednost; prehitevajo, kjer ne bi smeli itd.
,J^a cesti nisi sam! “je naslov letošnje prometno zaščitene akcije, ki jo organizira republiška komisija za vzgojo in varnost v prometu. Podobnega preventivnega dela se lotevajo že tretje leto, vendar vsakič pod drugim geslom. Pravočasno in stalno opozarjanje udeležencev v prometu na močno spremenjene vozne pogoje, ko nas spremljajo dež, me^a in poledica, je namen letošnje akcije. Trajala bo od 15. oktobra do konca januarja prihodnje leto.
Poleg tega, da bodo poskrbeli za ostrejši nadzor prometnih organov, so pre-
ko avto-moto društev in podjetij, ki imajo lasten vozni park, predvidena predavanja o tehmični urejenosti vozil. Po šolah pa bodo v tem času s predavanji opozarjali na previdno prečkanje cest, ko so te poledenele ali zasnežene, na nevarnost kepanja, sankanja in drsanja itd. Ob predavanjih po šolah bodo vrteli tudi prometne filme.
Kot kaže, čaka voznike motornih vozil temeljit pregled gum, luči, zavor in kret-nega mehanizma, poleg tega naj šofeiji računajo, da bo vsaka brezobzirnost na cesti ostreje kaznovana.
lisP
■ I - lUarasiii!
 ‘....
»"iiiili!
ililli!
iii
. ’ i ;i
inilll;;-«!!- .i!
'	'	Ih
ilUl...........
fflllipiiiliiStiiiiii
Na gornji diki: vod milice, ki je deloval na območju Medike; ^odaj: oddelek za zveze pri UNZ Novo mesto. (Foto: UJV)
PLAKETA »SVOBODA 71« ZA NOVOMEŠKO UJV
Četa milice v vojnem vrvežu
Novomeška UJV je preizkusila svoje sposobnosti na zadnjem manevru »Svoboda 71« — Vse službe so delale brezhibno
ueprav p n nas ni v navao tako kot v nekaterih
Cei
bi
državali razbitine avtomot puščali kar ob cesti kot op(J drugim voznikom za previdn vožnjo, lahko tudi na cesti I^ Ijana - Zagreb vozniki vi( kje prežijo najhujše nevarni Mimo prometnih znakov je rt reč na cesti nešteto sledi, ^ jih pustile gume naglo zal vozil. Prekratke varnostne
dalje, neprevidna vožnja, majhna prilagodljivost vret|f -skim spremembam: vse to j vzroča na ccsti kočljive žaje. 2al dostikrat ne ostar pri cvilečih gumah in sledovi cesti!
Na tej cesti, ki je že zda postala premajhna, pa je mog opaziti še nešteto drugih sttj ki gotovo ne sodijo v šolo dol ga vedenja na cesti. Prejšnjoj do je Italijan s tržaško regilj cijo hladnokrvno zapeljal napi kirišče - čez cesto. Vse veŽ „divjih“ priključkov, ki so sij naredili vozniki, da bi si skraja pot na cesto. Kako usodno je lahko, nihče ne pomisli.
Prav tako ni v ponos vs< tistim, ki se vozijo po cesti, da večina parkirišč spremenjer kar v smetišča. Vsak, kdor ustavi, odvrže nekaj papir prazno konzervno škatlo ali k koli drugega in veča k smeti. ..
Pa pravijo, da bi morali tudi na cesti ljudje!
M
os
sei
SZ
ka
sk\
za
je
no
ta<
ha
so
gTi
nc
vr.
in
d)
ra
kr
ta
nc
re
m
$tevUo prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci, se zaskrbljujoče veča. Taki prizori, kot je tale na sliki, gotovo dajejo možnost, da se nič hudega sluteča vožnja slabo konča. Stalno opozarjanje na nevarnosti, ki se ponujajo na cestah, je dolžnost staršev in prometne vzgoje v šolah. (Foto: M. Legan)
V	morebitni vojni imajo enote milice pomembno nalogo. Resda ne nastopajo v prvih vrstah fronte, njihovo delovanje je bolj usmerjeno na osvobojeno in neosvobojeno ozemlje. Kako bi se dejansko znašli v izrednem stanju, pa so člani novomeške UJV preizkusili na zadnjih manevrih „Svoboda 71 “, ko so sodelovali v srcu manevrov na okupiranem ozemlju Bele krajine. Sodelovalo je več kot 100 članov UJV, ki so -zaupano nalogo opravili brezhibno; delovali so skupaj s krajevnimi odbori SLO, pomagali so občinskim štabom SLO, zbirali so podatke, povsod jih je bilo čutiti.
Ceta milice je bila razdeljena na dva voda; eden je deloval na območju Črnomlja; drugi pa v okolici Metlike. Voda sta bila zelo u^ešna, večkrat sta se zapletla tudi v spopade s plavimi, vendar sta se vedno brez izgub izmuznila iz obroča Sodelovali so tudi pri napadu na stroj-niŠco gn ezdo plavih nad vinsko kletjo v Metliki in pomagali osvoboditi mesto. V glavnem so napadali manjše sovražniTkove skupine, pomagali ljudem na terenu in tesno sodelovali z belokranjskimi partizani. Največje delo so opravili, ko so zbirali podatke o gibanju sovražnika in njegovih namenih pri vzpostavljanju nove oblasti. Presenetili so tudi nekaj vohunov in diverzantov, ki so imeli nalogo narediti zdraho in zmešnjavo v zaledju.
Največ so preizkušali svoje radijske in ostale zveze, ki so ves Čas manevra delovale brez zastoja. S svojimi enotami so bili v stalni povezavi, tako da njihovi ljudje niso bili niti za trenutek na terenu izgubl^ni. Takšna povezava pomeni zlasti ve-,liko pri premikih, kajti sovražnik bi 'imel velike težave, saj bi težko zasledil gibčne enote, ki so se pojavljale povsod, kjer je bilo treba.
Za mnenje o izvršeni nalogi, ki so jo opravili člani novomeške UJV, smo povprašali načelnika Lojzeta Turka; odgovoril je takole:
„Izkoristili smo enkratno priložnost, da v „vojnem stanju", preizkusimo našo službo, ki bi v morebitni vojni imela zahtevne nalo^. Več kot 100 naSh pripadnikov je z vso potrebno opremo sodelovalo v igri. Ki je trajala več dni. Fan^c so bili dobro razpoloženi, čeprav so pre-
Kolesar je umrl
10. oktobra dopoldne sc je v Sa-jevcah pri Kostanjevici pripetila huda prometna nesreča ko je Vlado Unetič iz Novega mesta vozil avto proti Malemu Mraševemu. V Sajev-cah je z dvorišča zavozil na cesto kolesar Jože Ponikvar prav pred avto, zato se trčenju ni dalo izogniti. Kolesar je bil hudo poškodovan. Čeprav so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, mu niso mogli rešiti življenja. Na vozilili je za okrog 1500 din škode.
Sodba je izrečena
Prejšnji teden je občinsko sodišče v Črnomlju obsodilo na zaporne kazni Ui Cigane, ki so sodelovali v pretepu in streljanju v Lokvah letos, 5. februaija, koje bil ubit Miran Ma-lover. Na dve leti zapora sta bila obsojena Niko Hudorovac iz Žalne in Miha Hudorovac iz Lokev, na 1 leto in 10 mesecev zapora pa Karel Hudorovac iz okolice Grosupljega. Sodba še ni pravnomočna. O razpravi bomo obširneje še poročali, Ker je sprva krivdo priznal tisti, ki sploh ni streljal.
našali težka bremena. Opaziti je bilo tudi veliko tovarištvo, ki igra v takih priložnostih pomembno vlogo. Posebno so me presenetili radiotelegrafisti, ki so nalogo odlično opravili. Nekaj težav smo imeli na terenu, ljudje nam niso verjeli, da smo rdeči, imeli so nas za plave. Morali smo celo spremeniti oznake, da ni prihajalo do težav. Tudi v vlaku, ko so naši ljudje legitimirali ljudi, ti niso hoteli upoštevati naših navodil. Odgovarjali so, ,da niso dolžni plavim dajati kakršnekoli podatke in informacije*. Krona naše prizadevnosti je tudi priznanje ,J*laketa — Svoboda 71“, ki jo je četa milice po manevrih prejela od republiškega sekretarja za notranje zadeve Silva Gorenca na Smuku pri Semiču.“
Na mestu mrtva
Na Savski cesti v Sevnici se je oktobra ob 15. uri pripetila prometna nesreča, v. kateri je bila življenje domačinka Frani Vresk. Voznik osebnegi avtomd # Stanislav Kržan iz Cmca je pelja ^ tej cesti in se izogibal v levo dvfl J pešcema, ko je izza teh nenad<^ skočila prek ceste Vreskova. Voz^ je naglo zavrl, vendar jo je vs 4 zadel in zbil po tleh. Bila j j mestu mrtva.	^
Usodno prečkanji $
Ko je 15. oktobra dopo ^ Anton Koban iz Pragerskega pel # volkswagnom čez novomeški Gl ^ trg, je pri samopostrežni trgoviii* 0 mostu nenadoma prečk^a c^ # Antonija Bobič iz Karlovške c( Avto je Bobičevo zbil na tla. Pri je dobila hudo poškodbo na gla' so jo morali odpeljati v bolniSi
RIBNICA; SMRT ZA VOLANOM - Ni še popolnoma pojasnjeno, zakaj je pnšio 13. oktobra dopoldne v Nemški vasi do nesreče,'v kateri je izgubil življenje 61-letni Ivan Tomšič iz Kočevja. Domnevajo, da mu je za volanom postalo nenadoma slabo ali ga je zadela kap, zaradi česar je zapeljal avto s ceste in se zaletel v hišo. Na vozilu je za okoli 8000 din škode.
RIBNICA:	TRCENJE AVTO-
BUSA IN TOVORNJAKA - 15. oktobra ob 9.30 sta v Nemški vasi trčila tovornjak Agrokombinata „Barje" Ljubljana in avtobus SAP Ljubljana, ki ga je vozil Rudolf Vla-šič iz Kočevja. V nesreči so bili lažje poškodovani voznik tovornjaka Bernard Kozjek iz Ljubgojna pri Horjulu in še štige potniki v avtobusu. Na obeh vozilih je za prek 30.00 din škode.
CRNEC: ZANESLO GA JE - 9. oktobra je voznik osebnega avtomobila Maijan Horžen iz Skopic peljal iz Brežic proti Brezini, ko je v Crncu nasproti pripeljal z avtom Jože Starkel iz Globokega. Horžena je na ovinku zaneslo v fcvo, zato sta se vozili oplazili. Škode je za 4000 dinarjev.
CATE2: N1 PRISEL V TOPLICE
-	Jože Oven iz Ljubljane se je 9. oktobra ponoči peljal iz Čateža proti Cateškim Toplicam, ko ga je v levem ovinku zaneslo na travnik. Prevrnil se je in obstal na kolesih. Voznik in sopotnik Rado Burja iz Kostanjevice sta bila laže ranjena, na avtu pa je za 6000 din škode.
KRSKO - INVALIDKO JE ZADEL - 10. oktobra je na ccsti krških žrtev v Krškem voznik avtomobila Stanko Kučič z Gore pri prehitevanju zadel invalidski voziček, v katerem se je peljala Vera Vidic iz Krškega. Voziček se je prevrnil, Vidičevo pa so poiSkodovano prepeljali v zdravstveni dom. Škode je za okrog; 1000 din.
TREBEi^ - HUDO RANJEN -Mopedist Emil Povh iz Zg. Obre?.a se je 11. oktobra popoldne peljal iz Brežic proti Krškemu. V Tri;bežuje nenadoma stopil na cesto Franc Zorko iz Zg. Lenarta, zato ga je avto zadel in zbil po tleh. Pešca so hudo poškodovanega odpeljaU v bolnišnico. Mopedist je vozil brez dovoljenja.
BOSTANJ: pri ZAPORNICAH NESRECA 14. oktobra zgodaj
ga je vozil Milan Goličinik iz Pan^ ^ Na obeh vozilih je za 10.000 Scode.
OTOCEC: z ene NA DRU CESTO - - Novomeščanka Brai Mede je 15. oktobra vozila ficka Kronovega proti mestu. Pri Oto< je avto zaneslo v cestni smernik, tam pa je zdrsnil še v levo v beton smernik, nato pa po nasipu na ce III. reda, kjer se je fičko prevf Voznica je ranjena padla skozi vra sopotnik Marjan Malus pa je bil p tako poškodovan. OdpeljaU so novomeško bolnišnico. Gmotne deje za 5000 dui.
JEZERO:	SPET SPOL/
CESTA - Josip Peter iz Kotorib
15.	oktobra dopoldne s fičkom toval proti Ljubljani, pri Jezeru ra je zaradi spolzke ceste vrglo bankino. Avto se je prevračal pO sipu, končno pa obstal na Voznik je laže poškodovan, šk^ pa je za 4000 din,
GABERJE: V OVINKU GA ZANESLO - Stane Sobar iz Toplic je 15. oktobra vozil „siiu< iz Straže proti Soteski. V Gab«l kjer je ovinek, je avto začelo zi šati, končno pa se je prekucnil streho in tako drsel navzdol. Sk< je za okrog 4000 din.
ČRNOMELJ: MOPEDIST JE DEL - 16. oktobra dopoldne st Anton Grahek iz Rožanca z mo| dom peljal iz Črnomlja proti dofl
V	Uhci 21. oktobra je padel in poškodoval glavo. Prvo pomoČ mu nudili v zdravstvenem doi< nato so ga peljali v bolnišnico. O hck je vozil brez dovoljenja, ra> tega moped še ni bil registriran.
MENIŠKA VAS:	TRCIL
0 0
S ^
si
0\\
Vi
Za
star dev; Za tod dili P
zjutraj je vozniK tovornjaKa Anion Kranjc z Gmajne opazil zaprte železniške zapornice. Ustavil je, tedaj pa se je vanj zaletel drug tovornjak, ki
nik je 16. oktobra s „škodo peljal na most v Meniški vasi, ko pred seboj opazil kon^a. Kljub tefl da je močno zavrl, je žival zad' Konj je bil poškodovan, na vozilu je za okrog 900 din škode.
GRM: TRIJE POŠKODOVANI J® ’ Ljubljančan Kristjan Rcinhard J 17. oktobra vozU dostavni mobil iz*Metlike proti Črnomlju., Grmu je prehiteval ,,moskviča“ : voznikom . ožetom Kapušinom Krasinca, zadel v osCbni avto, nat'P^* pa zapeljal na k'vo stran, ledaj naproti pripeljal z avtom Anton manič iz Metlike, zato je dostavi* avto trčil še vanj. Rcinhard in nj<i* gova dva sinova so bili ranjeni K ' odpeljani v bolnišnico, nekaj po škodb pa je .dobil tudi Nemanič. Ni treh avtomobilih je škode za 20.00(1‘'Jn din.
dot
J
s
s
i ^ s
i i 0
GETRTKBV INTERVJU
Pričakujemo podporo!
Miroslav Vute: »Smo za kulturo na najširših osnovah, pričakujemo pa pomoč delovnih organizacij in drugih dejavnikov!«
i!
Prejšnji četrtek je predsednik občinske konference SZDL Franc Beg vprašal, kako ima temeljna kulturna skupnost zastavljene zasnove za svoje delo. Odgovor, ki ga je dal predsednik te skupnosti Miroslav Vute, je takle:
- Z zakonom določene naloge kulturnih skupnosti so osnovna izhodišča za program naše kulturne skupnosti, ki ga pripravlja naš izvršni odbor slupaj z zavodi in družbenimi organizacijami zainteresiranimi za razvoj kulture v občini. Po kratkem času, odkar je bila ta nova samoupravna skupnost ustanovljena, še ne morem govoriti o kakšnem pomembnejšem vplivu, vendar
(s
'am )0
}rai
:ka
)to<
lik,
ton
1 cc
evT
I vra
il p
o jtf,
icS^
Lt
rib'
•m
uril
gio
po
n.
šk
pa lahko trdim, da smo v tem času že vzpostavili pomembne stike z oblikovalci kulturnega življenja v občini, to je s profesionalnimi zavodi in zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, ki združuje amatersko dejavnost na področju kulture. Prav sedaj tečejo priprave in razgovori o programu razvoja kulture r občini za prihodnje leto in o progrcanski usmeritvi za daljše obdobje. Za realizacijo kvalitetnejših in obsežnejših programov kulturne dejavnosti v občini
v naslednjem obdobju obstajajo tudi znatfto večje materialne možnosti, kot je to bilo doslej.
Že letos smo lahko dali za kulturne dejavnosti znatno večja sredstva kot v prejšnjih letih. Kulturna skupnost bo podpirala in skušala vplivati na razvoj vseh tistih panog kulture, ki so našemu delovnemu človeku blizu, ki ga duševno bogatijo in mu delajo življenje lepše in svetlejše. Posebno skrb bomo posvečali razvoju knjižnic, glasbenega in gledališkega življenja, ne da bi ob tem zanemarili skrb za kulturne spomenike, ki ohranjujejo dela prejšnjih rodov zanamcem.
Program dela, njegova aktualnost in idejna usmeritev so kriteriji, po katerih bo kulturna skupnost v naši občini materialno podpirala razne panoge kulture, ne glede na to, ali izhaja ta program iz profesionalne ali amaterske organizacije. Posebno skrb bomo posvetili kulturni vzgoji mladine.
Kulturna skupnost bo sprejemala	vse, pozitivne
predlog in pobude in razvoj kulture v občini, seznanjala občane s programi kulturnega razvoja v občini in pričakuje pri teh svojih prizadevanjih vso podporo delovnih ljudi, seveda pa tudi delovnih organizacij in celotne družbene skupnosti. Prepričan sem, da se bo kulturna skupnost s takim konceptom uveljavila in s tem upravičila svoj obstoj.
Moje vprašanje: Zvezi kul-turno-prosvetnih organizacij se napovedujejo boljši časi, ker bo tudi za amatersko kulturno dejavnost več sredstev. Vemo pa, da je v zadnjih letih marsikje, precej razvita amaterska dejavnost zastala. Naj tovariš Roman Celesnik, predsednik ZKPO, pove kaj več o načrtih za obnovo in razvoj amaterske kulturne dejavnosti v občini.
MILOŠ JAKOPEC
4
5 S J
s
1
S
s
s
#
g
s
2
s
i
p
s
S
s
\
J
J
$
v,'j,;!
H J
V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika novomeške občine bodo med drugimi odprli tudi nove proizvodne prostore žužemberške Iskre (na sliki). Slavnost bo v nedeljo, 21. novembra, in bo povezana z velikim praznilcom tega delovnega kolektiva, ki je do zdaj ustvaijal v izredno težkih pogojih. (Foto; S. Dokl)
GO'VORICA ŠTEVILK:
Izvozni načrt že presežen
Že po devetih mesecih je industrija v novomeški občini izvozila za dobrih 25 milijonov dolarjev izdelkov: 5 odstotkov čez načrt!
Devet mesecev enega leta je bilo dovolj, da so industrijska podjela novomeške občine uresničila svoje izvozne načrte, ki so jih zapisala ob izteku lanskega leta. Izvoz je — kot nalašč ob zveznih spodbudah - naraščal nad vsemi pričakovanji in danes predstavlja z več kot 500 dolarji na prebivalca že številko, ki se je ne sramujejo niti v razvitih zahodnoevropskih državah!
Septembrski izvoz je bil vreden nekaj manj kot 3,7 milijona dolarjev in je za dobro polovico presegel izvoz v lanskem enakem mesecu. K tej
SMhokrajinski
drobiž
NOVA ŠOLSKA KUHINJA pri dvorski podružnični soli bo urejena do 29. novembra. Prostori kuhinje so prizidani k šolski stavbi; pod kuhinjo so uredili drvarnico. Zdaj uporabljajo Za šolsko kuhinjo neprimerne prostore nekdanje mrtvašnice, ki je na dvorišču za šol6. Denar za ureditev kuhinje sta prispevali temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto in žužemberška krajevna skupnost.
V ZUŽEMBERSKI KRAJEVNI SKUPNOSTI so letos močno prekoračili predvidena vlaganja za vzdrževanje in urejevanje krajevnili poti. Tako so krajevne poti že bolj vzdrževane kot pa cesta II. reda pri Kočevju ali Dobrniču. Na ajdov-škem območju najbolj uničujeta krajevne poti novomedco Gozdno »ospodarst/o, ki prevaža les in delavce, in žužemberška kmetijska zadruga, ki vozi mleko. Gozdno gospodarstvo Novo mesto pomaga pri vzdrževanju krajevnih poti, žužemberška Kmetijska zadruga pa za poti ničesar ne prispeva.
M. S.
POT IZ POMANJKANJA DENARJA, KI SOi JO UBRALI'V ELI
JA z 1
iim< ibei ) Z4 ;nil Sk<
lE e ! mo| dofl :1 in
lOČ
doiH
). O
ral
1.
IL
ko
Zarek v kleščah nelikvidnosti
V tričetrtletju za 18 odst. nad planom — Zaradi pomanjkanja surovin tudi ^ milijon din nihanja na mesec — 1,620.000 din kompenzacijskih plačil pomeni uspešen lastni boj proti nelikvidnosti
Tako kot so v Obrtnem podjetju Ela v Novem mestu v razgovoru 2elo kratki in stvarni, naj v tem sestavku posredujemo zgolj suhe ugotovitve iz njihovih ust. Kolektiv šte-ic zdaj 180 ljudi, k-'tos so jih na *>ovo zaposlili okoli 20. Po planu bi •korali ustvariti za 19 milijonov din 'bednosti, pa bodo gotovo več, saj So že konec septembra ustvarili 16,830.000 din ali za 18 odst. čez plan, V letošnjem porastu proizvodnje so udekžene cene s l5 do 17
odst.
Za izvoz ši veliko prizadevajo. Glavna ovira je neprestano poviScva-cen surovin, ki onemogoča dogovor s tujimi kupci. V času, ko je ponudba v pretresu, sc cene na-d R4 vadno zvišajo in tuji kupec ne pristane. Se vedno si kljub temu prizadevajo najti tuje kupce - ti kažejo ) tert 2a njihove izdelke velik interes -zadj t^a takšne, $ katerimi bi se pogo-zilui <lili Za dolgoročno sodelovanje.
1, Prostori, cene, surovine in obrat-ANl'	sredstva so osnovni problemi. Se
iird 1	čakajo	na novo lokacijo
^^J.Jvztrajno prosijo zanjo že 2 fcu), liju. l^*^»ti pa vedo, da bodo za sedanje jg" I'prostore težko našli kupca. V stroj-om opremo letos niso vlagali, pri-I, na*l P^avljajo pa načrte za stropo oprc-»daj J ***0 za izdelavo dela surovin in pol-an M^delkov, kar bi jim pomagalo k •stavp^fcčji osamosvojitvi. Nato bi uvažali n nj<|* izolirni material, in še tega le eni
in p hodki
aj pO
ič. Ni 10.00»
^lotkj, dokler ga ne bi začel proizva-l»ti kdo v Jugoslaviji. Ti načrti so i, vendar denarja za uresničitev Sc ajo.
Sodelovali so pri izdelavi osnutka samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v kovinski industriji in elektroindustriji podpisali. Njihovi osebni do-pa so pod mejami, ki jih očrtava ta sporazum.
S surovinami ni nič bblje, kot je bilo v minulih treh letih. Nekaj časa ni te surovine, drugič spet druge ali kakšnega polizdelka, vse to pa dela težave v proizvodnji. Na račun tega je nedoKončana proizvodn^ nemalokrat precej večja, kot bi bila v normalnih razmerah.
Obratna sredstva so premajhna, vrhu vsega pa je tudi ELO dosegla nelikvidnost, s katero se spopada vse naše gospodarstvo. Konec avgusta fctos so imeli za 4,858.000 din dolžnikov in za 3,880.000 din upnikov. Kreditirali so torej precej manj kot nekatera druga podjetja. Posebej pa jih velja pohvaliti zaradi kompenzacijskih plačil, s katerimi se dokaj 'uspešno prebijajo naprej. S kompenzacijami so plać^ letos za I 1,620.000 din blaga, ta številka pa 'bo ob koncu leta ie precej večja. 1,620.000 din je vrednost enomesečne proizvodnje in s kompeiuaci-
Pazite na sleparje!
Te dni smo zasledili v Žužemberku bankovec za 10 dinarjev, ki je bil izrezan iz bančnega projekta. Slepar ga je spretno podtaknil prodajalki, ki bankovca ni obrnila na drugo stran, kjer je bil pobarvan s suhimi barvicami.
jami so za toliko zmanjšali svojo potrebo po obratnih kreditih. Takšen zgled je pač vreden posnemanja.
M. JAKOPEC
številki sta največ pripomogla IMV z 2,3 milijona dolaijev izvoza in Krka z 900 tisočaki.
Letni načrt si je zastavil številko nekaj nad 24 milijonov dolarjev, na konvertibilni trg pa naj bi prodali za dobrih 21 milijonov dolarjev izdelkov. Po septembrskih računih lahko zapišemo; izdelki, prodani na tujem, so bili vredni 25,326.094 dolarjev, kar je za 51 odstotkov več kot lani v tem času. Na konvertibilno področje so industrijska podjetja novo-rneške občine prodala za 22,380.125 dolarjev svojih izdelkov. Letni načrt izvoza so prc^segla za 5 odstotkov, na konvertibilni trg pa
Letošnja Trdinova nagrada
Svet za kulturo in prosveto pri občii>i Novo mesto je na seji 14. oktobra sprejel sklep, da bo slovesna podelitev Trdinove nerade za 1971 v okviru praznovanja občinskega praznika v četrtek, 28. oktobra 1971, ob 16. uri v prostorih Dolenjske galerije. Na predlog izvršnega odbora občinske konference SZDL bo to visoko priznanje letos podeljeno inž. arh. Borisu Kobetu za njegove urtietniške stvaritve pri ilustraciji Trdinovih Bajk ter pri upodabljanju dolenjske pokrajine v umetniški sliki.
Pobratenje z občino Leskovac
Pred približno tremi tedni je bila v novomeški občini na obisku deki-gacija občine Leskovac iz SR Srbije. Delegacija je ob tej priložnosti izrazila željo po vsestranskem sodelovanju z našo občino, v zahvalnem pismu, ki so ga poslali po obisky, pa so povabili našo delegacijo 11. oktobra na praznik osvoboditve Leskovca v Leskovac. Ob tej priložnosti so se na slavnostni seji občinske skupščine sprejeli odlok o pobratenju z občino Novo mesto. Občinsko skupščino Novo mesto čaka zdaj naloga, da sprejme enak odlok, s čimer bo občina Leskovac postala druga občina pobratim; enak akt o pobratenju je bil namreč žc lani sprejet z občino Hercegnovi v SR Cmi gori.
OiBČINA NASA PRAZNIK SLAVI...
Novomeška praznovanja
Dolga veriga prireditev In pridobitev — Slavnostna seja bo v novi grmski šoli!
Osem dni pred uradnim prazničnim dnem novomeške občine so tri prireditve že pod streho: odprta je razstava novomeške prazgodovine, prostovoljci - borci za severno mejo so dobili domicil, v študijski knjižnici pa so odprli v torek razstavo novomeškega tiska in spominsko sobo igralca Janeza Cesarja.
To pa je kajpak Sele uvod v letošnja praznovanja, ki bodo trajala vse do dneva JLA. Danes dopoldne ob 10. uri bo v Ragovski ulici v Novem mestu slovesna otvoritev novega otroikega vrtca (otroci so že v ^m), 23. oktobra pa bodo v Škocjanu odprli novo šolo.
Na večer pred praznikom bo po običaju v Domu kulture slavnostna akademija, na sam praznik pa bodo odprli grmsko in bršlinsko šolo, slavnostna seja občinske skupščine pa bo v novi šoli na Grmu. Gostje in
celo za 6,4 odstotke. Trije mescci pa so še pred nami!
Izvozni rekorderje Industrijamo-tornili vozil, katere izvoz je po devetih mesecih vreden 16,4 milijona dolaijev. Krka je izvozila za 5,3 milijone dolarjev izdelkov, Novoles za 2,2, Novoteks pa 849 tisoč in ■ Labod za 369 tisoč dolaijev.
V trenutku, ko so izvozne načrte presegli, je industrija v občini zaposlovala 9.157 delavcev. Septembrska vrednost proizvodnje je dosegla 132 milijonov dinarjev, v devetih mesecih pa je industrija naredila za dobro milijardo novih dinarjev izdelkov ali za debelo tretjino več kot lani v takem obdobju.
Pojavili so se mrhovinarji!
v teh dneh, ko je Krka padla pod običajni nivo, so izkoristili nekateri mrhovinarji v gorenjem delu Krke in z vsemi mogočimi pripomočki uničevali ribji stalež. Upamo, da niso bili med njimi tudi ribiči, ker si drugače ne bi mogli predstavljati, da so nepridipravi l^ko ,,ribarili v kalnem".
Stefan suhy ujel
VELIKEGA SULCA
Kljub letošnjemu n^rimern^u vodnemu stanju v Krki se je štirim ribičem nasmehnila sreča. Najbolj zadovoljen je bil z ulovom dolenjski rojak Stefan Suhy, ki je ujel v Vo-lavčah 14,40 kg težkega in 118 cm dolgega sulca. Dober začetek sezone kljub neugodni vodi.
MINI ANKETA
Leteči krožniki
Zadnje dni ljudi spet razburjajo govorice o neznanih letečih predmetih, ki jih angleško govoreči svet kratko in jedrnato zapiše UFO. Medtem ko nekateri s porogom zanikajo možnosti letečih krožnikov ali cigar ali kar si že bodi, pa drugi pravijo; „Tudi Vernove pripovedi so bile nekoč utopija - danes so resničnost!"
In kaj sodijo o NLP nekateri občani?
MILAN GLAVAN, miličnik iz Žužemberka: Letečega krožnika še nisem videl, slišal pa sem že zanj iz pogovorov. Samo delno verjamem v obstoj NLP: saj veste, dokler človek sam ne vidi... Vsekakor pa sodim, da je obstoj neznanih letečih predmetov mogoč.
ERNA HORVAT, profesorica novomeSce gimnazije: Zgodbe o neznanih letečih predmetih zadnje čase res spet razburjajo misli. Takole je: ko prebereš, se zamisliš in domišljija dobi krila. Ampak samo domišljija. Dokler se ne bom prepričala na lastne oči, ne bom verjela!
LUDVIK SIMONIČ, direktor Iskre v Senljemeju: Pridružujem se mnenju strokovnjakov, da leteči krožniki niso mogoči. Sam ga tudi še nisem videl. Priznam pa, da pri branju človek dobi lepe občutke - samo resnično pa ni! Mislim, da se ljudem le dozdeva, da jih vidijo.
ZOFKA MEHLE, upravnica novomeške pošte: O neznanih letečih predmetih sem že dosti brala, videla pa jih nisem še nikoli. Taka poročila po mojem niso brez osnove. Saj že znanstveniki napovedujejo, da bo mogoče narediti tako radijsko postajo, ki bo lahko oddajala na druge planete. Zakaj tor^ ne bi dopustili možnosti, da so na drugih planetih sposobni narediti leteči krožnik?
BOGO KOMELJ, ravnatelj Studijske knjižnice v Novem mestu: Na svetu ni nič nemogočega. Sam neznanega predmeta še nisem videl. Mislirn, da to ni krožnik, ki bi priletel z drugega planeta, pač pa je mogoče, da
rza poskuse velesil z orogem, je nam za zdaj pač še neznano.
GABRIJELA TURK, meteorološka opazovalka: V leteče krožnike bolj malo veijamem. Ko je šla sovjetska vesoljska ladja, sem opazovala njeno rdečkasto svetlobo: bilo je nekako tako, kot govore ljudje za leteče krožnike. Neznanega letečega predmeta doslej še nisem opazila. Ljudi pa zmedejo tudi različni meteori ...
In smo spet na starem: eni so proti, drug? so za. Tako kot v našem uredništvu: Ria Bačer bi prisegla, da je neznane leteče predmete že videla, pisec te kratke ankete Jože Splichal pa si do končno še ni na jasnem: so ali , niso?
NovomešJ^ kronika
odborniki si bodo ogledali tudi stanovanjsko naselje Nad mlini in ob Kristanovi ulici, kjer gradi Pionir, ki bo pripravil tudi razstavo svoje dejavnosti.
Naslednja prireditev bo 6. novembra: IMV bo odprla nove prostore, 7. novembra pa bodo na Dvoru odprli vodovod. 21. novembra bodo odprli novo proizvodno dvorano Iskre v Žužemberku, 25. novembra pa nove oddelke novomeške bolnišnice. Istega dne bodo v glasbeni šoli odkrili doprsni kip Marjanu Kozini, v študgski knjižnici pa še razstavo njegovih del in zvečer v Domu kulture tudi koncert njegovih skladb. V počastitev dneva JLA bo 17. decembra zvečer v domu kulture koncert pevskega zbora „Krka“, 21. decembra pa prav tam tudi akademija v počastitev 30. obletnice JLA.
ZADNJA SOBOTA je bila ena izmed redkili v zadnjih mesccili, kini bila pripravna za izlet. Da se topli dnevi iztekajo in da se z mrazom ne gre šaliti, se je pokazalo tudi popoldne pri Miklavžu na Gorjancih, ko je že malo snežilo. Torej: kdor še ni poskrbel za kurjavo ...
STUDIJSKA KNJIŽNICA v Novem mestu je spet bogatejša: v torek dopoldne so odprli v njej spominsko sobo velikega slovenskega gledališkega igralca Janeza Cesarja, ki se jc 1896 rodil na Težki vodi, umrl pa je pred 5 fcti v Ljubljani.
KOŠARKARSKO IGRISCE na Loki je zdaj, ko je ligaško tekmovanje končano, mnogo bolj pusto kot prej; Le najmlajši še vztrajno mečejo na koš. Prihodnjo pomlad bodo namesto starih košev postavili nove -iz plastične mase.
PISANA BESEDA včasih zaleže: kom^ smo očrnili malomarno vitrino Foto-kina kluba na Glavnem trgu, že so slike v njej zamenjali z novimi izdelki članov tega kluba.
V PONEDELJEK, 25. oktobra, bo ob 17. uri v sindikalnem domu predavanje o jesenski ikebani (ikebana na pokopališču). Pripravilo ga bo hortikulturno društvo iz Novega mesta.
DAN MRTVIH je vse bUže: tudi na živilskem trgu se je pojavila stojnica, na kateri prodajajo sveče. Sicer pa je zdaj izbira še bogata — tudi v trgovinah.
CENE NA TRGU se dvigajo z mrazom. Eno jajce bo kmalu veljalo toliko kot liter mleka! Sicer pa so
»Dolenjski list« v vsako družino
cenili tako: čebula 3,5 din za kilogram, česen 8, fižol 5, krompir 1,5, korenje 6, paradižnik 5, paprika 4-5, repa 3, kisla repa 4, solata 4, ^inača 6, zelje 2,5, kislo zel^ 4, zelena 6, grozdje 4^, hruške 3, jabolka 4, kostanj 4, limone 8, lubenice 3, orehi 5, orehi - jedrca 30, banane 7, jajca 1,2, smetana 20, sirček 0,50, jurčki 30.
V NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI so prejšnji teden rodile: Alojzija Papež z Mestnih njiv 10 - Tomaža, Janislava Tratar, Nad mlini 25 — Natašo, Janja Kastelic, Nad mlini 44 — Aleša, Nada Jakše iz Ulice v Brezov log 8 - Natašo in Jelka Falkner iz Jerebove 6 — dečka.
NA LOCENSKEM in SMIHEL. SKEM POKOPALIŠČU so prejšnji teden pokopali Jožeta Grmiča iz Partizanske 21, Novo mesto, Jožefo Majer z Društvenega trga. Novo mesto, Frančiško Verče iz Regerče vasi 11 in Matija Hočevarja iz Gornjih Lakenc 10.
— Ena gospa je rekla, da je že res zadnji čas, da pred lekarno tudi narišejo znak za parkiranje, da ne bodo novomeški avtomobilisti neprenehoma počenjali nedovoljenih reči...
11
DOLENJSKI LISr
Stran uredil: JOŽE SPLICHAL
šf. 42 (1125) —^21. oktobra 1971
Papirje sem, papirje tja...
denarja oa od nikoder — V Brežicah zahtevajo ostrejše ukrepanje za odpravo nelikvidnosti
Ta nesrečna prezadolženost z leve in desne! Kupi neplačanih računov ovirajo hitrejše uresničevanje stabilizacijskega načrta tudi v brežiški občini. V prvem polletju je brežiško gospodarstvo dolgovalo 55 milijonov, terjatve do kupcev pa so se povzpele na nad 71 milijonov, torej je bilo kar 16 milijonov dinaijev v tujih rokah.
Prav zurudi tega so odborniki 14. oktobra zahtevali učinkovitejše ukrepanje in skupščina je zahtevo sporočila republiškim organom, naj
bodisi ukrepajo sami ali pa se obrnejo na zvezo. Ce bo šlo tako naprej, se bodo medsebojne zadolžitve vlekle v neskončnost kot povest o jari kači. Morali bomo torej stopiti nedoslednosti na prste. Krive so je mnoge delovne organizacije same. ki pri prodaji blaga raje zamižijo, čeprav vedo, da bodo dolgo čakale na plačilo. S tem pa samo podaljšujejo ven^ neplačanih računov.
Ce odštejemo težave zaradi nelikvidnosti, je ocena gospodarjenja v prvem polletju ugodna, po bančnih podatkih celo ugodnejša kot pri obeh posavskih sosedah. Skupščina je izieKla priznanje delovnim Kolektivom in jih spodbudila za večja vlaganja v obratna sredstva, za krepitev skladov in hkrati za spodbudno nagrajevanje zaposlenih.
Dosedanji uspehi obetajo ob koncu krta bistveno boljše rezultate od prvotnih pa-dvidevanj. K temu so pripomogle zlasti Tovarna pohištva. Opekarna, Agraria in druge delovne organizacijo.
J. T.
PRIZNANJA VOJAKOM IN STAREŠINAM
Pripadnikom garnizije v Cerkljah je 14. oktobra podelil plakete generalpodpolkovnik Radivoj Ljubičič. Vodstvo garnizije je nagradilo posamezne enote s prizrunji, denarnimi nagradami, nagradnimi dopusti in izleti v Kumrovec, ki so si jih zaslužili za prizadevanja na manevrih. Starešinam in vojakom bodo nagrade spodbuda za nadaljnje delo.
V. P.
Zgrešili za 40 milijonov?
Optimistična pomota pri velikih investicijah
Mirko Kambič je na zadnji .seji skupščine zastavil vprašanje, kako to, da so delovne organizacije še pred štirimi meseci planiralo za 40 milijonov investicij več. kot jih botlo lahko lotos uresničilo. Odgovor so jo glasil, da so podjetja investicijam niso odpovedala, pač pa so jih odgodila na naslednjo loto.
Malo preveč optimizma so v delovnih organizacijah le pokazali s to pomoto. V tako kratkem obdobju bi že morali preceniti, kaj zmorejo in česa ne. Seveda je težo tam. kjer so bili vezani v glavnem na tuje vire, tuje obljube in tuje zamudo. To velja zlasti za Cateškc Toplice, Rudnik in Opekarno. CIro torej bolj za trezno časovno presojo, saj na sreSo lahko še vedno računamo na uresničenje zastavljenih programov, čeprav nekoliko pozneje, kot je bilo predvideno.
J.T.
NOVO V BREŽICAH
ZACENJA SE SEZONA dramskih, pevskih in dnidh nastopov. Društva hitijo dopolnjevati svoje programe. Načrte za obdobje 1971-1972 je včeraj popoldne presedal občinski svet Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij. Predsedstvo bo v kratkem razpravljajo tudi
o	sodek>vanju z vodstvom Doma Jugoslovanske armade, ki ima na vo^o lepe prostore za prireditve. Beseda je stekh tudi o bližnjem gostovanju Slovensk^a okteta iz Karlovca.
PRI ZAVODU ZA VODNO GOSPODARSTVO v Ljubljam bo skupščina po sklepu sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve naročila glavni projekt za kanalizacijo in čistilne naprave Brežic ter bližnje okolice. Že v študiji je upoštevan razvoj mesta in nova kanalizacija bo reševala to pereče vprašanje za vrsto let vnaprej dokler ne bo štelo mesto 15 tisoč prebivalcev.
SE PRED ZIMO BODO NA TRGIH IN ZELENICAH zasadili cvetje in okrasno gimičje, da bo
mosto že zgodaj spomladi prijetneje urejeno. Svet laajevne skupnosti je na četrtkovi seji odobril Hortikulturnemu društvu za te namene 12 tisoč dinarjev.
GOZDNO GOSPODARSTVO zmanjšuje vrednost tujih storitev, predv^m prevozov lesa. Večino dela opravi samo, in ker posluje z lastnimi sredstvi, je to zanj veliko rcntabilnejše. Podjetje se usmerja tudi na prodajo izdelkov čez mejo, da si tako zagotovi devize za nakup sodobnih strojev.
„KAKOVOST VODE JE NORMALNA," je pojasnil odbornikom občinske skupščine na zadnji seji direktor Stanovanjskega podjetja Jože Drek. Tako torej pretirana zaskrbljenost Brežičanov zaradi pitne vode ni več utemeljena.
PREBIVALCI RACJE VASI IN BORSTA opozarjajo skupščino, da Hrvatje hitijo kupovati parcele ob Krki in da tam že divje rastejo počitniške hišice. Pričakujejo, da bo inšpekcija pregledala, kako je s tem, in ukrepala, če bo potrebno.
veC gostov v BREŽICAH
Turistični statistični podatki so pokazali, da je bilo v pnmerjavi z lanskim prvimi šestimi mescci letos v Brežic^ več domačih in tujih gostov. Letos je bilo 2894 več domačih in tujih gostov ter kar 6498 več nočitev kot lansko leto v istem času.
ViAKO^
bre2iSke vesti
PRIDELOVALCI KOJlUZE Čakajo na nagrade
Za tekmovanje pri pridelovanju koruze se je letos pri občinski skupščini v Brežicah prijavilo 13 kmetovalcev. Vsak od njih je moral zasaditi s koruzo najmanj pol hektara njiv ter upoštevati nasvete za uporabo umetnih gnojil in dru^ a^o-tehnične ukrepe. Komisija, kije pregledala pridelek, je ugotovila najboljši donos pri Vinku Gerjcviču iz Zakota; (Hidelal je 96,7 metrskega stota na hektar. Drugi je bil Anton Žibret iz Loč s 93,8 stota, tretji Franc Gramc iz Gazk: z 913 stota prMelka. Prvih deset tekmovalccv bo prejelo denarne nagrade ter umetna gnojila^
V. P.
♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦t
BREŽICE SLAVE 28. OKTOBER
SPORED PROSLAV IN PRIREDITEV ZA OBCINSKI PRAZNIK SOBOTA, 16. oktobra
ob 16. uri Otvoritev vodovoda v Krški vasi	,
NEDELJA, 17. oktobra
ob 9.30	Razvitje prapora borcev prostovoljcev za severno mejo v Domu	JA
ob 14. uri	Moto cross na Prilipah pri Čatežu ob Savi
ob 15. uri	Prvenstvena nogometna tekma med NK „Partizan** Brežice	in NK	Šmartno	na	stadionu	v
Brežicah
Cl-TRTEK, 21. oktobra
ob 10. uri Otvoritev skladiščnih prostorov pri OKP Dobova
ob 14.30 Prijateljska nogometna tekma med NK ,,ParUzan*‘ Brežice	in	NK	„Olimpija**	Ljubljana	na
stadionu v Brežicah "
SOBOTA, 23. oktobra »
ob 9. uri Turnir osnovnih ^1 v m^lem nogometu na igrišču Poklicne šole za kadre v blasovnem prometu v Brežicah
ob 18. uri	Prvenstvena tekma republiške lige za ženske v rokometu - „Partizan**	Brežice	in UK	„Slovan**
iz Ljubljane - na rokometnem igrišču v Brežicah ob 19. uri Prvenstvena tekmic republiške lige za moške - „Partizan** Brežice in RK „Rudar** iz Trbovelj -na rokometnem igrišču v Brežicali
NEDELJA, 24. oktobra
ob 9.30 Otvoritev športnega igrišča in asfaltiranih cest v Dobovi
ob 10. uri Otvoritev likovne razstave v Domu JA v Brežicah	^
ob 10. uri Tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe	za pokal	SOb Brežice	pri lovskem
domo Globoko
ob 13. uri Prvenstvena nogometna tekma — NK „Partizan** Brežice in NK „Celulozar** Krško na stadionu v Brežicah	j
TOREK, 26. oktobra
ob 10. uri Otvoritev pošte Jesenice na Dol.
SREDA, 27. oktobra
ob 19. uri Svečana akademija v prosvetnem domu Brežice - Harmonikarski orkester DPD „Svoboda** Šentvid pri Ljubljani
Četrtek, 28. oktobra
ob 7. uri Budnica kapelske godbe ua pihala
ob 8.30 itazglasitev rezultatov .športnih tekmovanj sindikalnih podružnic in podelitev pokalov v dvorani Doma JA v Brežicah
ob 10. uri Svečana seja občinske skupščine Brežicc v dvorarii doma JA v Brežicah Podelitev OKTOBRSKIH NAGRAD za leto 1971 Podelitev delovnih odlikovanj predsednika SFRJ Štafetni tek športnikov v pozdrav občinskemu prazniku ob 11. uri Ogled Tovarne pohištva Brežice
PETI'K, 29. oktobra
ob 10. uri Otvoritev rekonstruirane Aškerčeve ulice Brežicah in otvoritev novih objektov pri Tpvarni pohištva Brežice ob 2S-lotnici obstoja podjetja
SOBOI A, 30. oktobra
ob 10.	uri	Otvoritev vodovoda in TV pretvornika na Bizeljsk.;m
ob 14.	uri	Otvoritev nanovo okklriliciranega omrežja Dramlja-Vitna vas	del	Bizeljskega
ob 15.	uri	Otvoritev vodovoda v Breganskeni solu
ob 18.	uri	Pivonstvona tekma republiške lipo za žensko v rokometu	„Partizan**	Brežicc in RK „Branik
Maribor na rtikomotnom igrišču v Brežicah ob 19. uri Prvonslvona tokma republiške lige za moško v rokometu „Parti/an** Brožiče m RK ..Branik Maribor na rokometnem igrišču v Brežicah
ZA pokojntnp: več iz skupnih virov
Besede padajo trdo kakor zahteve
Kakorkoli stvar zasOčeš, cene so kmetom vsakokrat kamen spotike
Mimo so razgovori s kmeti o starostnih pokojninah in dohitevanju večjih pravic pri zdravstvenem zavarovanju. Čeravno je bilo po vaseh napovedano samo to dvoje, so kmetje malone povsod načeli boleče vprašanje cen za kmetijske pridelke in živino.
Na Senovem so se kmečki gospodarji izpod Bohorja pritoževali nad skopo plačanim k‘som. Zlasti za železniške pragove premalo dobijo in so prepričani, da ostane preveč denarja posredniku. Za letni prisp>evek sto tisoč, kolikor naj bi kmetija plačevala za pokojnino, menijo, da je v sedanjih razmerah dosti previsok. Bohorski predel jo hribovit. Kmetje se preživljajo v glavnem z živino in lesom, oboje pa jim daje le malo dohodka.
Z izenačenjem pravic z delavci v bolnišnici, pri zdravniku in nakupu zdravil so se navdušili. Najbolj jim ustreza, če bi kmečka gospodarstva prispevala 0,60 odstotkov, ostalo razliko pa občina iz davščin, kijih zbere v .svoji blagajni.
V	Kostanjevici .so menili, da bi morali pokojnino zvečati. Pri tem so naštevali primere, kjer bi si morala pokojnino deliti dva stara človeka, tedaj pa vsota nikakor ne bi zadostovala. Tudi kmete s kostanje-viškega območja motijo razmere na tržišču. Industrijski izdelki so vsako leto dražji, kme^ pa morajo nekatere pridelke oddajati celo ceneje kot pred leti.
DBH
NOVDMESTO
prepoceni premog -PREMAJHNI ZASLUŽKI
Rudnik Senovo ob sedanjih cenah premoga ne more zagotoviti rudarjem primernih osebnil\ dohodkov, kakršne priznava samoupravni sporazum. Z zahtevo po podražitvi premoga se bo kolektiv priključil drugim jugoslovanskim premogovnikom. Do konca leta še ne računajo na zvečanje prodajnih cen za premog.
PRIPRAVE NA KONFERENCO
Komisije pri občinski konferenci Zveze komunistov so se resno lotile dela. Kadrovska komisija sestavlja listo kandidatov za konferenco in njene organ«, druge komisije pa zbirajo gradivo, s katerim dodo članstvu predstavile dejavnost v minulem obdobju.
TRGOVINE OBNAVUAJO
Agrokombinat namerava sodobno opremiti svoje trgovine v krški občini. Adaptacija lokalov je predvidena v Velikem Podtogu, Leskovcu in Krškem, medtem ko je na Velikem Trnu nujno potrebna nova trgovina.
VSAK ČLAN
PREŠERNOVE
DRUŽBE
IN NAROČNIK
NA NJENE IZDAJE
PREJME
TUDI SREČKO
ZA VELIKO
NAGRADNO
ŽREBANJE
SLOVESNOST
V	KOSTANJEVICI
Danes praznuje Kostanjevica svoj krajevni praznik. Ob II..30 lx) spominska svečanost ob grobu talcev lui pokopališču. Pridite in so poklonite ŽJtvam /a svobodo!
V	solHito dO|K)Ulno HO l>odo odprla vrata I amulovega likovnoj'a salona jugoslovanskim pionirjem, ki ra/.stavlj4jo svojo likovno izdelke. Zvečer so lx)do občinstvu juodsta-vili juvaki balola Ljubljansko o|k'io.
Na Raki so se prav tako izrekli za večje pokojnine, za 500 dinarjev na mesec. Enotni zneski pa po njihovem mnenju tudi ne bi prišli v poštev. Pravičneje bi bilo, če bi jih odmerjali po višini prisfjovkov, kijih iz gospixlarstva dajejo družbi.
Kmetje na Zdolali so predlagali prav tako kot na Raki, da bi v sklad
za starostno pokojnino družba za začetek vplačevala polovico, kmetje pa drugo polovico. Zahtevali so tudi uskladitev cen kmetijskih pridelkov z industrijskimi proizvodi. Sele ko bomo to dosegli, bodo kmetje sposobni dajati delež, ki jim ga nalaga družba z davki, z zdravstN'enim zavarovanjem in po novem še s pokojninskim zavarovanjem. Zdolani so izrazili tudi zalitovo, naj plačujejo v pokojninski sklad prispevke tudi vsi lastniki kmetijskili zemljišč, tudi tisti, ki se ne preživljajo s kmetova-njem.	j	JEPPEV
NAJBOLJE JE POHITETI IN NE ČAKATI
Bomo podaljšali malo šolo?
Otrokom varstvo v šoli, kosila in še kaj
Z novo šolo v Krškem se je za 800 otiok odprla možnost za varstvo po pouku. V Brestanici so ga sposobni organizirati za več kot za polovico otrok, na Senovem pa vsaj za tretjino šcrfaijcv. Povsod drugod teče pouk-^ vedno v dveh izmenah. Zasedene so vse učilnice.
Zato se občinska Zveza prijateljev mladine v imenu staršev in mladega rodu obrača za razumevanje k samoupravnim organom v delovnih organizacijah. Z njihovo pomočjo bi varstvo lahko bistveno razširili. Potešili bi 10-letni razvojni program, ki ga je skupščina sprejela 29. maja lani. Seveda pa se občani ne zanašajo samo na podjetja. Razmišljajo tudi o samopris[>evku, saj ob zadnjih podražitvah brez dodatnih virov program ne bo uresničen v petih letih, ampak morda šele v desetih k;tih ali kasneje.
Izredno pomembna vzgojno-varstvena oblika je mala šola, ki teče že več k‘t. Lani so vključili vanjo skoraj vse otroke, obiskovali so jo 70 ur, kar pa je dosti premalo. Ce bi jim uspelo zbrati več sredstev, bi ta šola trajala vsaj 200 ur, to je približno 3 mesece. Njena vloga jo še
toliko pomembnejša, ker vključuje tudi tiste otroke, ki v predšolskem obdobju niso deležni vzgoje v vrtcih.
Za varstvene ustanove in za šole dopoldanske malice ne predstavljajo več vprašanja. Drugače pa je s kosili. Pogrešajo jih v šolah, zlasti za tiste otroke, ki so oddaljeni, in za učen-cc, katerih starši so zaposleni. Za vse to je denarja premalo, vendar bi lali-ko s skupnimi napori le kolikor toliko ustregli mlademu rodu.
KONČNO VEC vode
Dolgo sušno obdobje je napravilo ljudem veliko preglavic, zato so v neštetih vaseh pozdravili dež v minulem tednu. Za silo so se spet napolnili vodnjaki, tako da ne bo treba dovažati vode iz oddaljenih izvirov in vodovodov.
Na oddaljeno podružnično šolo v Gorenjem Leskovcu pri Senovem je težko dobiti uditelje.* Letos so se izmenjali vsi do zadnjega. Otroke poučujejo zdaj štirje absolventi pedagoške akademije. Kombinirani pouk imata sedmi in osmi razred ter četrti in šesti razred, kar je izredno težka kombinacija. Na šoli je 129 učencev. Na sliki: nasmejani obrazi pred začetkom pouka. (Fotof Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
OUClNSKA KONl ERENCA SZDL je imela v tem tednu dva posveta: v ponedeljek so se zbrali člani njenega izvršnega odbora in razpravljali o pripravah na občinsko volilno konfercnco, v sredo pa so pripravili posvet širšega občinskega politič-negii aktiva. .Podpredsednik repu-bUške skupščine dr. Jože Brilej je na njem tolmačil spremembe republiške ustave.
TELOVADNICI V NOVI OSNOVNI SOLI bosta pomemben mejnik v razvoju spk>šne telesne kulture. I*rosvetni delavci - predavatelji telesne vzgoje so pred dnevi skupaj s predstavniki Tv D Partizan in zastopniki nekaterih delovnih organizacij že sestavili urnik vadbe v obeh prostorih. l*oleg članov šolskega športnega dru.štva 'in telovadcev hutizana bodo tokrat prvič vadile tudi starejše članice in člani v okviru rekreacijskih ur.
OSEM MOŠKIM EKIP SE JE |x>merilo v šuhu za naslov najboljše sindikalne ekipe v okviru občinskih delavskih šiH)rtnih i^ier. Po izenače-
nih dvobojih je končno zmagala ekipa iz Celuloze, slede: Kovinarska, Obrtniki in senovški Rudnik. Delavske športne igre so se nadaljevale v ponedeljek in torek, ko so se v streljanju z zračno pu.ško pomerile ženske in moške ekipe.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET JE VCERAJ v dopoldanskih urah pripravil posvet o organizaciji zimskih prevozov delavcev na delo v Krško, opoldne pa je prav tako v Kr.škem potekala volilna konferenca, na kateri so predstavniki brežiške, sevnLške in krške občine volili predstavnike za jugoslovanski kongres sindikata storitvenih dejavnosti. . KER SO OBCANI o IZGRADNJI NASE prve nuklearne elektrarne, ki bo stala pri Krškem, le malo obveščeni in ker se jirijo o obratovanju elektrarne razne govorice, so včeraj strokovnjaki investicijske skupine za gradnjo tep jugoslovanskegji energetskega velikana i>odalj političnemu aktivu krške občine ob--^žna pojasnila. Razgovor je pripravila občinska konferenca SZDL.
/ f
f i f
t / t J i
it*
f -i-t t
i 1
} i t
/ i
«ii
It-i
............................................ J	-u-^	1	“V	aJ	jj,
jtm« 3^i;,s. '-■ fcr	.r‘^^3	J~r^	-	-■'
v nedeljo bo v tem kraju velika slovesnost; narodnima junakoma Milanu Majcnu in Jančetu Mevžlju" bodo odkrili spomenik. Ob tej priložnosti bo govoril predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Šentjanž bo imel povsem dnigo podobo, olepšala ga bo tudi nova asfaltna cesta skozi vas do osnovne šole (na sliki). Več o tem na četrti strani. (Foto: M. L.)
S POKOJNINSKIH RAZPRAV V SEVNIŠKI 0'BČINI
Ne v prid bogatih in škodo revnih!
Le republiška »rizična« skupnost lahko premosti razlike med občinami
Kako 804 kmetom, ki so stari že nad 65 let, zagotoviti primemo pokojnino za jesen življenja, kako jo omogočiti tudi tistim, ki se bližajo tej starostni meji, o tem so te dni govorili na zborih kmetov, o tem je svoje mnenje rekla tudi občinska konferenca SZDL na nedavnem zasedanju.
Nekatere splošne zamisli pokojninskega zavarovanja so kmetom in drugim že poznane, zato jih ne bomo ponavljali. Gre za to, da bi kmečkim ljudem, ki živijo na 83.000 slovenskih kmetijah, pomagali do pokojninskega zavarovanja in jih glede pravic sčasoma izenačili z drugimi prebivalci ter se približdi tistim razvitim deželam, kjer imajo vsi državljani s 65 leti in več starostno pokojnino.
Toda kako do potrebnega de-
narja, o tem so mnenja zelo različna. Na konferenci v Sevnici so po-ud^jali, da je predlagano razmerje, v katerem bi moral kmet sam prispevati dve tretjini denarja, zaradi nezavidljivega položaja kmetijstva
ZA SEVNICO:
ZVONE DR.a,GAN
Komunisti v sevniški občini želijo, da bi bil njihov delegat na bližnji drugi konferenci ZKJ Zvone Dragan, predsednik komisije pri CK ZKS za družbenoekonom^e odnose. Zanj so se odločili, ker so se prepričali, da se tovariS Dragan še posebej zanima za probleme v sevniški občini, v zadnjem času pa je sodeloval tudi na najrazličnejših razpravah, ki so jih priredili v tej spod-njeposavski občini.
IZBIRAJO SPOSOBNE
V osnovnih organizacijah ZK v sevniški občini že od poletja sem presojajo vrline članov, ki naj bi prišli v krajevna in občinska vodstva ZK, izvolili pa jiii bodo na bližnjih letnih konferencah.'
Znani so tudi že okvirni dnevni redi za te konference. Tako bodo komunisti iz delovnih organizacij razpravljali o združenem delu, socialnem razlikovanju, položaju pano^, osebnih dohodkih in obravnavah svoje ter občinski akcijski program (za stabilizacgska prizadevanja in podobno).
Občinska volilna konferenca bo po 20. novembru. Kaj bo poleg volitev na sporedu, še ne vedo. Gradivo za razpravo bodo ponudili sklepi in ugotovitve z letnih konferenc osnov-mh organizacij.
nesprejemljivo. Delež družbe bi bilo treba povečati vsaj na polovico, če že ne na dve tretjini, so dejali. Izrečenih je bilo še več konkretnih pripomb, predvsem premajhnih praVi-cah žene iz kmečkega pokojninskega zavarovanja. Na sevniški konferenci so odločno zahtevali, da je treba ustanoviti republiško „rizič-no“ skupnost pokojninskega zavarovanja, sicer bodo že tako bolj zaoštre kmetijske občine še bolj prizadete, s tem pa bo potrjena trditev, da predpisi nasprotujejo revnim in delajo v prid bogatih, kot je dejal predsednik ObS Marjan Gabrič.
Podobnih misli so bili tudi na zborih kmetov. V Šentjanžu na primer, kjer je sodelovalo kakih 80 ljudi, so zahtevali večji delež dražbe
in jamstvo, da kmetom ne bo treba glede pokojninskega zavarovanja vzdrževati t^o imenovane vaške revščine, ki je splošen družbeni problem. Predlagali so, naj bi del dodatnega denarja dobili s povečanjem prispevnih stopenj delavcev, saj je čas, da industrija, kije zrasla ob pomoči kmetijstva, zdaj to pomoč vsaj delno povrne.
M. L.
9 KM PEŠ V ŠOLO
Okoli 60 učencev višjih razredov hodi peš v šolo „Milan Majcen" več kot 4 km v eni smeri. Najbolj oddaljeni imajo do Šentjanža 9 km. Ti prepešačijo iz Kostanjevice nad Kalom, Graca in Svinjskega. Kolikšen napor pomeni za otroka, če mora zaradi šole vsak dan hoditi vsaj po štiri ure, se zavedajo vsi. Sola bi kajpak rada uredila prevoze, zatrjujejo pa, da tega ne morejo, ker se odgovorni ne potrudijo, da bi uredili dobra 2 km ceste.
Odstotek bi vse rešil
V sevniški občini je več kot 800 upnikov na starostno pokojnino — Žena in mož enaka!
Na eni uvodnih razprav o starostnem zavarovanju kmetov v Sevnici je nekdo računal, da bi z enim odstotkom osebnih dohodkov zaposlenih dobili dovolj denarja za kmečke pokojnine.
Minulo nedelo so o starostnem zavarovanju kmečkega prebivalstva razpravljali v vseh laajevnih skupnostih v občini. Pridružili so se prevladujočemu mnenju, naj bi vsaj v prvem obdobju takega zavarovanja družbena skupnost prispevala več denarja za kmečke pokojnine, kot je nakazano v zakonskem osnutku.
Prenekaterim se zdi začetni pokojnina 25O din premajhna in so predlagali, naj bi bila vsaj 300 din. Tudi se jim ne zdi prav, da bi po novem zakonu lahko dobil starostno pokojnino samo gospodar, torej mož, ker žena ni nič manj zaslužila in nič manj potrebna take pomoči. Da bi prišli dve pokojnini v hišo, je prav tudi zato, ker žena ne bi imela občutka, da ni enakovredna in zapostavljena.
V sevniSci občini je 1321 zasebnih kmetij, na katerih živi 4332
IZ KRAJA v KRAJ
SEVNICA: TEŽAVE MIMO -izšla je številka tovarniškega glasila podjetja STILLES, v katerem je objavljeno poslovanje podjetja v letošnjem letu. Številke kažejo, da se jc poslovni uspeh letos zelo izboljšal, saj je bil celotni dohodek v prvem polletju za 77,5 odst. večji, dohodek pa za 70,5 odst. Ostanek dohodka je v prvem polletju znašal 1,84 milijona N-din. Vse to kaže, da je podjetje, ki sc je s 1. januarjem pripojilo k Slovenijalesu, prebrodilo težave.
GOR. IN DOL. ORLE HOCEJO DRUGAM - Vaščani Gornjih in Dolnjih Orel želijo, da bi sc njihova vas priključila krajevni skupnosti Studenec. Pravno, da bi bila sprememba zanje koristna, s:u jim je povezava s Studencem prikladnejfe, razen tega obe vasi spadata h krajevni organizaciji SZDL lu Studen-
del
cu. Obe vasi sta zdaj sestavni krajevne skupnosti Primož.
KRMEU: NAJBOU ZVECANA STORILNOST - V krmeljskem obratu konfekcije „Lisca“ so izmed vseh obratov „LISCE“ v prvem polletju letos najbolj zvečali delovno storilnost. Povečali so jo za 25 odst., kar je precej več od poprečja za vso tovarno, ki znaša /-odstotkov.
SEVNICA:	POKROVITELJ-
STVO - Sevniško podjetje STILLES je prevzek) pokroviteljstvo nad kedjaškim društvom Sevnica, ki sodeluje na tekmovanju v dolenjski kegijaški ligi. Za začetek so v tovarni sklenili kegijačem kupiti drese.
SEVNICA: „LETECI KROZNI-KI“ - Tudi v Sevnici so opazili neznane leteče predmete, ki so te dni vznemirjah ljudi v več krajih po Jugoslaviji. Več o tem pišemo na prednjih straneh.
zdravstveno zavarovanih ljudi. 804 so starejši od 65 let, večina teh pa naj bi po novem zakonu, ki bo bržkone sprejet ob koncu tega leta, dobila starostne pokojnine.
SINDIKAT IN NALOGE
Pri glavi, ne na repu
Okoli 10 odst. zaposlenih v sevniški občini ima manjše mesečne prejemke od 1.000 din, to pa naj bi bil po mnenju sindikata poslej najmanjši osebni dohodek. Za tako spodnjo mejo ie zavzema tudi akcijski program, ki ga bo občinski sindikalni svet sprejel ob koncu oktobra.
V tej pomembni listini bo zbrano in zapisano vse, za kar bi se naj sindikat zavzemal. Na prvem mestu bo zahteva, da je potrebno čimprej uskladiti splošne akte delovnih organizacij z ustavnimi dopolnili.
V akcyskem programu bo, da delovne organizacije kar najhitreje podpišejo samoupravne sporazume (večina je to že storila), medtem ko ne sme nobeno podjetje mimo stabilizacijskih prizadevanj.
Sindikat si bo nadalje prizadeval, da bi v občini pospešili izobraževanje kadrov, uredili prevoze delavcev, pospešili družbeno načrtovanje in s tem nakazali med drugim tudi smotrnejši razvoj zidave stanovanj, otroškega varstva itd.
Ne nazadnje želi sindikat navezati tesnejše stike z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini: Iz sevniške občine jih je 522. Srečanje z zdomci bo pred novoletnimi prazniki — 27. decembra.
PRVI SILOSI V OiBČINI
olj z umom kot z rokami
Danijel Potokar, kmet z Račjega sela pri Trebnjem: »Eden pač mora biti prvi!«
iJ
Neko zadoščenje začuti človek, ko se pogovarja z Danijelom Potokarjem, kmetom z Račjega sela pri Trebnjem. Seme pada na plodna tla. Potokar in z njim še nekateri drugi kmetje že gospodarijo drugače, bolje, postavljajo se, čeprav stežka, na noge. Dokazujejo, da je tudi za poklic kmeta še dovolj „prostora na soncu“. Kaj dela, kako gospodari, o tem naj govori Danijel sam:
- Pred leti sem obiskoval nekatere kmetijske tečaje na Grmu. Tam sem si zaželel, da bi delal drugače, bolj s pametjo in ne le z rokami. I^i v vasi sem kupil 'traktor - ZETOR s 25 konjskimi močmi - in prodal konje. Kupil sem novega in poslusi tiste, ki so dejali, da je rabljeno kupovati najdraže. Zdaj vidim, da sem dobro naredil. Sledili so mi drugi vaščani. Račje selo ima pet večjih kmetij, na katerih živijo kmetje, ne da bi bili zaposleni v podjetjih, in vsi že imajo lastne traktorje.
Lotil sem se reje laav, razen tega pa zbiram in vozim še mleko drugih rejcev. Pred štirimi leti sem prvi dan zbral — 16 litrov mleka, zdaj pa že 500. Cena je spodbudna, da bi le bilo tudi v prihodnje tako. Spoznal sem, da moram povečati število krav in pridelek krme. Zaradi tega sem se odločil za gradnjo stolpnega silosa, enega prvih v trebanjski občini.
Reči moram, da sta mi za-
druga in občinski kmetijski svet pri tem dobro pomagala. Načrt sem dobil zastonj, sklad mi je priskrbel na posodo poseben opaž, pomagali so mi tudi, da sem lahko kupil cement in železo. Pri zadrugi imam obljubljenih milijon starih din posojila s sorazmerno majhnimi obrestmi. Silos smo napolnili v začetku septembra, ob tej priložnosti je bila tudi demonstracija, kako se silira koruza.“
Tako pripoveduje Danijel Potokar, napreden mlajši kmetovalec. Skupaj z drugimi kmeti se trudi, da bi domačijo opremil s stroji. Ce se eni kmetiji ne izplača imeti lastnega stroja, je treba kupiti skupnega. Tako so že naredili in ni jim žal.
M. L.
IZVRŠNI ODBOR SZDL POTRDIL:
Nova imena za vodstvo
Za predsednico občinske konference kandidira Ivanka Pavlin, za sekretarja pa Tone Gorenc
Predvidoma 28. oktobra ali 4. novembra bo občinska konferenca SZDL volila nov izvršni odbor ter predsednika in sekretarja občinske organizacije. Za predsednico je predlagana Ivanka Pavlin iz Trebnjega, za setuetarja, ki bo poklicno opravljal to dolgost, pa Tone Gorenc, ki zdaj dela kot vzgojitelj v KPD Dob.
S kandidatoma za predsednico in sekretarja ter kandidati za nove člane izvršnega odbora je dosedanji izvršni odbor skupaj s predsedniki krajevnih organizacij soglašal na seji v četrtek, 14. oktobra, ko je obravnaval tudi ustanavljanje kinetijsko-gospodarskih svetov v večjih krajih trebanjske občine. Strinjal se je tudi, da Janez Zajc, načelnik oddelka za družbene službe, kandidira za člana republiške konference SZDL, kjer ima trebanjska občina en mandat. Drugi kandidat - Tone Klenovšek - je kandidaturo odklonil, češ da ima že tako dovolj družbenih obveznosti.
Na četrkovem sestanku so govorili tudi o najvažnejših nalogah organizacije v prihodnjem obdobju. Sem šteje zlasti skrb za izobraževanje, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, poživitev dela poravnalnih svetov, ustanavljanje kmetijsko-gospodar-skih svetov, skrb za ostarele in pomoči poUebne občane, organizacija različnili proslav in podobno. Na seji so sklenili, da je treba takoj klicati konferenco krajevnih organizacij SZDL v Mokronogu in Trebnjem ter dokončno razjasniti, kaj bo s krajevno organizacijo v Stefanu pri Trebnjem, ki obstaja že dalj časa samo na papirju.
M. L.
ŠENTRUPERT: OBNOVA HIŠ
Krajevna skupnost Šentrupert se je hkrati s turističnim društvom in s pomočjo občine zavzela za to, da bi Šentrupert,_ ki je proglašen za turistični kraj, kar najlepše obnovila. Pobuda je že rodila uspehe, saj je dve tretjini hiš že obnovljenih, zdaj pa prenavljajo tudi znamenito gotsko cerkev, pri čemer sodeluje Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Z^j je na vrsti še urejanje okolice.
M. K.
BELOPAVLOVIČ IN KRŽIŠNIK
6. oktobra so na občinski konferenci Socialistične zveze v Sevnici potrdili kandidaturo za poslanca zvezne skupščine Marku l6^žišniku in Niku Belopavloviču.
TOMAŽ PLAZAR - KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA
V nedeljo, 24. oktobra, se bo ob 9. uri dopoldne v Trebnjem sestala občinska konferenca ZMS. Obravnavala bo socialno razlikovanje. Ta razprava šteje med priprave na zasedanje republiške konference Zveze komunistov, ki bo v kratkem obraV' navala ta vprašanja. Na konferenci v Trebnjem bodo volili tudi novo vodstvo: predsednika, sekretarja in nekaj članov predsedstva. Kandidat za predsednika je Tomaž Plazar z Mirne.
Poziv za kri
V ponedeljek bo odvzem krvi v Trebnjem, v torek na Mirni, v sredo pa v Mokronogu
Občinski odbor Rdečega križa Trebnje spet trka na vsa dobra in plemenita srca občanov, naj se odzovejo akciji za oddajo krvi. Vsak dan slišimo in beremo o mnogih nesrečah na cesti, železnici, v tovarni ali doma. Tudi med kmeti je vedno več kmetijske mehanizacije, ki možnost za nesrečo še povečuje. Vemo, da naše bolnišnice nujno potrebujejo vsaj po 200 litrov krvi na dan, če hočejo zadostiti vsem potrebam.
Tudi mi želimo izpolniti svojo dolžnost, zato se obračamo na vse dosedanje krvodajalce ter druge zdrave občane s prošnjo, naj se v čim večjem številu odzovejo vabilu občinskega odbora RK. Hkrati prosimo tudi vodilne uslužbence, naj omogočijo zaposlenim, da se bodo akcije lahko udeležili.
Da bo odvzem krvi kar najbolje potekal, prosimo domačine iz Trebnjega, naj pridejo že v zgodnjih urah, ker bodo od 8. ure naprej vozili avtobusi ljudi iz oddaljenih krajev. V Trebnjem bo odvzem lavi v ponedeljek, 25. oktobra, od 6. do 16. ure, na Mirni v torek od 7. do 15., v Mokronogu pa v sredo od 7. do 14. ure. Z vseh zbirališč, ki so označena na lepakih, bodo vozili avtobusi.
OBČINSKI ODBOR RK Trebnje
.... i. ti. i u i i i —ti jtiKK; :;g«;
{s	 ^
J? -
ZAČETEK PRI SLOVENSKI VASI. V četrtek smo dočakali začetek del na 2860 m dolgem neasfaltiranem cestišču med Slovensko vago in Puščavo. Ker je vreme, primemo za taka dela, v glavnem že minilo, cestni odsek letos ne bo mogel biti dokončan. Predstavnik novomeškega Cestnega podjetje je to potrdil. (Foto: M. L.)
TREBANJSKE IVERI
OBISK V OBRENOVCU - Veččlanska delegacija trebanjske občine se je minuli teden z avtobusom odpeljala v pobrateno občino Obre-novac, kjer je sodelovala na slovesnostih ob občinskem prazniku obre-novške občine.
NOVA TELEFONSKA CENTRALA r- Novomeško podjetje PTT je zaprosilo za dovoljenje za dozidavo prostora med btokom in Mercatorjevo blagovnico, na katerem bo nova telefonska centrala. V Trebnjem je le-ta nujno potrebna, saj 120 priključkov ne zadošča več. Znano je, da imajo podobne težave tudi v dru^h krajih, saj v Jugoslaviji čaka pribUžno milijon ljudi na napeljavo telefona.
DOKONČANI BLOKI - V torek je komisija za tehnični prevzem pregledovala nove bloke za župniščem v Trebnjem, kjer je dograjenih 26 novih stanovanj, v katere se bodo stanovalci lahko kmalu vselili.
BANKA SE BO PRESELILA -Novomeška banka se dogovarja s Kmetijsko zadrugo Trebnje, da bi v spodnje prostore zadružne stavbe preselili trebanjsko poslovalnico, ki je v občinski hiši zelo na tesnem s
prostorom. Načrte za preureditev dela zadružne stavbe že pripravljajo.
BO DRUGACE? v kratkem bo v Trebnjem sklicana konferenca krajevne organizacije SZDL. Tudi na tem mestu p>ozivamo k udeležbi, saj je naravnost sramotno, da so sestanki krajevne organizacije SZDL in nekateri drugi shodi prav v Trebnjem tako slabo obiskani. Naj omenimo, da so na nedavni zbor kmetov, kjer naj bi govorili o pokojninskem zavarovanju, prišli vsega štirje ljudje.
POSEBEJ O Stefanu, izvršni odbor občinske SZDL je v četrtek obravnaval težave, ki so s krajenvo organizacijo SZDL v Stefanu. Kaže, da v tem kraju in bližnjih vaseh ni ljudi, ki bi bili voljni opravljati te družbene funkcije. Podobno je tudi s krajevno skupnostjo Stefan, kjer predsednik opravlja več funkcij hkrati, kar ni sprejemljivo.
KJE SO NAPEUAVE? Ker v Trebnjem doslej niso imeli natančnega pregleda, kje vodijo komunalne naprave, te dni merilci delajo kataster komunalnih naprav, ki je pri komunalnem urejanju in vzdrževanju nujno potreben.
TREBANJSKE NOVICE
Kandidata Furlan in Stebla]
Jutri o dopolmlih slovenske ustave
Na nedavni seji izvršnega odbora občinske koferenco SZDL Kočevje so obravnavali več zanimivih zadev.
Za kandidata za člana republiške konference SZDL so izbrali Jožeta I urlana. člana ZKGP, in Maksa Sieblaja, direktorja posestva „Snežnik". Na volilni konferenci, ki bo jutri. 22 oktobra, lx)do izvolili le cneL’a
Na (Uirišiiji seji konference SZDL hodo člani konference razpravljali še o predvulenih dopolnilih republiške ustave in poslušali Ziiključno poročilo o poteku javnih razprav o pokojninskem zavarovanju kmetov.
Na seji izvršnega odbora so imenovali še Usklajevalni odbor za ureja-n)o odnosov med samoupravno
peCen kostanj
PRODAJAJO
Pečen kostanj so začeli v Kočevju prodajato pretekli teden. Manjša merica velja 1,50 din, večja pa 3 din. Kot vsa zadnja leta je prodajna hišica ob Mostu pri cerkvi, kostanj pa prodaja družina Delač.
\
družbo in verskimi skupnostmi. Predsednik tega odbora je Janez Merhar, pred-sednik občuiske konferenca SZDL.
Razpravljali so tudi o kandidatih za sodnike porotnike pri občinskem sodišču v Kočevju. Dokončno bo porotnike imenovala občinska skupščina na eni prihodnjih .sej. Občina Kočevje da 50 porotnikov, Ribnica pa 30.	J.p.
Cenejša ozimnica
Kakor vsa leta doslej tako je tudi letos pripravila kočevska trgovina ..Sadje zelenjava** ozimnico za meščane oziroma potrošnike, in si-c'cr predvsem jabolka, krompir in zelje.
Jabolka jonatan, carjevič in ka-nadke so po 2,50 din kila, bobovci pa po 2,20 din. Krompir cvetnik najboljše kakovosti je po 0,90 din kg. zelje papo 1,15 din.
Vse te cene veljajo za ozimnico, se pravi za nakup večjih količin.'Si-cer pa so trenutno v prodaji na drobno jabolka po 4.35 din, krompir pa je po 1,00 din.
Predsedniki na Jasnici
Delegata za kongres sindikata storitvenih dejavnosti Podreberšek in Tomšič
Predsedniki sindikalnih organizacij storitvenih dejavnosti iz kočev-.ske in ribniške občine so sc' 12 oktobra zbrali v motelu Jasnica na skupni volilni konferenci. Za delegata republiškega kongresa sindikata storitvenih dejavnosti, ki bo 10. no-
DROBNE IZ KOČEVJA
TECAJ ZA SOl LRJt - V organizaciji kočevske podružnice Združenja šofcijev in avtomehanikov se je priče! 5. oktobra šestmesečni tečaj za pridobitev vLšje kvalifikacije voznikov. Obiskuje ga 35 šoferjev. Pohvale vredna je prizadevnost in doslednost odbora podnižnice,. ki vsako leto organizira tečaje.
STROKOVNO PRI DAVANJL Hortikulturna sekcija Turističnega dništva Kočevje bo priredila v soboto, 23. oktobra ob 17. uri v mali dvorani doma telesne kulture prt'-davanje ,,Zimska zaščita sadnega in okrasnega vrta“. Predaval bo znani strokovnjak Jože Kregar iz Ljubljane. V Kočevje bo prišel že zjutraj in si bo ogledal nekaj vrtov članov sekcije. Kdor želi, da bi strokovnjak pa'gledal njegov vrt, naj sc prijavi v pisarni turističnega društva.
MLADI O ŠPORTU Očinska konferenca Zveze mladine pripravlja sejo konference, na kateri bodo razpravljali o telesni kulturi v občini. Seja bo v drugi polovici novembra. Razpravljali bodo o kadrih, športnih objektih, telesni vzgoji v šolah, .rekreaciji in športnih igrah delovnih kolektivov, la korak mladine te-Icsnovzgojni delavci pozdravljajo. Želijo, da bi mladina ugotovila, kakšen je n^n delež pri lem dogajanju in kaj je treba .še ukrenili
MLADI PIVCI — Mladina, ki redno ob poznih večerih rogovili po parku in sličnih kotičkih ter popiva, dobi alkoholne pyače raznih vrst v trgovinah v originalnili steklenicah. Vse steklenice mFadi pivci razbijajo . ob klopeh, da ležijo črepinje vse-pov.sod. To dela mladež, ki se v gostilne še nc upa, posnema pa šest-najstletnike, ki že zahajajo v gostilne.
DOBLR LOV - Polharji so z vso vnemo lovili vse do pričetka slabega vremena. Posebno noči so bile zadnja dva tedna lepe in mesečne, kot nalašč za polharijo. V raznih revirjih so nalovili izredno veliko polhov, ki so tudi dobro rejeni in zamaščeni Letos so že ujeli nekatere posebne polhe. Pod Mestnim vrhom je bil ujet polh pepelasto bele barve, nad Slovensko vasjo pa črn z rjjlvkasto ^'lo liso po trebuhu. Tako se zbirka izrednih barv |>olhov povečuje. Ti bodo drugo leto na III. polharski razstavi posebna zanimivost.
VI LIKI OLJNATI MADEŽI na parkirnih ploščadih na Trgu 3. ok-lobra dajo slutiti, da so nekateri avtomobilski motoiji slabo vzdrževani. Ne samo voziti, treba je vozflo tudi redno vzdrževati, saj je nesreč že tako dovolj!
vembra v Ljubljani, so izvolili Draga Podreberška iz Kočevja in Andreja Tomšiča iz Ribnice Za člana republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti je bil izvoljen Andrej Tomšič
Na konferenci so ugotovili, da poslujejo v kočevski in ribniški občini delovne organizacije storitvenih dejavnosti ugodno, bremeni pa jih nelikvidnost. Menili so. da imajo podjetja v obeh občinah velike možnosti za razvoj.
Razpravljali so še o sindikalni organiziranosti delavcev, zaposfcnih pri zasebnikih, o samoupravnih sporazumih. o delitvi dohodka in osebnega dohodka ter drugem.
Zavzeli so se, da sc priporočilo sindikatov o najnižjem osebnem dohodku 1.000 din mesečno uresniči do konca leta v vseh delovnih organizacijah •storitvenih dejavnosti, -r
KDAJ BO DOGRAJENA SOLA?
Gradnja nove šole v Loškem potoku je sicer v zaostanku, vendar v zadnjem obdobju dela spet dobro napredujejo. Dogovorili so se tudi že, kakšna oprema bo v šolski kuhinji. Veljala bo okoli 100.000 din. Nekateri menijo, da bi bila šola lahko dograjena v februarju, drugi pa spet izražajo prepričanje, naj bi jo odprli šele za krajevni praznik 31. julija.
USPEŠEN
polSji lov
V teh dneh, ali pravilneje nočeh, je bilo v gozdovih Maile in Velike
gore precei živo. Bila je sezona lova na polhe. Številni polh^i so noč za nočjo nastavljali polšje pasti po
KOČEVSKE NOUIGE
drevju, se veselili ujetih polhov ali pa se jezili na sove, katerih glas prežene polhe v drevesne dupline. Polšji lov je bil letos v ribniški gozdovfli dober. Najvztrajnejši polharji so pridobili precej polšje masti, ki je baje zelo zdravilna, in kožic, ki gredo dobro v denar, da o polšjem mesu, ki se da pripraviti na več načinov, niti ne govorimo.	r
#
4
0
4 ■
4
4
4
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
#
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
^4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
•S
4 .
Pohod skozi divjino
Narava zna vse pametno urediti, če ne po> seže človek vmes — Po mnogih letih spet zanimanje.za taborništvo in pohode v naravo
Pred desetimi, petnajstimi leti sta na gimnaziji v Kočevju živahno delovali taborniška in počitniška zveza. Potem je vse zaspalo, inventar se je razgubil, nikogar ni bilo, ki bi navduševal dijake za bivanje v naravi in potovanja.
Lanski II. razred gimnazije pa je kazal veliko zanimanje celo za peš hojo in planinarstvo. Odločil sem sc, da ponovno poizkusim in organiziram trodnevni pohod skozi Kočevski Rog proti Mirni gori in nazaj. Pri tem je veliko pomagal prof. Saša Bižal, ki je pritegnil v naš krog še inž. Toneta Prelesnika.
Misliti je bilo treba, da dijaki niso vajeni daljše hoje in da niso preveč utrujeni. Peš hoja je v preteklih desetletjih ob silovitem razšiijcnju avtomobilizma tudi izgubila ugled. Danes je sicer že drugače, vendar noge mladine še niso dovolj utrjene.
Prvotni načrt smo spremenili, da bi ne šli na Mirno goro, ampak bi obkrožili ves Kočevski Rog s kočevske in novomeške strani. Najprej smo nameravali vso taborno opremo in hrano nositi sami. A kje dobiti šotore za kakih 35 ljudi, kolikor sc jih je prijavilo? Kako bodo hodili težko obloženi?
Vsa ta in druga v|)rašanja je hitro rešil inž. Prelesnik. Izposloval je, da bomo lahko prenočevali v gozdarskih kočah in da nam bo Gozdno gospodarstvo vozilo do koč ležalne blazine in hrano. Gimnazijci so spomladi nekaj pogozdovali in ('lozdno gospodarstvo 'jim je za nagrado speljalo vso prtljago in vso hrano vsak dan do točke prenočišča. Pa šc plačalo je hrano! Neverjetno, daje Še kje toliko razumevanja za mladino.
16. junija sino si’ zbrali pod lipo na odcepu Roške ceste ob 6. zjutraj. A omeniti moram posebno dijaško lastnost: silno sc' navdušijo za kako stvar, čim bolj pa se bliža odhod, manj je resnih kandidatov. Tako je bilo tudi zdaj. Od prvotnih 30 jih je prikorakalo na zbirno mesto le 17! Nekateri se niti niso odjavili tn tako nam je ostalo precej hrane. A tiski, ki so prišli, so pogumno vzeli pot pod noge. Kmalu smo zavili v kočevske gozdove in jih vse tri dni nismo zapustili.
NEPOZABNI TRENUTKI V NARAVI
Kje smo hodili? Kdo bi vedel, saj je v teh razsežnih gozdovih nešteto poti, kjer bi se brez vodstva inž Prelesnika in prof. Bi-žala zagotovo zgubili. Kdo 'od nas se ne spominja prelepe Somove glave in kočice, ki spomi-r^a po legi in zunanjosti na pravljico o Janku in Metki? In veli-kahski udor Koliševka, ki nosi tudi ime inž. Prelesnika in kjer smo našli čez štirideset vrst mahov? Kočevski pragozd! Kakor bi Sli v svetišče, take občutke smo imeli, ko .smo hodili v svetem miru med stoletnimi velikani, koder še ni zasekala človeška sekira! Zadnji dan smo skušali priti colo na vrh Roga (1100 m), a rias je megla in bližajoče se slaUb vreme pregnala.
Kdo izmed udeležencev pohoda bo pozabil prijetne urice, ko smo sicer utrujeni, a vseeno razi^ani pekli na tabornem ognju v Podstenah klobase, si pripovedovali dogodivščine in razdirali šale? Ni nas bilo moč spraviti spat do trde noči. Pozabili smo v tem čistem zraku, popolnem miru in čisto posebnem razpoloženju na ves ostali svet iii obžalovali vse tiste, ki so iz ne-
znanih ali pa znanih razlogov ostali doma. Nikoli ne bomo pozabili večerja na „$tufni“, kamor nas je inž. Prelesnik pripeljal skozi nepregledno divjino, z natančnostjo nekaj metrov.
A ne mislite, sa smo hodili skozi te velikanske gozdove kar tako! Inž. Prek’snik je združil prijetno s koristnim in nam ua prijeten in poljuden način približal skrivnosti gozda in naravnih zakonov, ki znajo tako lepo in pametno urejati vse, če Ic ne poseže vmes človek. ^
Kolikokrat smo se ustavili ob kakem drevesu, ob kaki gozdni tvorbi, kupu zemlje in zvedeli stvari, o katerih se nam še .sanjalo ni. Vse svoje življenje nisem o gozdu, tej najlepši in najbolj koristni obliki rasthnstva, zvedel več kol prav v teh treh dneh. Vsa narava nam je postala bližja, počutili smo sc del nje. Mnogi so šele sedaj spoznali, kako sc lahko človek v gozdu prerodi in duševno ter telesno okrepi.
Zvedeli smo tudi, da si je društvo gozdnih inženiijev zastavilo nalogo, da navdušuje in vodi posebno mladino tja, kjer bo našla toliko lepega in se naučila toliko koristnega, v gozd. In prvi pcHzkus in korak v tej smeri je bil naš pohod, s katerega smo se vrnili veseli, nasmejani, duševno spočiti in navdušeni za bivanje v naravi.
Že so se začeli rojevati novi načrti za nove podvige v prihodnjem letu. Mogoče se je le nekaj premaknilo med dijaštvom: V sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom bi lahko marsikaj dosegli. Zaenkrat pa vsem, ki so omogočili to „odpravo** in tak Uspeh, ifajlepša hvala!
In naš pohod na Trij^av? Tu je bil „osip“ še večji! Samo osem dijakinj od tistih mnogih, ki so se med šolskim letom navduševale za planine, je res izpeljalo svojo odločitev. Vrnili smo se še bolj navdušeni in še bol^ odločni, dia gremo v planine še in šc. Nekateri so šh iste počitnice še ehkrat. O tiJm, kako je bilo na Triglavu, pa mogoče kdaj drugič!
MILOSIIUMI K
Nastajajo nova podjetja in obrati
Komaj se je SITOPLET uveljavil, že se ob njem porajata obrat za metali zaćijo tkanin in podjetje za proizvodnjo ogrevalnih naprav — Strokovnja ki se izpopolnjujejo v Nemčiji — Delo za precej občanov
Novo ribniško podjetje SITOPLET — Industrija žičnih in plastičnih mrež — Je letos ustanovila občinska skupščina Ribnica, sredstva za organizacijo proizvodnje pa je prispevalo p(»slovno združenje „Tehnoimpex“ iz Ljubljane. Trenutno zaposluje 21 ljudi in doset^a lepe proizvodne uspehe.
V njegovi neposredni bližini že nastaja obrat za metalizacijo tkanin in novo podjetje za proizvodnjo naprav za ogrevanje. Za ta obrata je podjetje SITOPLEH' prejelo 60 pro-š«'nj za zaposlitev. Zaradi zakasnitve gradbenih del, ki jih je prevzel STANGRAD, zaostajajo tudi ostala dela v zvezi z novo proizvodnjo in sprejem delavcvv.
Še vedno potekajo tudi razgovori z.a dokočno dodelitev zemljišč na območju nokilanje opekarne temu podjetju oziroma njegovima obratoma. Seveda bo treba že takoj dodelili tem delovnim organizacijam tolikšna zemlji.šča, da jim bo omogočen nemoten razvoj. Z začasnimi rešitvami se ne bi smeli zadovoljevali.
BlilBWWWWW»pwi
SITOPLET iz Ribnice je novo podjetje, ustanovljeno komaj letos. Kljub mladosti pa ob njem že nastajata obrat za metalizacijo tkanin in podjetje za proizvodnjo ogrevalnih naprav. (Foto: J. Primc)
Vsi, ki jim je pri srcu hitrejši napredek Ribnice, njenega gospodarstva in hilrejšc odpiranje novih delovnih mest, pričakujejo, da bo STAN(iRAl) razumel te potrebe in da bo odstopil nastajajoči industriji zemljišča brez večjih odškodnin.
Ob tem se spominjamo, da je vča- 1 sili vse ribniško gospodarstvo pomagalo pri obnovi bivše opekarne. Občinski sklad skupnih rezerv go-spodnrskili organizacij- namreč še doslej ni dobil vrnjenih okoli 220.000 din, ki jih je prispeval za obnovo opekarne. STANGRAD. čigar obrat je bila opekarna, je na račun pogorele opekarne dobil tudi odškodnino.
Zato zdaj vsi pričakujejo, da bo tudi kolektiv STANGRADA pokazal solidarnost s porajajočimi se novimi gospodarskimi obrati, kot je včasih vse gospodarstvo pomagalo njemu oziroma njegovemu obratu. Med.sebojna pomoč v trenutkili potrebe ima v ribniški občini torej že globoke korenine.
Obrat za metalizacijo tkanin in podjele za proizvodnjo naprav za ogrevanje sta že poslala na izpopolnjevanje (specializacijo) v Zvezno republiko Nemčijo nekaj mladih strokovnjakov.
Hkrati je predvideno, da bo dose- v danjega v.d. direktorja SITOPLETA, ^ Antona Lesarja, postopno zamenjal inž. Božidar Majič iz Ljubljane, direktor bodočega podjela za proizvodnjo naprav za ogrevanje pa bo inž. Kavčič, tudi iz Ljubljane. Seveda bo pomoč domačina Antona Lesarja še vedno zelo potrebna, posebno pri nadaljnjem širjenju podjetja.
J. PRIMC
Spet korak naprej do programa
v ribniški občini so imenovali posebno strokovno ekipo, ki bo pripravila vse potrebno v zvezi z izdelavo srednjeročnega programa razvoja občine — Vodi jo Franc Lapajne — Program sprejet do februarja
v ribniški občini so spet oživele priprave za izdelavo programa srednjeročnega razvoja občine. Komisija, kije bila za izdelavo programa imenovana že pred dvema letoma, je pred kratkim sprejela zamisel o izdelavi programa.
Sestavljena je tudi strokovna ekipa, ki bo najprej zbrala podatke in ocenila razvoj v občini od leta 1966 do lani Nato bo ekipa v sodelovanju z delovnimi organizacijami, interes- . nimi skupnostmi, društvi, kjajčv-nimi' skupnostmi itd. prtpravila zamisli srednjeročnega razvoja na posameznih področjih. V tej ekipi de-
lajo strokovjijaki upravnih organov in nekaterih delovnih in drugih organizacij.
Vs;i podjetja, delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti itd. bodo nakazale, kakšen naj bi bil njihov predvideni razvoj. Vse te zamisli (oziroma še želje) bo treba v javnih razprava!) soočiti z zamislimi (načrti oziroma željami) drugih in seveda z
Delavcem enake pravice!
Ne sme biti bistvenih razlik med zaposlenimi v podjetjih in pri zasebnikih
v ribniški občini je zaposlenih pri zasebnih delodajalcih okoli 80 delavcev in delavk. Največ, in sicer četrtina, jih je zaposlenih v gostinstvu (natakarice m kuharice), nato pa v lesni stroki (galanteriji, tesarstvu in lesostrugarstvu), frizerski stroki in drugih poklicih.
Delavci pri zasebniki)) imajo z zakonom urejene pravice iz delovnega razmerja. Osebni dohodki teh delavcev so približno enaki, kot v svobodnih dejavnostih v družbenem .sektorju gospodarstva. Do tuje vse v redu.
Nastaja pa vprašanje: ali vsi delodajalci prijavijo na zavodu za socialno zavarovanje ves delavčev dohodek, od katerega se odmerja nadomestilo za čas bolezni in osnova za pokojnino? ^
Na dosedanjih sindikalnih posvetih so ugotovili, da so pravice teh delavccv v številnih primerih kratene. Marsikateri delodajalec daje svojim zaposlenim manj rednega dopusta, kot jim pripada. Redki so tudi delodajalci, ki bi plačah delavcem regres za tetni dopust, kot ga dobe zaposleni v družbenem sektorju.
Te in druge nerešene zadeve pa je mogoče reševati le organizirano.
Občinski sindikalni sveti na Dolenjskem bodo zato v svojih občinah organizirali sindikalne organizacije delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, katerih naloga bo pomagati in svetovati svojim članom pri reševanju različnih zadev.
dejanskimi možnostmi. Te možnosti pa so odvisne seveda od tistega, ki bo edini lahko denar za vsesplošni razvoj prispeval, se pravi od gospodarstva in'njegovih zmožnosti.
Srednjeročni plan razvoja občine Ribnica bo predvidoma dokončan in tudi sprejet v pristojnih organih najka.sneje do konca februarja prihodnje leto.
Ekipo strokovnih sodelavcev, ki pripravljajo potrebne mate/iale in izdelavo predloga programa, vodi domači diplomirani ekonomist Franc l^pajne.
Za stroške priprave materiala in. izdy’lave programa je občinska skup-^ina doslej zagotovila 40.0f)0 din.
J. PRIMC
PREMALO DELAVK
Delavke potrebuje obrat modne / konfekcije KRIM v Sodražici, in si- ) cer kar še okoli 60. Podjetje KRIM ^ in občinska skupščina Ribnica si ^
Erizadevata oreanizirati nove avto- f usne zveze s ^dražico, da bi sc de-i lavke lahko vozile sem iz raznUt kra-^ jev na delo in da bi bila tako zmog-i Ijivost polno izkoriščena.	J'
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
o EUROTRANSU
Ribniško poiljvcjc KUROTRANS, ki je bilo ustanovljeno šele letos se že vključuje v mednarodni transport. Od 9. marca do 5. oktobra je registriralo v matični občini že svojih 43 tovornjakov in 22 prikolic. 1. oktobra je bilo v podjetju zaposk-nih 74 ljudi. Na mesec ustvari okoli milijon dinarjev celotnega dohodka.
Začetni kiipltal za ustanovitev podjetja je dal lelinoimpeN iz Ljubljane. Direktor I I ROTRANSA je Dušan Cuk, statut pa je delavski svet prejel 7. julij;i letos
' y
Današnji zobotrebci so bolj „fiz-kultunii", saj jih je večina posvečena obnovi Partizanovega doma v Ribnici, ki je najpomembnejši te-lesnovzgojni in kulturni objekt v obč ini.
POČASI DI-LAJO - Dela pri obnovi doma TVD Partizan Ribnk;a počasi napredujejo. Kaže, da delavci nc jemljejo preveč rcsno svoje obljube. O tem so govorili že na krajevni skupnosti in na seji, ki jo je pred 'kratkim sklical občinski sindikalni svet. Kdo bo trpel škodo zaradi takega dela?
NI-KATERI BREZ SMISLA ZA SVOJK - Po dolgem času sc je Ic zbralo nekaj denarja za popravilo edinima objekta v Ribnici, ki lahko ■ sprejme večje število občanov, kar pomeni, da je objekt splošnega družbenega pomena. Odbor za obnovo pa ni deležen pravega razumevanja niti pri nekaterih gospodarskili organizacijah niti pri nekaterih občanih.	‘
SKLADIŠČNIKOV SAMOPRI-SPI'iVEK: „Veste, nc maram fizkul-turc in zato ne dam nič!“ se je od-reziil skladiščnik na neki žagi.
VELIKO POKLICANIH, MALO IZVOLJENIH - Občinski sindikalni svet Ribnica je povabil na razgovor 16 zastopnikov podjetij in funkcionarjev sindikalnih podružnic. Prišli so Štirje. Res je, da bo gaterist ostal še vedno gaterist, je pa zelo vpraš-
ljivo, če bo zaradi takega odnosa ,,položajnik“ lahko še dalje ostal na ,i položaju.	I
VSI SO Sli z doma - Za po- >
pravilo strehe na javni zgradbi ne morejo dobiti domačega tesarja, ker so vsi prevzeli velika dela izven občine.
POSJETITE IN OBlSCni- -Dolenja vas in Mrtvk:c se ponašata res s posebnim VARTEKSOVIM vabilom, ki z reklamne table ob ce-p sti vabi: „Posjetite našu prodavao-nku Kočevje, Trg slobode 3!“ Torej Dolenjci: „Posjetite Kočevje." Ra*,n> dovedni smo, če naš INLES v Sla- t.i vonskem Brodu vabi kupce z „Obi*
ščite našo prodajalno ..
Pravijo, da Stangrad zida Sodražici ziisebno hišo.
- Ja/ pa vem, da zasebnik obnavlja dom Parti/.ana v Ribnk;i.
REŠETO
Ma skromen kupček jih več preži
(c je bila ustanovljena kulturna skupnost, so sklenili: kdor bo več delal, )c iz tega kupčka več potegnil — Tako želijo pognati v tek že precej zarjavelo kolesje kulture v metliški občini
Končno je bila tudi v Metliki ustanovljena temeljna kulturna kupnost. V skupščini, ki šteje 25 članov, so predstavniki delovnih 1 drugih organizacij občine Metlika. Izvršni odbor je 7-članski, ustavljajo pa ga predstavniki Belokranjskega muzeja, mestne knjižice, podjetja Novoteks, ZKPO, tovarne Beti, podje^'a Komet in veze komunistov.
t^rctirano bi bilo pričakovati, da 1^0 kultura v Metliki po ustanovitvi f^ulturnc skupnosti že doživela svojo
povojno pomlad. Večina zbranega denarja bo šla za financiranje Belokranjskega muzeja kot edine profe-
Deset dni s puško v roki
V Belokranjskem odredu se je tudi 36 deklet borilo s puško in v junaštvu niso prav nič zaostajale za fanti — Govori Darka Damjanovič, udeleženka na manevrih
Končala je srednjo tekstilno	tako uniformo. Ko smo z	ba-
solo, v metliški tovarni BITI pa	taljonom napadali ,,plave",	smo
je na delovnem mestu normirke	dekleta prav tako streljala	kot
v proizvodnji. Darka je dekle, ki	fantje.“
- Je bilo partizanstvo	naporno za vas?
,,Hujše je bilo, kot sem pričakovala. Preccj smo bili otovorjeni, spali smo v gozdu na tleh, pa .še za spanje ni bilo časa, ker smo ravno v nočeh opravili največ napadov. Tudi pošteno umiti se ni.smo mogle, dokler nisem pri.šla domov.“
- Kakšen občutek ste imeli v „borbi"?
,,Vedli smo se, kot da gre zares. Neko noč smo napadali štab na Kučarju. Ob robu grebena smo šli eden za drugim proti vrhu hriba v strogi tišini. Ko smo opravili že pol poti, so ,,plavi" planili iz zasede. Pokalo je kot v pravi vojni in tudi lovili so nas, kot bi šlo zares. Tudi mene so ujeli. Potem so nas peljali v štab, tam pa je bilo „sovražnosti" konec. Postregli so nas z vinjakom in radensko, malo smo poklepetali, nato smo se razšli. Spet vsak na svojo stran in spet smo bili sovražniki."
- Dekleta ste sodelovala tudi na paradi v Karlovcu, ste bile zadovoljne, ko je bilo potem vsega konec in ste lahko šle domov na toplo?
„Tudi parada je bila dokaj naporna,' ker nismo znale korakati, kot se spodobi za take priložnosti. Zaključna slovesnost manevrov je bila zelo lepa. Ostala mi bi v spominu. Priznam pa, da sem šla rada domov. Najprej v kopalnico, potem k mizi pa v posteljo.
- Ce bi šlo kdaj zares, bi prijeli za puško?
„Mislim, da bi."
   _________________________
ji na pogled ne bi prisodil, dajo vojna privlači. Pa vendar je rekla:
„Zanimalo me je, kakšno je partizansko življenje. Oče in mati sta bila med vojno v NOV, o tem doma večkrat slišim, hotela pa sem saina doživeti. Ni mi žal, da sem se javila v bataljon."
- Ste imeli tudi puško in ste z njo streljali?
„Puško smo dobile že tri dni pred manevri, ko smo se vadili v taborišču. Polavtomatsko puško sem imela prvič v rokah, prav
sionalne kjiturne ustanove. Na malo denarja, kar ga bo ostalo, prežijo Ostale dejavnosti, ki delujejo v Metliki. Te so: mestna knjižnica, ki biva v neprimernih in vlažnih prostorih; mestna godba; folklorna skupina; mladinska igralska skupina ..Osip Šest", ki je prisiljena vaditi v hotelu ali po zasebnih stanovanjih: folo-kino klub l okus, ki razvija svojo dejavnost v kleti doma TVD, končno pa še kino.’ fa se vzdržuje sam, zato je primoran predvajati slabe, a donosne filme.
Poleg tega je stanje kulture po vaseh vse prej kot zavidljivo. Mnoge vaške skupine nimajo primernih prostorov ne režiserjev in ne denarja. Skratka imajo k kanček, dobre volje, to pa ne zadostuje, zato v nobeni vasi ne deluje nikakršna skupina, ki bi imela kaj skupnega s kulturo. Tudi gostovanja so prava redkost.
V	Metliki je glede tega nekoliko boljše. Deluje nekaj amaterskih skupin, vprašanje pa je, koliko časa bodo vztrajale. Pri svojih prošnjah nemalokrat naletijo na gluha ušesa ali na medle obljube, ki se razblinijo, kakor hitro bi jih morali uresničiti. Tak primer je mladinski klub. Potrpežljivost in dobra volja pa imata tudi svoje meje. Sredstev za delo ljubiteljskih skupin bo resnično nekaj več kot prejšnja leta, a z njimi ne bo mogoče zadostiti potrebam. Ce bi samo knjižnici dali ves denar, kar ga ostane, si ne bi povsem opomogla. Misliti pa moramo tudi na gostovanja priznanih umetniških skupin, na popravila domov in njih opremo in ne nazadnje tudi na ure ljudi, ki zabijejo nešteto ur v korist kulture, a zato ne dobijo niti prebite pare.
Kulturna skupnost Metlike je torej ustanovljena. Denar bodo razdeljevali po vnaprej predloženem de-^lovnem programu in predračunu. Tisti, ki bo več delal, bo več dobil. Metliške kulturnike čaka težka naloga: v tek morajo pognati že precej zarjavele kolesje kulture, pomesti z miselnostjo, da je kultura nepotrebni prispevek gospodarstva in da je to stvar, ki zadeva le šolnike in ljudi, ki sc jim hoče kulturniškega udejstvovanja.
TONIGAŠPLRlC
BETI bo slavila
v metliški tovarni BETI se vneto pripravljajo na počastitev 15-letnice delovanja v novembru. Ustanovili so odbor, ki pripravlja program, izšla bo posebna številka tovarniškega glasila, medtem ko so se športna srečanja že začela.
Športniki začenjajo
‘ y kratkem se začno v metliški • ®bčini delavske športne igre v polastitev občinskega praznika 26. |*ovembra. Ekipe iz domačih de-'ovnih organizacij, kakor tudi vaške, bodo pomerile v nogometu, šahu, |treljanju, namiznem tenisu in keg-/^>nju. Računajo, da. bo udeležba y ' ako dobra kot lani; kaže pa, da '^nskih ekip letos ne bo, čeprav jc ''led zaposlenimi dve tretjini žensk.
DELEGAT IZVOLJEN
I Občinski sindikalni svet je izvolil ^neza Videtiča iz Metlike za dele-na republiškem kongresu sin-,'kata storitvenih dejavnosti.
Domača meja že podrta
Letos so v poklicno šolo tovarne BETI vpisani šolarji iz več kot 20 osnovnih šol
Kot vsako leto; kar šola obstoja, so tudi med letošnjimi počitnicami šolske prostore dopolnjevali in popravljali. Zdaj ima tovarniška poklicna šola že 4 sodobno opremljene učilnice, v katerih so umivalniki in predpisana razsvetljava, imajo nove garderobne prostore in že od prej več dodatnih prostorov, ki jih šola potrebuje za sprejemanje strank, shranjevanja učil in delovanje učiteljskega zbora.
SPREHOD PO METLIKI
VARNOSTNA ŽELEZNA [•Graja pri Kerčevi hiši na Cesti ^fatstva in enotnosti je .že dalj časa Izlomljena. Na več krajili manjkajo 'žlezne rante in je zaradi zelo ozke-hodnika nevarnost, da kdo od •Scev, zlasti otrok, pade pod opor-zid. Enaka polomljena ograja je 'dj na Vinogradniški cesti nad Po-Prav bi bilo, če bi ograji 'opfavili, preden bi prišlo do neteče.
PROMETNA ZRCALA na poSt-poslopju na ovinku nasproti Serbčcve hiše in v bližini bencinske /^Palkc je prejšnji teden postavilo '^niače komunalno podjetje. Tako [ ^ bodo vozniki na teh nepreglednih ^inkih lahko pravočasno prepričali 'naproti prihajajočih vozilih.
. ZARADI DOLCiO I RAJNE SU$E ; ^inanjkuje vode po vaseh metliške
i	Jičinc. Vodnjaki so prazni in manj-
i	? izviri so že presahnili. Ljudje kli-l^jo na pomoč gasilce, da jim s svoji^ 2400-litrsko cisterno dovažajo
vodo, toda ti ne morajo vsem ustreči, Nujno bi bilo, da bj ^mače komunalno podjetij skrbi za vodovod v metliiifi občini, imelo za take primere svojo cisterno.
SUHO VREME pa je ugodno za številne gradnje v mestu in okolici. Novi devetorček pod Borštkom je zrasel že do tretjega nadstropja in bodo te dni zabetonirali novo ploščo. Upajo, da bo tudi četrto, to je zadnje. nJdstropje kmalu pod streho.
NAGI-LJ, KI JE IZ I:NE KO-R1;NIN1v hkrati pognal rdeč in zraven rumeno šatiran cvet, so pred kratkim opazovali ljudje pri 1’lajš-manovi Pavli na .Mestnem trgu. Res lepa in zanimiva igra narave!
DRI VO, KI JI' NA SVRZAKIM pri Metliki zadnjič cvetelo leta 1928
naslednji februiu je zamrznila Kolpa je po dolgih letih cvctelo tudi letos. Mar je to res napoved za dolgo in ostro zimo?
metliški tednik
Letošnje šolsko leto so začeli z novim oddelkom. Konfekcijskemu v katerem so 4 generacije deklet že končale šolanje, sc je pridružil šc pletilski, v katerem je od 18 učencev kar 14 fantov. Poleg 104 učenk v prvem in dveh drugili oddelkih konfekcijskega oddelka imajo še 32 dijakov v izredni irednji tekstilni šoli.
Sola si je pri^bila že tak sloves, da k vpisu splOTi ni treba več posebej vabiti domače mladine, kot seje dogajalo prva leta. Interesentov je celo preveč, prijavljajo pa se tudi otroci od drugod, ne siimo domačini. Dokaz: letos so med dijaki bivši šolarji več kot dvajset osnovnih šol s širšega dolenjskega območja.
Dijaki poklicne šole, ki se hkrati izpopolnjujejo tudi v praktičnem znanju, dobivajo v prvem letniku 80, v drugem pa 150 din mesečne nagrade v obliki štipendije. Delovanje šole financira republiška izobraževalna skupnost, precej pa pomaga tudi tovarna BETI kot ustanoviteljica in deloma podjetje KOMET, ki ima v poklicni šoli en razred svojih učenk.
Učenke in učenci sc bodo tudi letos ukvarjali z izvenšolsko dejavnostjo Imajo svoj pevski zbor in kulturno-prosvetno sekcijo, ki nastopata večkrat tudi izven tovarne, vneti pa so tudi za razne športne dejavnosti in šah. Največji .uspeh so domače športnice dosegle na nedavni teksiliadi, kjer se je atletska ekipa BI' ri uvrstila na prvo mesto.
ODBORNIKI BODO ZASEDALI
Za sredo, 29. oktobra, je predvideno zasedanje obeh zborov občinske skupščine v Metliki. Na dnevnem redu je infonnacija o proračunskih dohodkih in poteku manevrov, potrditev davčnega zaključnega računa in proračuna za leto 1970, potrditev zazidalnDi načrtov za Vinogradniško cesto in Vejar ter rešc“-vanje piavnopremoženjskih zadev.
V Kanižarici je še vedno izreden naval za opeko. V upravi so se začeli skrivati pred strankami. Stiskji bo kmalu omiljena, kajti novi stroji za predelavo gline že poskusno obratujejo. Na fotografiji: eden izmed kupcev, ki ne more počakati niti toliko, da bi se opeka pošteno ohladila. (Foto: R. Bačer)
Denar razdeljen
Za 103.000 din kulture v črnomaljski občini
Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij je dobil od kulturne skupnosti za svojo dejavnost 103.000 din. Ta denar so na seji konec septembra takole razdelili: 20.000 din godbi na pihala, kije to vsoto porabila že prej: 15.000 din v natečaj za Župančičevo nagrado, kar je prav tako že porabljeno; 15.000 din znašajo administrativni stroški, komaj 53.000 tisočakov pa ostane celotni društveni dejavnosti.
Po priporočilu kulturne Skupnosti delijo ostanek na delavnost posameznih društev in upoštevaje število prebivalstva, na katerega območju drušvo dela. Tako dobijo največ društva iz Črnomlja, Semiča in Vinice. Iz vsote n:unenjene za društveno dejavnost so izločili le 12.000 din za abonmajske prireditve, ki jih nameravajo vpeljati v letošnji zimski sezoni.
Novost pri letošnjem delu ZKPO je v tem. da so v občinski svet pritegnili predstavnike prosvetnih društev iz Semiča, Dragatuša in Vinice, kajti doslej so bili člani samo zastopniki črnomaljskega društva.
T. LATERNER
Ne bodimo mačeha, ampak mati
Ni mogoče govoriti o enakopravnem položaju borcev, če so revni ostali revni, bogati pa bogati — Pri obravnavanju borčevskih vprašanj bi morali Belo krajino šteti za izjemo, kot je bila v NOV — Starejšim in socialno šibkim borcem se le obeta dostojnejša priznavalnina, morda že novembra letos
Od 17.100 občanov črnomaljske občine jih je 4.500 članov organizacije ZZB NOV ali četrtina vsega prebivalstva. Več kot 3000 borcev je bodisi mlajših in še sposobnih za delo aU pa starejših in že upokojenih, toda za 1250 udeležencev NOV je potrebna stalna družbena skrb in pomoč. Ta je žal še premajhna! Razumevanje domače občine je dobro, toda njena finančna moč je šibka. Odtod izvirajo v.se težave zadnjih let.
Vojaških vojnih invalidov je na črnomaljskem območju 216, družinskih upravičencev pa 382. Med temi je 212 uživalcev invalidskega dodatka, medtem ko priznavalnine prejema samo 250 borcev. Velika večina dobiva na mesec samo 100 dinarjev, nad 100 do 150 din pa je v vsej občini s 4500 borci samo 24 priznavalnin.
Priznano udeležbo v NOV pred 9. 9. 1943 itna 380 kmetov-borcev, toda, kar 150 jih. ne uživa nobene druge ugodnosti kot borčevsko zdravstveno varstvo. Letos je občinska .skupščina prevzela v poravnavo tudi zapadle obveznosti do socialnega zavarovanja, tako da je vsem kmetom zagotovila zdravstveno varstvo.
Kot ugotavlja občinska organizacija ZZB NOV, bi morali še 150 članom s priznano udeležbo v NOV pred 9, 9. 1943 dodeliti priznavalnine, nekaterim pa bi morali omogočiti še zdravstveno varstvo iz naslova priznavalnin, da bi jih razbremenili prispevka za zdravstveno varstvo od kmetijskega dohodka.
Kako revna je družbena pomoč borcem, kaže tudi podatek, da so med uživalci priznavalnin le trije, katerim lahko plačajo zdravstveno
ORJAŠKA PESA
v Tribučah pri Črnomlju je Ivana Cvitkovič pridelala ogromno peso, ki je- tehtala kar 3,45 kilograma. Cvitkovičeva je že starejša, ima 76 let, a je izredno krepka in delovna. Svoje njive še vse sama obdeluje.
ŠE SOVRAŽNIKI?
Vojaške vaje so končane in verjetno jih v Beli krajini spet nekaj let ne bo, toda posamezni napisi so ponekod še ostali tako v Črnomlju kot po vaseh. Dobro bi bilo, če bi jih zdaj odstranili s tako naglico in dobro voljo, kot so bili narejeni, saj nismo več v ,,vojnem" stanju. Zato narn take stvari prej škodujejo kot koristijo. Zlasti sc pritožujejo izletniki od drugod.
KMETJE NA SLUŽBENI POTI
Sklad za pospeševanje kmetijstva v občini Črnomelj je konec septembra organiziral že drugi strokovni izlet za zasebne kmetovalce. Ogledali so si razstavo govedi v Vel. Laščah in nekaj naprednih zasebnih kmetij na ribniško-kočevskem območju. Vseh 25 udeležencev je bilo z izletom zadovoljnih, mimogrede pa so videli še Taborsko jamo in Bazo 20.
SAMI SEBI POSOJAJO
Črnomaljsko go.spodarstvo močno čuti nelikvidnost, saj so konec junija letos skupne terjatve presegale obveznosti do dobaviteljev za 157 odstotkov. Cezmemo Kreditiranje pa povzroča občasno prazne bančne račune, zato si podjetja pomagajo tako, da sama sebi posojajo denar iz rezervnega sklada ali sklada skupne porabe. V prvem polletju letos je bilo ugotovljenih 34 primerov posojil iz rezervnega sklada in 16 primerov posojil iz skladov skupne porabe*.
varstvo. Zaradi tega, ker ni dovolj denarja, so ostali brez resnejše obravnave tudi vsi borci, ki .so se udeležili NOV po 9. 9.' 1943, medtem ko borcev s priznano parti-zanščino po 1. 1. 1944 sploh ne obravnavjo pri dodeljevanju priznavalnin.
To še ni v.se. Poleg tega da 150 borcev upravičeno pričakuje priznavalnine, bi morah tudi užvalccm priznavalnin po 100 din povečati tovrstno družbeno pomoč, kajti dosedanje vsote ob draginji vse bolj dišijo po miloščini.
Stanje, kakršno je opisano, bo vendarle po.stalo boljše. Republika
VEČ KOT STO PROŠENJ
Svet za družbeni plan in finance pri občinski skupščini Črnomelj je te dni razpravljal o reševanju vlog za odpis davkov za razne olajšave ali za odlog plačila. Nabralo se je več kot sto takih prošenj, kar kaže, da ekonomska moč kmeta .še vedno pada.
ŠKODO OCENJUJEJO
Posebne komisije na terenu ocenjujejo škodo, nastalo v času vojaških vaj na območju črnomaljske občine. Kot ugotavljajo, je škoda precejšnja. Oškodovanci bodo dobili plačilo takoj po ocenitvi.
določa borcem, starim nad 60 let, ki so šli v NOV pred 9. 9. 1943 in danes žive v težkih razmerah, 400 din priznavalnine Pogoj je, da občina k temu prispeva svoj delež. Čeprav so v črnomaljski občini že zdaj ugotovili približno 150 takih primerov in četudi zelo težko dajo denar, bodo vendarle za borce zbrali. Novembra letos laliko nekateri že pričakujejo prva večja nakazila. Ostale priznavalnine bodo povečevali v .skladu z možnostmi.
 '
Skromno slavje
Letošnji krajevni praznik 21. oktober bodo na Vinici počastili v delovnem vzdušju. Letos zaradi manevrov, v katerih so polt^ občanov sodelovali tudi prosvetni delavci in otroci, ni bilo časa pripraviti niti kulturni program.
21. oktobra bo ob 16. uri le razšiijena seja krajevne skupnosti, na katero so vabljeni se predstavniki krajevnili družbe-no-političnih organizacij in društev, predstavniki občinskih vodstev, laliko pa pridejo tudi občani Prvi del bo posvečen zgodovinskim dogodkom iz oktobra 1943, koje Vinica doživljala najhujše dni vojne. Okupator je vdrl v kraj, ropal po kaščah in zidanicah ter na veliko požigaL V drugem delu seje bo govor o bodočnosti kraja, ki se mu obeta lep razcvet. Lahko pričakujemo velik napredek, saj bo prišlo do gradnje vodovoda, bencinske črpalke in industrijskega obrata.
FKANC
____________ PAVLA KO VIC^
Z v'sem tekstilnim blagom, konfekcijo, pleteninami in perilom vas bomo za jesen in zimo oskrbeli po zmernih cenah v poslovalnici
»VELETEKSTIL«, Črnomelj
ČRNOMAUSKI DROBIR
MRLISKA veža na pokopališču v Vojni vasi je gotova in je bila tudi že v uporabi. Krajevna skupnost te dni navaža pesek in ureja okolje, da bo za 1. november vse čisto in lepo.
ZAZIDALNI NACRT za predel Črnomlja za stadionom in ob Vi-niški cesti jc gotov in bo občanom na vpogled. Kogar to zanima, si lahko zazidalni načrt ogleda v pisarni gradbenega referenta na oddelku za gospodarstvo. Načrt bo razstavljen še pred koncem meseca.
NI BILO DOVOLJ PRIJAV -Baletna vzgoja za mladi ^od^ bila lepo zastavljena, toda ni bilo dovolj prijav. Namesto 70 sc je javilo samo 30 interesentov, zato je vprašanje, če se bo pouk sploh pričel. Starši bodo zamudili lepo priložnost in tako škodovali svojim otrokom.
„RAJ NI RAZPRODAN^' je naslov komedije, ki jo uprizori Mestno
gledališče ljubljansko v soboto, 23. oktobra v Črnomlju. Prireditev je v okviru abonmajskih predstav, ki jih letos organizira Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost. Abonmajske vstopnice jc prevzela v prodajo mladina.
KONCERT JE USPEL - Ljubljanska banka - podružnica v Črnomlju je s sobotnim koncertom ustregla svojim strankam. Dvorana prosvetnega doma je bila polna poslušalcev. Mladi so bili sicer malce razočarani, ker Oto Pestner ni imel več solističnih točk kot samo 3, je pa nastopal v kvartetu, ki je zelo lepo pel cmske duhovne pesmi. Dva v dvorani sta bila nagrajena s praktičnimi nagradami za odgovore v kvizu, pa sta dobila na žrebanju hranilno knjižico s 100 dinarji.
UMRL jc Jakob Majerle iz Črnomlja, star 61 let.
Stran uredila: RIA BAČER
št. 42 (1125) ★★ — 21. oktobra 1971
21
TEDENSKiLE
K
Petek, 22. oktobra - Zorislav Sobota, 23. oktobra - Severin Nedelja, 24. oktobra - Rafael^ Ponedeljek, 25. oktobra - Damka Torek, 26. oktobra - Lucijan Sreda, 27. oktobra - Sabina Četrtek, 28. oktobra - Simon
m
BREŽICE: 22. in 23. 10. ameri-ško-italijanski barvni film ,3og odpušča - jaz ne“. 24. in 25. 10. ameriški barvni film „Garingo", 27. in 27. 10. ameriško-italijanski barvni film ,JDvoboj po svetu“.
CRNOMEU: Od 22. do 24. 10. ameriški barvni film ,Jl.io bravo“. 26. 10. francoski barvni film „Stop za morilca".
KOSTANJEVICA: 23. 10. ameriški barvni film „Zadnje pole^e“, 24.10. ameriški barvni film „Tarzan in deček iz džimgle“.
KRŠKO: 23. in 24. 10. francoski barvni film ,jShalako“. 27. 10. ame-*
riški barvni film „Ugani, kdo pride na večerjo**.
METLIKA: 20. in 21. 10. francoski barvni film „Poslednji Mohikanec**. Od 20. do 24. 10. ameriški barvni film „Detektiv**. Od 22. do 24. 10. francosko-nemško-italijanski barvni film „Katarina, dovolj je ljubiti**. 27. in 28. 10. italijanski barvni film „Sestanek s smrtjo**.
MIRNA: 23. in 24. 10. ameriški barvni zgodovinski film „Sodoma in Gomora**.
MOKRONOG: 23. in 24. 10. ameriški barvni film ,J*ropad hiše Uscher**.
NOVO MESTO: Od 22. do 25. 10. ameriški barvni film „Peklenska steza Indianopolis**. Od 26. do 28. 10. angleški film „Garingo**.
RIBNICA: 23. in 24. 10. ameriški barvni film „Slavni možje**.
SEVNICA: 23. in 24. 10. ameriški barvni film „Poslednji Safari**. 27. 10. ameriški film „Napredovanje v zaledju “.
SODRAŽICA: 23. in 24. 10. ameriški film „Hombre“.
ŠENTJERNEJ: 23. in 24. 10. ameriški barvni ljubezenski film „Kdo pride na večeijo? “
obiščite! Morda bomo pomagali tudi vam. Tajnost vam je zajamčena. Pri odgovorih na kuverti ni oznake našega podjetja. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE, Ljubljana, Pleteršnikova 24 a, blizu Gospodarskega razstavišča.
POROČNI PRSTANI! - Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Go^oski 5 (poleg univerze). -Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odst. popusta!
0Q
SLUŽBO DOBI
STALNO ZAPOSLIMO dva nekvalificirana delavca. Express avtopralnica, Verbič, Titova 165 a, Ljubljana.
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Stanovanje v hiši. Franc Trampuš, mizarstvo. Tacenska 59, Ljubljana-Šentvid.
SPREJMEM V UK vajenca avtokle-paiske stroke. Stanovanje zagotovljeno. Franc Volč, Milaiia Majcna 29, Ljubljana.
GOSPODINJSKO POMOČNICO prejme takoj 3-članska družiiia, starejša, upokojenci Lahko začetnica, kinečko dekle ali starejša, lahko tudi tmokojenka. Vsa oskrba v hiši. Plača dobra, delo ni težko. Pismene ali osebne ponudbe na: Franc Senica, Trebnje 28.
ISCEM ŽENSKO srednjih let za varstvo otroka. Nudim lepo sobo. Japelj, Trdinova 14 c - Novo mesto.
SPREJMEM frizersko pomočnico in vajenko. Frizerski salon „Zlata**, Pugljeva 57 Novo mesto.
SLUŽBO ISCE
SEM MLAJŠA UPOKOJENKA, za dnižinsko stanovanje oskrbujem starejše ^udi ali pazim otroke. M. R., pošta Gradac.
STANOVANJA
ISCEM SOBO in kuhinjo-ali samo večjo sobo z možnostjo'kuhe -po možnosti s centralnim ogrevanjem v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2236/71).
MLAD PAR - pred poroko - iSče neopremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v središču mesta, na Grmu ali Kan-diji. Plačava dobro. Naslov v upravi lista (2221/71).
MLADA Šivilja išče sobo v bližini Jutranjke ali Lisce v Sevnici. Naslov v upravi lista (2198/71).
ODDAM samski osebi opremljeno sobo ob cesti Irča vas 33, Novo mesto.
NUJNO POTREBUJEM neopremljeno ali opremljeno garsoniero ali sobo za 1 osebo za dobo 1 leta v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2205/71).
ODDAM neopremljeno sobo samski osebi. Naslov v upravi lista (2219/71).
Motorna vozila
UGODNO PRODAM poltovomi avto Kurir, macesnove plohe 5 cm in Fiat - starejši, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2233/71).
PRODAM 850 Special, rabljen dve leti Naslov v upravi lista. (2237/71).
FIAT 850, letnik 1966, s premično streho, dobro ohranjen, prodam.
PRODAM 900 kg betonskega železa (8 mm). Gabrijel Povše, Šmihel, Ulica Milke Sobar 18, Novo mesto.
ZARADI OPUSTITVE KMETIJ. STVA prodam traktor „Ferguson 65** s špero, obnovljenim motorjem (račun 8.500 din), kabina, kultivator in dve nakladalni pri-kolki. Naslov v upravi lista (2229/71).
PRODAM 6 panjev čebel „kranji-čev**. Stanko Meglič, PraprotnKa 10, Mirna.
UGODNO PRODAM popolnoma nov mizarski kombiniran stroj s sedmimi delovnimi operacijami italyanske znamke ,4^invinci-bile“, 2000 d, skobelni stroj širine 40 cm, ima 2 p(^onska motorja. Ponudbe pošljite pod šifro „Kombiniran mizarji stroj**.
tRODAM KONJA in kobilo - stara 6 let ali zamenjam za plemensko kravo. Franc Bartelj, Jablan 37, Mirna peč.
PRODAM lepo ohranjen krznen plašč za manjšo postavo. Naslov v upravi lista (221Ž/71).
PR()DAM prenosno leseno garažo. Lahko jo dostavim tudi na dom. Nadov v upravi lista (2215/71).
PCiCENI PRODAM dobro ohranjeno ^alnico, kuhinjsko pohištvo in štedilnik na trdo gorivo. Ogled (Vsak dan od 17. do 19. ure pri Remku, Kosesk^a uL 20, Ljubljana.
PO UGODNI CENI PRODAM spalnico s trodelno omaro. Informacije vsak dan od 15. ure dalje pri Juriju Pestnerju, frizerstvo. Novo mesto.
kupim
KUPIM gradbeno parcelo v bližini Nov^a mesta. Naslov v upravi lista (2227/71).
Dr. Andrej Žagar, Kočevie, Ljubljanska c. 25 (tel. 86-211), od 13. do 14. ure.
NUJNO PRODAM 13 mesecev starega fička. Naslov v oglasnem oddelku DL (2225/71).
PRODAM
UGODNO PRODAM skoraj novo 'peč na olje EMO 5. Informacije na telefon 21-090, interna 24, Novak.
Hčerki in sestri Marinki Novak, ki je na delu v Nemčiji, čestitajo za njen 19. rojstni dan mama, ata, Olga, Jožica, Stefan in Ivica. Ostale pa lepo pozdravljamo.
Dragemu očetu Janezu Murglju z /Gornjih Kamene pri Novem mestu čestitajo za 80-letnico in mu želijo še mnogo zdravja in zadovoljstva hvaležni otroci z družinami
Svojemu sinu in bratu Vinku Jermanu, ki služi vojaški rok v Postojni, čestitajo za 20. rojstni dan in želijo, da bi ga zdrav in vesel praznoval še mnogokrat ter se kmaJu vrnil domov, mama, ata, brat Janez, sestra Mojca. Čestitki se pridružuje tudi teta Fančl
PRODAM VINOGRAD in zidanico na lepem kraju blizu Dvora pri Žužemberku. Lepa lega. Pripravno za vikend. Cena po dogovoru. Jožefa Vovk, Jama 10, Dvor.
PRODAM ZEMLJO za gradbeno
Sarcelo v bližini Novega mesta, laslov v upravi lista (2208/71).
najbouSemu ponudniku
takoj oddam v najem lepe, nove prostore 10 x 5,50,x 3,20 m za avtoličarsko, avtomehanično obrt ali za skladišče. Prostori se nahajajo blizu železniške postale Novo mesto. Dostop možen tudi z večjimi kamiom. Ponudbe pošljite pod šifro ,J)ostbpno s kamioni**.
2L\RADI BOLEZNI prodam vino-md v Stražni gori. Jože Sajnič, Meniška vas 15 a - Dol Toplice.
RAZNO
VZAMEM V NAJEM garažo v Kan-diji ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2239/71).
ŽELIM SPOZNATI DEKLE 37 do 45 let. Sem še fant, star 50 let, imam dobro službo in stanov8i\je. Sem nealkoholik, dobrega značaja, visok 162 cm. Možna ženitev. Naslov pošljite v oglasni oddelek pod šifro „Resno**.
IMATE RESEN NAMEN, da si poiščete ženo, moža? Ste osam^e-ni, pogrešate družino? Se želite izogniti avanturam, izkoriščanju, neresnici, neuglednemu in nevarnemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas
Jožefa Martinčič, Sela 15, Šentjernej, opozarjam vse, da nisem plačnica dolgov svojega moža ter da on nima pravice prodajati moje lastt nine^
Albina Zagorc, Dol. Prekc^a, n. h. pri Kostanjevci opozarjam vse, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož Janez Zagorc.
I<7o6VESTT|A1
SCETKE za LOSClLCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
Po dolgi bolezni nas je za vedno zsq3ustil mož, oče, stari oče in brat
JANEZ PAŠlC iz Brdarpev pri Dragatušu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili soždje in sočustvovali z nami Zahvaljujemo se tov. Be-čaju za ganljive besede, PGD Draga-tuš, ZB Dragatuš, gospodu župnucu za ^remstvo, sorodnikom in sosedom in vsem, ki so darovali vence in ga spremili na zadnji poti V sem še enlaat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Vinko z ženo, hči Pavla z družino, sestra Olga z družino ter drugo sorodstvo
Prezgodaj nas je zapustila naša nepozabna, ljubljena mama, stara in prastara mama, teta in svakinja
URŠULA ŠMALC, roj. MEDIC iz Gor. Sušic
v globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem pryateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, počastili njen spomin, ji darovali vence in cvetje in JO v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvalju-
Iemo se vaščanom in sosedom za izkazano pomoč. Iskreno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom Milki Bekovi, Rezki Kresetovi, Veroniki Kmetovi in Tončki Mirtičevi. Hvala dr. Vodniku za lajšanje bolečin v času njene težke bolezni. Enako hvala gospodu župniku iz Dol. Toplic za obred in poslovilne besede. Prav vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Martin z družino, hčerke: Jožča, Milka, Pavla, Uršula, Rezka, Marica z družinami nečaki, nečakinje ter drugo sorodstvo
Ob nenadni in prerani izgubi drage žene, mame in stare mame
MARJETE PLUT iz Kota pri Semiču
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo premili na zadnji poti, sosedom za pomoč in podmeno cvetje, ISKRI Semič, IMV - obrat Semič, SZDL Kot in ZB Kot. Zahvala tudi go^odu kaplanu za >.adnje spremstvo in za poslovilne besede.
Žalujoči; mož Alojz, sin Tine in hčerka Milka z družino.
' Ob prezgodnji smrti mojega moža in našega dragega očeta
MATIJE HOČEVARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga <qjremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom, in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnice, kolektivom NOVOTEKSA in IMV za podarjene vence, gasilcem iz Lakovnic, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in gospodu župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Fani hčerke Fani Mimi, Pepca, Mihelca, Martina, Ani in Malči z družin^i in sin Tone, sestri Micka in Pepca ter drugo sorodstvo.
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je za vedno zapustU naš dragi mož in nenadomestljivi skrbni, zlati očka, brat in stric
ZDRAVKO GREGORCiC posestnik >«. iz Družinske vasi
Ob tej hudi izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Prisrčno zahvalo smo dolžni tovarni IMV iz Novega mesta, zdravilišču Smaqeške Toplice ter osnovni šoli iz Smarjete. Neizmerna hv^ Gasilskemu društvu iz Bele cerkve, pevskemu zboru, go^odu župniku iz. Otočca in gospodu župniku iz Bele cerkve za obred doma in ob odprtem grobu. Nimamo besed, da bi se mogli zahvaliti vsem tistim, ki ste ga zasuli s toliko venci in cvetjem, ga v tako velikem številu premili do zadnjega počitka. Se enkrat vsem prisrčna hv^a.
Neutolažljivi; žena Marija, sinova Zdravko in Slavko, hčerke Marinka, Metka, Anica in Jožica, brat Slavko, sestra Marija z družino in drugo sorodstvo.
Ob nenadni smrti moje žene in naše ljubljene mame
MARIJE DEŽELAN-MATKO ^	iz	Gabija
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in znancem, ki so jo obilovali v času njene bolezni in jo premili na zadnji poti Posebno x zahvaljujemo podje^ema PIONIR in NOVOTCKS iz Novega mesta za podarjene vence, tov. Luzarju za govor, dr. Vodniku in go^odu župniku.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Micka in Anica, sinova Jože in Alojz z družinami in drugo sorodstvo
Ob smrti naše dobre in skrbne mame in stare mame
KATARINE OSTRONiC iz Vinice pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, vsem, ki ste jo premili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje, Hvala duhovnikoma, go^odu župniku za topli nagovor, zdravstveni postaji Vinča za skrb, zdravnikom in strežnemu osebju kirurgičnega oddelka novomeške bolnišnice pa za lajšanje bolečin in nego.
Žalujoči: sin in hčere z družinami ter drugo sorodstvo
Gordana in Romana Slak z mamico, iz Trebnjega sc najlepše zahvaljujemo sindikalni organizaciji Cestnega podjetja Novo mesto in terenskim obratom Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško in Drnovo za darovani denar.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 21. OKTOBRA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB
- Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami
SOBOTA, 23. OKTOBRA: 16.00 do 16.30 Pol ute za pop glasbo -16.30 do 16.40 Radijska univerza -16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam - 17.00 do 17.10 Prehrana zdravega in bolnega človeka — 17.10 do naše najmlajše - K Piki so prišli obiskovalci - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne navalu 192'm.
NEDELJA. 24. OKTOBRA: 10.3() Domače zanimivosti - Uvodnik - Rudnik Globoko - Poražena negotovost - Za naše kmetovalce; inž. Nada Cirnski - Zasajevanje in ureditev Mobov ter nasveti INE Kutina - N^eljska reportaža: Z dosedanjih slovesnosti ob prazniku
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Zupančič, Ivan Barbo, Alojz Krnc, Marija Zarabec, Zlata Arabadžič, Ana Cesar, Slavka Cujnik, Marija Irt, Izidor Mrvar, Slavka Tramte in Matevž Mejač, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Tekstor, član Novolesa, Straža; Peregrin Košir, Franc Bajer, Cveta Kodrič, Andrija Budisavljevič in Slavko Zirkelbach, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Franc Muhič, Janez Kovačič, Ma^an Rupar, Jožica Soster, Janez Kastelic in Franc Somrak, člani Pionirja, Novo mesto; Magda Bartolj, Peter Brulc, Drago Rozemberger, Dane Mikec, člani KZ Krka, Novo mesto; Franc Sašek, Roza Rajer, Franc Pavlič, Ana Lužar, Janez S^šek, Franc Simončič, Ciril Brsan, Franc Blažič, Franc Lenart, člani Kremena, Novo mesto; Alojz Zupančič, član KZ Krka, Novo mesto; Adam Lipovec, upokojenec iz Črnomlja; Ljerka Mohar in Aljoša Murn, člana Mercatorja, Novo mesto; Vinko Režek in Justi Prhne, člana Dolenjke, Novo mesto; Janez Mavsar, član Belta, Črnomelj; Janez Jerman in Marjan Foršek, člana IMV Novo mesto; Cveta Pavlin, članica Splošne bolnice. Novo mesto; Julij Skubic, član Kovinarja, Novo mesto; Ivan Mirtič, član Gorjancev, Straža.
občine Brežice — Obvestila, reklame in ^ored kinematografov - 12.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 26. OKTOBRA: 16.00 do 16.51 Napoved programa in srečanje s kvintetom Avsenik - 16.15 do 17.15 Poročila - Jugoton vam predstavlja - Novo v knjižnk:i -Tedenski športni komentar - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in filmski pregled - 17.15 do 18.00 Mladinska oddaja - Mladost brez dela (o zaposlovanju mladine v brežiški občini).
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 24. ' OKTOBRA: 10»30 Reklame in oglasi - Prehrana zdravega in bolnega človeka - Po dpmače z ansamblom Štirje kovači
- 20 minut za pop glasbo — Tone M^ved: Promet in mi - Za vsakogar nekaj - Odkritje spomenika narodnemu heroju Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju - 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. del - Občinske novice in lokalna poročila - Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo - II. del - Zaključek oddaje.
SREDA, 27. OKTOBRA; 16.00 Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi - Po domače -Občan in paragrafi - Iz diskoteke naših poslušalcev - Oddaja za najmlajše - Nepozabne melodije do zaključka programa ob 18. uri.
Mercator
PE Metlika
obfavi j a pirostx) delovno mesto
saldokontista
pogoj: ESS, znanje staro-jepisja. Kandidat je lahko 2sačetnik(ca).
Samsko stanovanje je preskrbljeno.
C
t
P
i
i c
F
r
1
S
1
; i
t
c
r
r
I
<
i
I I
Pretekli teden so rodile v brežiški porodnišnici: Ljubica Horvatin iz Pušave - Anito; Jožefa Horvatič iz Mihalovec - Borisa; Angela Muolt iz Leskovca — deklico; Anica Sliško-vič iz Leskovca - Cirila in Metoda; Marija Klakočer iz Ješpvca - Karlino; Marica Lukšič iz Kostanjevca
- deklico; Zora Juranko iz Dola -deklico* Ana Gajšek iz Trebč -Darjo; Štefka Kolman iz Sotelskega
- Barbaro; Zlata Požun s Senovega
- dečka; Anastazija Rešetar iz Vratnika - deklico; Tažica Sučič iz Kladja - deklico; Marija Cizel iz Zg. Pohance - dečka; Miroslava Petrišič iz (^e^a - Klemena; Milka Dulano-vič iz Brežic - dečka; Branka Tašič iz Kraja Donjega - deklico; Frančiška Gabrič s Senovega - deklico. -Čestitamo!
m
iz NOVOMEŠKE«! PORODNiSNiCESii
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Resnik iz Leskovca - Ireno, Katarina Dralka iz Starih žag - Brigito, Zdka Črček iz Sadinje vasi — Zalko, Cirila Jakša iz Semiča - Ireno, Cirila Smolič iz Artmanje vasi - Janeza, Ma-rKa Gorenčič iz Dešeče vasi -Antona, Jožefa Bevc iz Gorenje vasi - Brigito, Jožica Lukšič iz Dolenjskih Toplk;,- Mojco, Angela Madro-
nič z Bečjega vrha - Renato, Marija Gabrijel iz Ljubljane - Darjo, Ange-^^ la Skedelj iz Cučje mlake - Renato, Darinka Simonič iz Šentjerneja — Boštjana, Ana Klemenčič iz Krškega
- Tanjo, Jožica Udovč iz Tržišča -Jožico, Marija Nadu z Malkovca — Andreja, Marija Simonič iz Metlike
- dečka, Ana Kastelic z Brezove rebri - dečka, Valerija Retelj iz Travnega dola — deklico, Marija ; Sašek iz Gabija - dečka, Stanislava ' Mihalič iz Durlincev - deklico, Ber- ] narda Lakner iz Metlike - deklico, Jožica Kmet z Gornjih Sušic - de- . klico, Marija Kramžar iz Šentjanža
- dečka, Sonja Gimpelj iz Žabje i vasi — deklico, Jožica Udovč iz Tržišča — Jožico in Martina Fluher iz Sela - deklico. — Čestitamo!	,
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Librič se je opekla z vrelo mastjo po desni nogi; Avgust Molan se je zaletel z motorjem v voz in si poškodoval levo nogo; Bariča Mau-rič je padla na dvorišču in si poškodovala glavo; Nežo Munič je povozil aVtomobfl in ji poškodoval glavo ter noge; Ivana Novoselca je brcnil konj v levo nogo; Marija Vahčič je padla z voza in si poškodovala hrbet; Franc Zorko si je pri prometni nesreči poškodov^ glavo in zlomil desno nogo; Slavko Koščica je padel z ^evesa in si poškodoval desno nogo; Janko Živoder je padel na poti in si poškodoval rebra; Josipa krizmaniča je podrl vlak, pri čemer je dobO poškodbe po glavi; Rihard jf); Senica je padel z motorjem in si poškodoval ^avo. '
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bo. j nišnici umrli: Veronika Blaževič, | go^odinja iz Malega Obreža stara 58 let; Ana Sever s Poljanice, stara 73 let; Ana Jelinek, gospodinja s Pri-lip, stara 73 let; Dominik Fabjančič, upokojenec s Senovega, star 79 let; Stefica Stanič, upokojenka iz Liz-nika, stara 63 let.
V nepopisni bolečini se spominjami prve obletnice smrti našega toliko objokovanega
ANTONA ZUPANČIČA
iz Sadinje vasi pri Semiču
Njegov lik ne bo zbledel v mojem sax:u.
Do groba žalostna Mici
ZAHVALA
Ob nenadni in traglCnl izgubi na£ega najdraiqega moia, očka, sina, brata, strica In svalca
ALOJZA AVBARJA
iz Novega muta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, tovarlAu Janku Segini in tovarlSu Šinkovcu za pomoč in tolaibo, SOP PIONIR, ki so z aami sočustvovali, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izreki sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in vence in spremili pokojnika na zadnji poti. Enaka zahvala pevcem in duhovniku za opravljen obred. Prisrčna hvala vsem.
Novo mesto, Daljni vrh, Dol. Kamence, Gor. Polje, Komen, Tribuče, Črnomelj
v globoki ialOMti: tena Marija, «ln Lojzek, hčerka Bojane*, oče, mati, bratje In sestre ter drugo sorodiitvo
RADIO
i
la
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 22. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja, 9.35 Od melodije do melodije, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napodi za naše goste iz tujine,
12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Jože Maček: Kako prezimijo bolezni in .kodljivci nekaterih poljščin? , 12.40 „Cez polja in potoke“ z godci in pevci, 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Človek in zdravje, 17.20 Operni koncert, 18.15 „Signali", 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z ansamblom in vaško gobdo Maksa Kumra, 20.00 Slovenski zbori tekmujejo,
20.30 „Top-pops 13“, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki z logov domačih.
SOBOTA, 23. OKTOBRA: 9.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski i nasveti - Dr. Janez Brglez: Zakaj je potrebno zatirati zajedalce pri domačih živalih, 12.40 „Po domače“,
13.30 Priporočajo vam ..., 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet,
15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 16.40 Glasbena medigra,
17.10 Gremo v kino, 18.50 Pogovor s poslušalci, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik, 20.00 Sobotni večer z dirigentom Jožetom Privškom, Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in njihovimi gosti, 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 24. OKTOBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Jožko Lukeš: „Otroci, otroci vsega sveta“, 9.05 Koncert iz naših kraje>^ 10.05 Še pomnite, tovariši... — S. Kuhar-M. Brezovar:	Majcnovo življenje in
-tirnrt, 10.25 Pesmi borbe in dela,
11.15 do 13.00 Naši poslušalci če-. stitajo in pozdravljajo, 13.30 Nedeljske reportaža, 13.50 Z domačimi ansambli, 15.05 Nedeljsko športno popoldne, 17.30 Radijska igra -Ciril Kosmač-Mitja Mejak: ,,Tanta-druj“, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice, 20.00 „V nedeljo zvečer", 22.20 Zaple-Šte z nami.
PONEDEUEK, 25. OKTOBRA:
8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine,
12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franc Grum: Kakovost letos analiziranih vzorcev sena in silaže, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru,
13.30 Priporočajo vam ..., 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljao, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16^.00 „Vrtiljak**, 17.10 Ponedeljkovo ^asbeno popoldne, 18.35 »Interna 469“, 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana, 20.00 Marij Kogoj; ,,Cme maske**, 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 26. OKTOBRA; 8.10 Operna matineja, 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Vilko Štern: Kmetija kot stranski obrat in vir dodatnega zaslužka, 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo vam ...,
14.30 Z ansamblom Jožeta Kam-piča, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak**, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka, 20.00 Prodajalna melodij, 20.30 Radijska igra - Ivica Iva-nac: Revolution number 38., 22.15 Gabriel Faure - Znanilec glasbenega impresionizma.
SREDA, 27. OKTOBRA; 8.10 Glasbena matineja, 9.25 Vesela godala, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franček Sivic; Uspehi opazovalne službe o gozdnem medenju v 1971, 12.40 Od vasi do vasi,
13.30 Priporočajo vam..., 14.10 Poje moški pevski zbor , Jerane Zgo^ nik** iz Branika, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak**, 17.10 Jezikovni pogovori,
18.15 Priljubljene slovenske popevke, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana,
22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 28. OKTOBRA: 8.10
Operna matineja, 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov, 10.20 Pri vas doma, ll.OO Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine,
12.30 Kmetijsti nasveti - Inž. Marijan Savelj: Gobe pomemben gozdni sadež, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak**, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Z ansamblom SUva Stingla, 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvartetom Silva Stingla, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 22.15 Iz opusov Milka Kelemena in Iva Malca.
DBH
^NOVOMESTII
TV
NEDELJA, 24. OKTOBRA 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.30 Po domače s Henčkovim ansamblom (Lj)
- 10.00 Kmetijska oddaja (Bgd) -10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja: H. C. Andersen: Jelka,
Svet, v katerem živimo ^j) - 11.40 Mestece Peyton (Lj) - Športno popoldne (Lj) - 18.15 Pisane hlače — ameriški film (U) - 19.45 Okcak (Lj) - 20.00 Tv dnevnik (Lj) -20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 Stare bajte
- humoristična oddaja (Bg) -
21.25 Videofon (Zg) - 21.40 Si)ort- ______________________________
pregled (JRT) - 22.10 Poročila nik (Li) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 i)	M	<**pHnmlr	Tli^	  1	Hol
m
(Lj
PONEDELJEK, 25. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Andcščina (Zg) -
11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 14.45 TV v toli — ponovitev
' (Zg) — 15.40Nemščina — ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovi-■ tev (Zg) - 16.10 Francoščma (do 16.40) (Bg) - 16.55 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.15 Sah Fischer ; Pe-trosjan (do 17.35) (Zg) - 17.45 Kljukčeve dogodivščine - 4. del ■(Li) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 S kamero po svetu: Ljudje ob Indijskem oceanu (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (JRT) (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 ,TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 A. P. Cehov: Pozne rože -sovjetska TV igra (Lj) — 21.45 Kul-■turne diagonate (Lj) - 22.25 Poro-jčila (Lj)
f TOREK, 26. OKTOBRA ; 9.35 TV v šoli (Zg) ^ 11.00 'Osnove splošne izobrazbe (Bg) -
13.50 TV v šoli - ponovitev (Zjg) -» 14.40 Ruščina — ponovitev (Zg) -
15.00 TV vrtec (Zg) - 15.15 K luž: •Rokomet Jugoslavija : SZ (ženske) (IV) — 16.15 Angleščina (Bg) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.0()) (Bg) -
17.50 T. Janson: Čarodejev klobuk - 4. del (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) ^ 18.25 Starc krčme (Lj)'- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Srčni infrakt -
III. del (Lj) - 19.30 Osebna nega -Lasje (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Odporniška gibanja v filmski upodobitvi: Dolga noč leta 1943 - italijanski film (Lj) -
22.05 Likovni nokturno: Zmago Jeraj (Lj) - 22.15 Poročila (Lj)
SREDA, 27. OKTOBRA 8.15 TV v šoli (Zg) - 14.25 Nogomet Jugoslavija : Luxemburg -prenos (Tg) - 16.45 Madžarski TV ^ pregled (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.05 Sah Fischer : Pe-trosjan (do 17.25) (Zg) - 17.50 Andersenova pravljica (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Prijatelji glasbe (Zg) - 19.00 Mozaik (Lj) -
19.05 Od filma do filma (Lj) -19.20 Po sledeh napredka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnev-
k (Li) - 20.25 M, Uskoković: Cedomir Ilič - I. del (Lj) - 21.35 Borodin: Knez Igor -I. dejanje (Lj) - 22.40 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 28. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg)
- 12.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) -
16.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.30) (Bg) -
17.15 Obzornik (Lj) - 17.30 Kluž: Rokomet: Romunija : Jugoslavija (ženske) (IV) (Bg) - 18.30 Vse Živ-
ljenje v letu dni (Bg) - 19.00 Mozaik (Lj) — 19.05 Enkrat v tednu (Lj) - 19.20 Svet, v katerem živimo
(Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) -21.35 Maupassantove novele - 10. dej (Lj) - 22.00 Apoteoza stila: oddaja o Igorju Stravinskem (Lj) -
22.30 Poročib (Lj)
PETEK, 29. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v Soli
- ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohoije, Pfc-šivec do 16.55) (Bg) - 17.25 Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta — II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -
18.30 Glasbeni dnevnik (Lj) -19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -'20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Slavna imena — Richard Burton v filmu Aleksander Veliki
y; 			 - 	- 		■ 					 	- 	|	
	24. in 25. oktobra 1971 LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 24. in 25. oktobra 1971 motoma vozila in ostalo blago: avtomobile v nedeljo 24. oktobra 1971. v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališča 33 od 8. ure dalje, a motoma kolesa in ostalo blago 25. oktobra od 8. ure dalje v prostorih carinamice Ljubljana, Šmartinska 152 a, soba 13/n. Ogled vozil in ostalega blaga bo v petek, 22. 10. 1971 od 8. do 13. ure in v soboto 23. 10. 1971 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Carinamici Ljubljana. AVTOMOBILI ZACETNACENA AVTOMOBILI ZACETNA CENA 1. 0. a. Mercedes 250 SE Coupe, letnik 1966, nevozen 25.000 78 n a io<c i nAn 2.0.a.Mer«desl90Dle,Jl963,„evo«^	15.0M ?l: o! a! t KI' 80.0, a. DKW Junior F 11, letnik 1962, nevozen 1.500 4.0.	a. ^rd Taunus 17 M. letoi^968, k^ambohran 1.000 gl. o. a. Volkswagen Cannan Ghia. letnik 1960, 5.	o. a. Opel 01ympia, letnik 1968, karambohran 10.000 karamboliran IJOO 6.	0. a. Opel K^ett L, letaik 1969, karamboliran 10.0W g2. o. a. Volkswagen 1200, letaik 1960, karamboliran 1.500 7.	0. a. ^t 11letn^ 1965, nevozen Taunus 17 M, Caravan, letnik 1963, 8.	o. a. VW1600, L, letaik 1966, nevozen 10.000 karamboliran 1000 9.	0. a. Ford Capri, letnik 1970 k^amboliran 9.500 g4. o. a. Volkswagen 1300, letnik 1966, reg. 10. o. a. Alfa Romeo Giuletta, letaik 1966, nevozen 9.000 samo motor 1000 1962,nevozen 8.500 85. o. a. Puch Steyer 500, letaik 1964, karamboliran l!000 12. o.a.yWCombi letaik 1965, nevoMn 8.000 86. o. a. Ford Falcone. letnik 1964, karamboliran 1.000 ^ ^ « nnn «7. o. a. Ford Taunus 12 M. letnik 1964, karamboliran 2.000 14. o. a. Mercedes 220 Sb, letnik 1961, nevozen 7!000 g9’ KaoitS \ltnik^^60 1'Sn 7 000 16.0.	a. Ford Escort SR Automatik, letnik 1969, gi 1-000 karamboliran 7.000 17.	0. a. TriumphSpitfire 1300, letnik 1969, oo ^ o i Ann i * u karamboliran ^ 7.000 92. o a. Vo^^agen 1600 Variant, let^^ 18.	tov. a. Volkswagen Combi, letaik 1962, nevozen 7.000 _ c«x n il« i i i. i- 19.	0. a. Fiat 124, ktaik 1968, karamboliran 6.000 JI’ ^63. karambo^an 1.000 20.	0. a. Volkswagen 1200. letnik 1962, nevozen 6.000 q<-‘ w i ^“^^°hran l-^^O 21.	o. a. Volkswagen Combi bus, letaik 1959, nevozen 6.000 v "Uvozen 1.000 22.	0. a. Volkswagen Combi bus, letaik 1960, nevozen 6.000 ?' Volkswagen 120(), letnik 1965, 23.0.	a. Opel Rekord 1700, letaik 1959, karamboliran 5.000 o7 u 24. o. a. BMW 1500, letaik 1964, nevozen 5.000 Volksvvagen 1500 letaik 1964, 25.0.a.	VW Combi bus, karamboliran, letaik 1966 5.000 o« t, i occ i'onn 26.	o. a. Autobianchi Primula, letnik 1966, ol karhmholiran ‘5 000 99.0, a. Opel Rekord, letaik 1962, nevozen 500 27.	o. a. Fiat 1500 Cabriolet, letnik 1965, ’ im’n’onn*’i^t??iQAn^V^^^^ cnS karamboliran <5 000 101.0. a. Volksv^'agen 1200, letaik 1960, karambohran 500 28.	0. a. VW 1200, letaik 1957, nevozen 5!000 Opel Comodore Coupe, letaik 1967 29.	o. a. Ford Taunus 17 M, letaik 1966, nevozen 5.000 mi » "n 30.	0. a. Opel Rekord, 1700, letnik 1966, zaleten 5.000 1^* 21. letaik 1965, nevozen 3.000 31.	tov. a. Mercedes L 311/36, nosilnost 3 ton, nevozen 5000 32.	o. a..yW Combi, letaik 1966, nevozen 4.500 PONOVNO NA LICITACIJI 33.	0. a. Opel Rekord, letnik 1965. nevozen 4.500 ,104. o. a. Mercedes 280 SE, letnik 1966. nevozen 30.000 34.	o. a. Mercedes 190 D, letaik 1963. 105. o. a. kamion-vlačilec Zastava 620. tetaik 1967 15.000 karamboliran 4.500 106. o, a. Volksvvagen Combi. letaik 1963, nćvozen 9.000 35.	0. a. Citroen ID 19, letnik 1964, nevozen 4.000 107. o. ai Volkswagen 1200, letnik 1965. nevozen 6.000 36.	0. a. Mercedes 190 B. letaik 1964. zaleten 4.000 108. o. a. Peugeot 404, letaik 1967, nevozen 5.000 37.	o. a. Volkswagen 1200, letnik 1963, nevozen 4.000 109. o. a. Ford Taunus 17 M, letaik 1964, nevozen 5.000 38.	o. a. NSU PRINZ Sport Coupe, letaik 1966, 110. o. a. Renault 8. letaik 1968, karamboliran 5.000 nevozen 4.000 111. o. a. Simca 1301, letaik 1966.karamboliran 5.000 39.	o. a. Opel Rekord, letnik 1962. nevozen 4.000 112. o. a. Citroen DS 19. letaik 1962. karamboliran 4.500 40.	0. a. NSU Prinz L, letaik 1968. karamboliran 4.000 113. o. a. Alfa Romeo Super, letaik 1966. karamboliran 4.000 41.	0. a. Fiat 850 Sport Coupe, letaik 1970, 114. o. a. Opel Rekord Coupe, 1900, letaik 1970, karamboliran 4.000 karamboliran 4.000 42.	0. a. Fiat 2100, letaik 1963, nevozen 4.000 115. o. a. Mercedes 220 SE, letaik 1962. karamboliran 4.000 43.0.	a. Mercedes 180 D. letaik 1961. nevozen 4.000 116. o. a. Fiat 1500, letaik 1965, nevozen 5 000 44.0.	a. VW 1500. letaik 1966, karamboliran 4.000 117. o. a. Opel Rekord, letaik 1962. nevozen 3.500 45.	o. a. Opel Rekord, letaik 1964. nevozen 41000 118. o. a. Opel Rekord, Coupe. letaik 1965, nevozen 3.500 46.	o. a. Ford Taunus 17 M, letaik 1966, 119, 0. a. Opel Rekord 1500, letaik 1963. karamboliran 3.500 karan^o^an ^ ^ ^ . 4.0W 120.0. a. Opel Rekord 1500, letaik 1962, nevozen 3.500 47.0.	a. Opel Rekord, letnik 1965, k^^bolu^^ 4.000 121.0. a. Renault 4 L. letaik 1964. karamboliran 3.000 48.0.	a. Ford Taunus 12 M Coupe, letaik 1965, 122.0. a. BMW 1800, letaik 1965, karamboliran 3.000 karambolir^ mn 1 * 1, 1 u v 123.0. a. Fiat 1500. letaik 1964. nevozen 3.000 3.500 124.0. a. Mercedes 220 Sb. letaik 1962. karamboliran 3.000 50.0.a.Volkswagen	1200. letaik 1966. , cnn 125.0. a. Volkswagen 1200. letnik 1960. karamboliran 2.000 karambotoan locr 3J00 126.0. a. Fiat 1500 L. letnik 1964. karamboliran 2.500 7 cnn 127.0.3. NSU Prfnz 110. letaik 1968. TCg. motor 2.500 karamooman mco 3.500 128. o, a. Opel Kadett. letaik 1965. karamboliran 2.500 npvnXn Combi bus, letnik 1959, 129.0. a. Renault 8, letnik 1963, karamboliran 2.500 o i7nn 130.0, a. Ford Taunus 17 M, letaik 1962. karamboliran 2.500 54 o'a’^at l lOO Neck^^ 3^00 }31. o. a. Volkswagen 1200. letaik 1958. nevozen 2.500 o ^ 132. o. a. Ford Taunus 17 M. letaik 1963. nevozen 2.500 Sfi'o ^ V?V nno tetatk ms Hm 133.o.a.VoIkswagen 1200. letaik 1961. nevozen 2.500 S7* ^ St 1i’^nn 134.o.a. Volksvvagen 1500, letaik 1962, karamboliran 2.000 11’ n‘ ^ 1 «n^4 ?Q<Q t 7 nnn 135. O. a. Volksvvagen 1200, letaik 1962, karamboliran 2000 58. o. a. Mercedes 180 D, let^ nevozen ^999 136. o. a. Volksvvagen Combi bus. letaik 1963, 59.0.	a. Mercedes 220 Sb, letaik 1964, zaleten 3.000 karambolirari 2 000 60.0.	a. ^rcedes 220 SL, letnik 1962. nevozen 3.000 137. o. a. Volksvvagen 1200, letaik 1960, nevozen 2io00 61.	0. a. ^el Kadett, letnik 1962, nevozen 3.000 138. o. a. Ford Taunus 20 M TS, motor 2300 ccm, 62.	o. a. Opel Rekord, letnik 1964, karamboliran 3.000 reg. motoija 2 000 63.0.a.	Volksvvagen bus, letnik 1965, karamboliran 3.000 139. o. a. Opel Rekord, letaik 1962, nevozen 2 000 64.	0. a. Opel Rekord, Coupe. 1700. letnik 1964, 140. o. a. Bedford Combi, letaik 1960, nevozen 1.500 karamboliran 3.000 141.0. a. Opel Rekord, letnik 1961, nevozen 1.500 65.	o. a. Volksvk^agen 1200, letnik 1960, nevozen 3.000 142. o. a. BMW 700, letaik 1964, nevozen 1 400 66.0.	a, Volksvvagen 1500, letaik 1964, karamboliran 3.000 143. o. a. C^el Rekord, letaik 1961, karamboliran 1.000 67.	0. a. Renault 8 Major, letaik 1964, nevozen 2.500 144. o. a. Volksvvagen 1200, letaik 1955, nevozen 1.000 68.	0. a. NSU Prinz, lOOO, letnik 1966, karamboliran 2.500 145. o. a. Opel Rekord Caravan, letaik 1958. nevozen 1.000 69.	0. a. Volksvvagen 1200, letaik 1960, nevozen 2.500 146. o. a. Ford Corsair GT. letaik 1966, karamboliran 1 000 70.	o. a. Opel Rekord Coupe, 1700, letnik 1966, 147. o. a. Volksvvagen 1200, letaik 1953, nevozen 1 000 nekompleten 2.500 148. o. a. Fiat 600 D, letaik 1968, reg. karoserije 1.000 71.0.	a. Simca 1000, letaik 1965. karamboliran 2.500 149. o. a. Opel Rekord, letaik 1962, karamboliran 1.000 72. 0. a. Volksvvagen 1200, letnik 1961, karamboliran 2.500 150. o. a. Opel Rekord, letaik 1964, karamboliran 1 000 73.0.	a. Opel Rekord 1700, letnik 1962, 151. o. a. Opel Kadett L, letaik 1963, karamboliran 1.000 nevozen 2.000 152. o. a. Opel Kadett, letnik 1963, reg. motor 700 74.0.a.	Volksvvagen 1200, letaik 1959, nevozen 2.000 153. o. a. Puch Steyer 500, letaik 1965. reg. motorja 700 75.	o. a. Volksvvagen 1500, letaik 1966, zaleten 2.000 154. o, a. Alfa Romeo Giuletta, letaik 1962, nevozen 500 76.	0. a. Volksvvagen 1200, letnik 1964, nekompleten 2.000 155. o. a. Opel Rekord„letaik 1962, karamboliran 500 77.	0. a. Ford Taunus 17 M, letaik 1962, nekompleten 2.000 156. o. a. Ford Taunus 17M, letnik 1960, nevozen 500 in ostalo blago (avtodeli itd.) Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled blaga, vplačati 10% varščino od začetne cene v carinamici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega priložiti §e pooblastilo. V nedeljo. 24. oktobra 1971 ne bomo sprejemali več kavcij, temveč samo v petek, 22. in soboto 23. 10. 1971. Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu št. 316-588, Carinarnica Ljubljana od 19. 10. 1971 dalje. Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni deski carinamice Ljubljana. IZ CARINARNICE UUBLJANA
))Tu sem, tu bom ostal«
»če učitelj ne zaživi s krajem, je l<ot suha veja na drevesu,« pravi Jože Bavec iz Šentjanža
Jože Bavec že nekaj časa odmeija tri četrtine svojega znanja, sposobnosti in izkušenj kraju, se pravi Šen^'anžu, kjer so v pripravah na nedeljsko okritje spomenika partizanskima junakoma Majcnu in Mevžlju pred bivšo Štimovo trgovino enako potrebni kmet, delavec in izobraženec. Na osnovni šoli „Milan Majcen * ravnateljuje pač v času, ki mu ga kljub temu še nekaj ostane.
je suha veja, nikomur ne koristi. Da „suhih vej'' v učiteljskih vrstah ni malo, potrjujejo podatki o nenehnem priseljevanju in odseljevanju iz učiteljskih kolektivov na podeželju. “
Po komandantu se zgledujejo vojaki: z ravnateljem Jožetom na čelu sodelujejo o pripravah na nedeljsko slavje vsi učitelji - in tudi vsi učenci. O učencih oziroma o pionirskem odredu, ki nosi ime po heroju Milanu Majcnu, govori Jože same pohvale. Pred štirimi leti so sami postavili nagrobnik temu partizanskemu junaku in vseskozi sami skrbijo zanj. Zdaj bodo dobili v varstvo še Majcnovo in Mevžljevo do^ prsje, ki ju bodo odkrili pred šolo. Temu pomembnemu dogodku bodo posvetili posebno številko ,J^ih korakov'*.
„Pa vc^ prosti čas, tovariš ravnatelj? “
Jože Bavec je bil ves čas, odkar je prišel v Šentjanž, duša icultumo prosvetnega življenja. Režiral je igre in igral. Letos je dobil naslednico: domače dekle, ki je končalo pedagoško akademijo in je spomladi že naštudirala prvo delo. Igrali so mladinci. „Če poskusim odgovoriti na vprašanje, prostega časa ni veliko: če učitelj razume svojo vlogo v takem kraju, kot je Šentjanž, na prosti čas skoraj ne pomisli.*'	I.	ZORAN
, JMarsikdo se mi čudi, češ nisi iz tega kraja, pa se toliko ženeš zanj. Res je, ženem se zanj, kjer je treba, ker čutim, da je tp učiteljeva dolžnost. Glejte, Šentjanž sem vzljubil, tu sem prišel na prvo službeno mesto in tu bom ostal. Rad imam ljudi in ljudje mi zaupajo, pridejo po nasvete; ne odrekajo pomoči, če jo potrebujem jaz kot ravnatelj ali pa šola. Pognal sem korenine in čutim, da čedalje bolj pripadam temu kram, tem ljudem, čeprav je Šentjanž moj drugi dom: doma sem namreč iz Gornjega Leskovca pri Senovem. “
Jože Bavec je zaupal, kako je to dosegel in česar mnogi drugi ne zmorejo. „Učitelj, ki se je odločil živeti in opravljati svoj poklic na vasi, mota čimprej postati njen živi del, zelena veja na zdravem drevesu; če
O' POJAVIH, KI SO ŠE NADALJE ZAVITI V SKRIVNOST
»Leteči krožniki« nad Dolenjsko?
Neznani leteči predmet so v Sevnici opazovali kar 40 sekund
(Nadaljevanje s L strani)
Tov. Kočevarje svoje opazovanje takole opisal: „Z ženo in gostom smo sedeli pri balkonskem oknu v naši hiši pod zdravstvenim domom v Sevnici.
vare, meteorološke balone, oblastne strele, nova neznana letala ali celo za privide nekaterih ljudi. In vendar je profesor Herman Oberth, učitelj slovitega Wernherja von Braunna, na sedmem svetovnem kongresu o neznanih letečili predmetih dejal, da
C
n
Take oblike je bil neznani leteči predmet, ki so ga videli nad Sevnico. Skico, ki kaže, da je predmet podoben raketi z izpušnimi plini, je narisal očividec;	___________________________
Iznenada sem opazil na nebu svetlikajoč se predmet, podo-' ben raketi, ki se je gibal z veliko hitrostjo. Bilo je natanko ob 23.07. Z ženo in gostom smo šli na balkon in 40 sekund opazovali gibanje neznanega letečega predmeta. V sprednjem delu je bil temno rdeč, proti koncu vse bolj svetlo rdeč; videti je bilo kot da predmet izžareva svetlobo. Imel sem dovolj časa, da bi ga fotografiral, vendar nisem imel pri roki 4>ravega filma. Poskušal sem z daljnogledom, toda ob vsem vznemirjenju nisem mogel najti predmeta v objektivu in sem potem raje opazoval s prostim očesom. Občutek sem imel, da je šel NLP čisto blizu, bil je približno to-
f
SlMšllaSSIšlBl
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
SAMOPOSTREŽBA pri mostu MARKET v Bršlinu
issaaiiissiBis
likšen, kot je letalo DC-6 na višini tisoč metrov. Več let sem delal na letališču v Cerkljah in poznam silhueto letal, zato zagotovo trdim, da neznani leteči predmet ni bil letalo.“
Tako je povedal tovariš Kočevar, eden izmed mnogih očividcev, ki so na različnih koncih sveta v zadnjih desetle^ih videli „leteče krožnike".
Razlage pa očitno ne vedo niti znanstveniki. Nekateri že vnaprej odklanjajo možnost, da bi bih neznani leteči predmeti resničnost. Pojav pripisujejo celo lovu časnikarjev za senzacijami, češ da hočejo z njimi držati v napetosti bralce v času „kisiili kumaric". Drugi spet domnevajo, da gre za optične pre-
Domneva: neznana letala
Ljubljan^i astronom Fran Dominko meni, da je malo veijetna možnost, da bi obstajala visoko razvita civilizacija na kakem planetu nekega drugega osončja. Kot astronom pa vendarle ne more povsem zanikati te možnosti. V sestavku, ki ga je napisal za dnevnik DELO meni, da lahko mimo trdimo, da ni resno utemeljenih dejstev in opazovanj, ki bi potijevala obstoj neznanih letečih predmetov. Domneva, da gre najbrže za letala neznane pripadnosti, ki krožijo nad našim ozemljem. Nadalje pravi, da je zaskrbljujoča ugotovitev, da naši organi, ki jim je zaupana kontrola neba, ne dajejo uradnega pojasnila. Za uradni molk so morda posebni razlogi. S stališča astronoma, piše Fran Dominko, gre pri neznanih letečih predmetih vendarle za lokalne zadeve zemljanov.
so to verjetno vesoljske ladje iz drugih svetov. „Problem je zaenkrat .še zunaj moči znanosti" je pripomnil.
Raziskovalcem neznanih letečih predmetov ni ialiko. .Včasih so izpostavljeni celo posmehovanju, češ da se ukvarjajo s stvarmi, ki ne sodijo v znanost. Mednarodna astronavtska zveza ni sprejela predloga, da bi ustanovili posebno komisijo za raziskovanje pojava.
V Sovjetski zvezi so s porogom govorili o letečih krožnikih, ki sojih videli na Zahodu, kasneje pa tudi sami ustanovili odbor, ki naj razišče domače primere. Tudi pri nas je slišati glasove, naj bi spremljali pojave ter jih skušali razjasniti. Profesor dr. Tatomir Andjelić je, kot poroča DELO, predlagal da je treba zaradi nesmiselnih govoric o letečih krožnikih ustanoviti službo, ki bo pojave sproti pojasnjevala in s tem preprečila množično obsedenost ljudi in različne, včasih prav zastrašujoče in neverjetne razlage, ki begajo ljudi.
M. LEGAN
Pečkova mama letos junija ob praznovanju rojstnega dne
Najstarejša Slovenka umrla
Pečkova mama iz Hrovače se je poslovila v 103. letu starosti — Po razpoložljivih podatkih, ki pa niso uradni, je bila najstarejša Slovenka
Česaf smo se v zadnjih dneh bali, se je zgodilo. Marija Peček iz Hrovače pri Ribnici, najstarejša Slovenka, je 13. oktobra umrla. Namerila je častitljivo starost 102 leti, 4 mesece in 8 dni.
Pečkova mama je bila rojena 5. junija 1869. leta. Njena mladost je bila trda, kot je bilo živ-• ljenje kmečkih žena. Ob trdem delu, skrbi za družino so tekla leta, desetletja, izteklo se je stoletje in več. Ob slavljenju njene 100-letnice je bila Pečkova mama še dobrega zdravja. Tudi
Sin mater z vilami
Pri tragični smrti Marije Malerič v Tuševem dolu je bilo spet po sredi prekletstvo alkohola
7. oktobra ssta se na domačiji v Tuševem dolu 6 pri Črnomlju spet sporekla mati in sin, Marija in Evgen Maleričeva, le da se je tokrat spor usodno končal.
Prepiri med njima so bili pogosti, ker je mati sinu branila pijačo. Ta
Po nekaj letih zakona je moja žena izgubila dekliške poteze in je postala prava ženska. S tem nočem trditi, da se je postarala, ovenela ali da mora skrivati prve gube na obrazu. Kje neki! Postala še bolj lepa, zapeljiva in vsi moški se ozirajo za njo. Še sam ne vem, kako se počutim. Enkrat sem ponosen, da imam nekaj takega, kar mi drugi zavidajo, a drugič
koncu le omehčam. Vedno je oblečena elegantno in po zadnji modi. Ne tisti, ki vpije in bode v oči, temveč oni vsakdanji in nekoliko umiijeni.
Vsaka medalja ima dve strani. Tudi pri moji ženi je tako. Za soncem, ki mi sije na cesti, pride v naše družinico zavetje hlad. Mrzel je njen pogled, ostre so njene l^sede. No, če je dobre vo-
bi, ko se energija ne more sprostiti in se nabira v zakonskem .žulju, kakor pravijo temu delu telesa.
Vse to je povzročilo, da sem začel pogledovati za drugimi ženskami in dekleti. Opazil sem, da mi je sosedovo dekle kar všeč. Vedno je z mano ljubezniva in tudi pogovaija se rada. Ob tej ugotovitvi mi je vztrepetalo srce in sklenil sem, da jo
PREVARAL SEM ŽENO
me kljuva črv ljubosumja in se sprašujem, če ni vse to namenjeno še komu drugemu.
Skrivaj sem jo že zasledoval, vendar do danes brez u^eha, zato sem prepričan, da mi je zvesta. Pa vendar. Na nezvestobo me napeljuje le njen odnos do mene, kajti pred drugimi ljudmi je čisto drugačna kot takrat, ko sva sama. Nihče mi ne veijame, kako zna ljubeznivo reči; „Dragi, prosim, pelji me pod roko!“ ali „Oh, ljubček, kako si želim to in ono. Saj je. čisto poceni. Drugje je še dražje. Ti ne veš, kako mi pristaja! Sem že pomerila,“ in če še oklevam, doda: „Moj ljubi možiček, kaj me nimaš več rad? Menda ne stiskaš denaiia za drugo? . ..“
Lestvico prilizovanja poljubno raztegne in pritisne na vse mogoče srčne registre, zato ni čudno, da se na
Ije, se temperatura dvigne nekoliko nad ničlo, razgreje se pa nikoli.
Vsega imam dovolj; lepo ženo, opremljeno stanovanje, avto, a kaj, ko z življenjem nisem zadovoljen. Prijatelji me trepljajo po ramenu; „Blagor tebi, ki imaš tako postavno ženo! Ti uživaš v zakonskih dolžnosti ...“
Seveda se hvalim, da je vse v redu in da sem srečen, vendar v resnici ni tako. Kadarkoli se v meni prebudi moški in pridem k njej, me vselej odpravi. Enkrat je zaspana, drugič jo nekaj ščip-Ije, tretjič se za vsak slučaj pravočasno skrega in potem pridejo spet njene stvari, pa je mesec naokoli.
,,Vidiš, kako lepo izgledaš! Lepo slirbi zate, kaj? “ mi pravijo ženske, ko vlečem noter trebuh, ki sili iz moje polne postave. Kaj ne
osvojim. Od tedaj sem skrbno pazil na prehrano in vsak dan na skrivaj telovadil. Tudi pogovorov mi ni manjkalo in sem samo čakal, da ji razodenem ljubezen. Neumnost! Hočem reči zmenek, da bi dosegel tisto, kar mi je po vseh pravilih doma primanjkovalo.
- Ali bo žena zvedela? Bodi previden! Menda sem bU preveč oprezen, kajti srce sem imel skoraj v hlačah, da mi je dekle samo ponudilo priložnost. Povedala je, da bodo v nedeljo starši zdoma in bi v tem času lahko prišel k njej.
Odstraniti je treba ženo. Previdno sem jo spraševal, če bo šla v nedeljo obiskat teto v bolnico, ker ji je že enkrat prej obljubila. Pristala je. Sam sem se izgovoril, da imam še nekaj dela iz službe, kar bi rad v miru opravil.
Žena je odšla, vendar nisem bil miren. Previdno sem pogledal, če je zrak čist, kajti skok čez plot le ni kar tako. Strast je končno premagala strah. IzmuznO sem se k sosedu. Dekle me je čakalo. 2e v veži sem navalil nanjo in iz previdnosti zaklenil vrata. Zadržala me je; ,jvJe tukaj!“ Tako sva se oddaljila v prostore, ki so bili bolj prikladni za ljubezen. Kljub temu se mi je zdela še vedno boječa, zato sem uporabil vse načine, da položim njeno orožje. Posrečilo se mi je, da sem odložil nekaj kosov obleke in ostala je samo v spodnjem perilu. Tu se je ustavilo. V naskoku sem se lotil zadnje ovire, kar se je zabliskalo in počilo. Med vrati je stala žena s fotografskim aparatom.
^,,Ti? “ sem lovil sapo.
,,Kaj pa je to takega? Mar ne smem biti pri možu in videti, kako se zabava z drugimi? “
„Kako si le vedela? !“ sem še vprašal v trenutku obupa.
„Tepček! Ločiti sem se hotela, pa ne maram biti umazana in česa izgubiti, zato sem se s tole sosedo domenila, da te zapelje. Pri moških to ni težko, Ce se boš branil ločitve, uporabim sliko; še zapor se ti obeta, ker diši po sili. Zame ne skrbi, ljubim drugega, vendar pred ločitvijo ne boš zvedel zanj.“
ŽABARJEV LENART
dan se je Evgen Malerič že vinjen vrnil iz Črnomlja, doma pa je hotel naravnost v klet, da bi s pijančevanjem nadaljeval. Ker mu je priletna mati hotela to preprečiti, jo je napadel z vilami in jo prebodel.
Naslednji dan so močno poškodovano Marijo Malerič prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa so bila vsa prizadevanja, da bi jo ohranili pri življenju, zaman. Dva dni po dogodku je izdihnila.
Ko so ugotovili, da gre za smrtno nevarno poškodbo, je Anton Trun-kelj, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča, izdal nalog za aretacijo BVgena Maleriča.
za 101. in 102. rojstni dan je bila še pri močeh. Res jo je zapustil sluh, videla pa je zelo dobro, kljub visoki starosti.
Vsi, ki so Pečkovo mamo poznali — in teh ni bilo malo - so spoštovali ' drobno ženico, ki je imela v sebi^j toliko življenjske moči, kot zelo redki ljudje v Sloveniji in državi. Pečkovi bodo svojo mamo, staro mamo in prababico pogrešalli. Imeli so jo radi in so zelo skrbeli zanjo. Prav gotovo je Pečkova mama dosegla tako visoko starost ne le zaradi trdnega zdravja in življenja v naravi, ampak tudi’zaradi dobre družinske oskrbe.
Ob smrti najstarejše Slovenke nam nehote pride na misel, kako je treba živeti, da dočakaš visoko sta- ‘ rost. Recept pokojne Pečkove mame je bil preprost: delo, zmerna prehrana in družinska sreča.
Smrt je prekrižala načrte in upe, da bomo s Pečkovo mamo doživeli še marsikatero pomlad. Naj ji bo lahen senv domači zemlji, vsem njenim draginrpa iskreno sožalje! -r
Poziv , k odstopu
Občinska skupščina v Brežicah je na ponedeljkovi seji sprejela na priporočilo sveta za gospodarstvo j sklep, da so nekateri vodilni delavci pri Ljudski potrošnji odgovorni za ' neuspeli izid integracije s trgovskim podjetjem ,.Krko“ in zato neprimerni za nadaljnje vodenje podjetja. Skupščina v drugem sklepu ugotavlja, da Je za ponesrečen poskus združitve odgovorna Ljudska potrošnja, ne pa vse trgovske organizacije v občini. Za oba sklepa je glasovalo 27 odbornikov, dva sta se izrekla proti, sedem pa se jih je fr vzdržalo.	J.T
# Uredite si svoje denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki.
# 88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovitTn zanesljiv bančni servis!
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve!
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, KoCevJe, KrSko, MetUka, NoVo mesto, ’ Ribnica, Sevnica In Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Be«, Viktor Dragofi. Inž. Janez GiićiTjk. Jane/ Gartnar (predsednik sveta). Tone OoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne. LoJ/.ka Potr^, Slavko Smerdel, Franc Staj' (lohar in Ivan Žlvltf.
UHEJUJK UREDNIŠKI ODBOR: T«)ne GoSplk (Klavni In od-Kovornl urednik). Rta BnCer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Prlnie. Jožt* spllehal. Jožlea Teppcy tn Ivan Zoran.. Tehnični {irednlk: Marjan MoSkun.
IZHAJA vsak četrtek — 1’osame^na številka 1 dinar — uetna niiroCniiui dinj.irjev. polletna 24.5U dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 10<» dinarjev ali 6 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druKn valuta v vrednosti ti ZDA dolarjev, pri čemer Je že viitet lO-odst. popust, ki pa velja samo za liste, ki nlačujelo naročnino v (1evlz.(i»i). Na.^i devizni račun: 521-020-1-32U02-10-8-9.
OGLASI: Inn vlSltu' v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) :i:i tlin, 1 i'in na dnločeni strani 45 din, 1 eni na 1., srednji In zadnji siriini lista: K6 dir Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja l)eseda i din. Za vs«- ostale oRlase In oglas«- v bai'Vlj. Velja dt> preklica eenlk'St 4 <k1 fi. I. 1971 — Za oglase odgovarja* Mirko Ves«‘l,	‘
TF’.KO<^I HACUN pri podruZnlcl SDK Novem mostu 521-8-9 - NASLOV UHEDNlfiTVA IN UPRAVK: «8001 Novo mesto. Glav- ' nt trg ;i — PoStni predal 3.1 — Telefon: (008) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotograrii ne viačamo - Tiska liskama -Ljudske pravice., v l,tiil>l|Hni.
I .1^ j
•mthr'	ji