SISTEM OBVOZNIC V LJUBLJANI
Če bo denar, bodo tudi ceste
NA ZAONJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
SO ODBORNIKI POGLOBLJENO RAZPRAVLJAU 0 PREDL02ENI
PROMETNI ŠTUDIJIIN PROMETNIDOKUMENTACIJI ZA LJUBLJANSKO OBMOČJE
Celotni projekt bo predvidoma uresničen do leta 1990 v treh etapah, veljal pa bo po sedanjih cenah gradbenih storitev lOOmilijard starih dinarjev.
Po obsežni javni razpravi, v kateri bodo nedvomno prišli na dan tudi različni lokalni interesi in pogledi, bodo predloge in pripombe skrbno pretehtali in ocenili še strokovnjaki, nakar bi v začetku prihodnjega leta dokončni projekt sprejela niestna skupščina. Brez potrjenega načrta namreč mednarodna banka ne more v sedmi tranši sprejeti in odobriti posojila za gradnjo prvega dela projekta na odseku Nadgorica—Dolgi most, k\ ga bodo predvidoma začeli graditi v letu 1975.
Drugi, južni del obvozne ceste od Dolgega mostu do Rudnika bi bil zgrajen v letih 1980-1985 in tretji od Rudnika do Novih Jarš v letih 1985-1990. Večje težave naobvoz-ni cesti pa projektantom povzročata cestno križišče v Klečah in Kozarje. V Klečah je mestni vodovod posta-vil zelo ostre pogoje, ker je tam vodovodno omrežje. Občinska skup-ščina Vič-Rudnik je tudi že izrekla veto nagradnjo obvoznice skozi Ko-zarje, ker meni, da bi ji s tem od-vzeli 650 ha zemlje, ki jih potrebuje za stanovanjsko in industrijsko grad-njo. Pri tem je zanimtvo, da bo obvozni sistem cest okoli Ljubljane ,,požrl" kar 200-300 ha koristnih površin, kar je enako celotnemu ožjemudelu Ljubljane.
Ce bi, denimo, Vičani obvozr.ico na južnem delu uspeli potisniti na Barje,   pa se  pojavjja  problem  bi-
stvene podražitve gradnjt. Strokov-njaki so izračunali, da bi km ob-vozne ceste prek Barja veljal 6 mili-jard starih dinarjev, kajti močvirni teren sega na Barju v globino 70-80 metrov. Torej bi nalcteli na večje težave, kot, denimo, pri gradnji na Nizozemskem, kjer je nivo zemlje pod vodno gladino.
Odborniki so menili, da bi roke gradnje za sistem obvoznic morali kljub vsem navedenim in drugim težavam skrajšati, da bi vsaj delno nadomestili zartiujeno, kajti pro-metna situacija v Ljubljani in okoli njc je že sedaj nevzdržna. Takoj bi veljalo ustanoviti na ravni mesta neko telo, ki bi koordiniralo finanč-ne, gradbene, projektivne in še dru-ge naloge. Razmisliti velja o mote-bitnih dodatnih virih financiranja granje, kajti če bo denar, projekta ne  bo  tako  težko uresničiti. Med
drugimi viri sredstev so odborniki omenili tudi razpis posojila in samo-prispevek.
Bržkone pa bo na projokt izreče-nih še mnogo pripomb. Nekaj le-teh, ki so dokaj telitne, smo slišali žc na skupščinski scji. Izrekel jih jev imc-nu občinskega sveta za komunalo in urbanizem njcgov predsednik Petei Zupančič. Mednje sodi tudi prcdlog, naj se trasa Litijske ceste na odseku Kajuhova-Poljanska          ponovno
skrbno preuči, kajti če bo sprejeta ena ali druga predlagana varianta, bo mnogo hiš porušcnih ali pa bo bi-stveno prizadet Kodeljev park.
Nedvomno pa je projekt Ijubljan-skih obvoznih cest tudi slovenski problem, ker gre 90 % tianzitnega turizma in prometa skozi Ljubljano in bi pri financiranju projekta mo-rala sodelovati tudi širša skupnost.