■j "M "Cdrra 1 Din PoTt^a Leto I. (Vlil.), štev. 84 Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prajeman » upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, petek, 12. avgusta 1927 » JUTRA« Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Ogla*i po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernov« ulici ».< Zarota proti romunskemu kraiju HihaeSu Romunska vlada odkrila tajno oficirsko organizacijo, ki je hotela odstaviti sedanjega kralja Mihaela in proglasiti za kralja princa Karla Bukarešta, 12. avgusta. Veliko senzacijo v vsej politični javnosti so vzbudili tu številne aretacije visokih dostojanstvenikov. Tudi po garnizijah v Provinci je bilo izvršenih več are-tecfr Oblasti varujejo o vsem najstrožjo tajnost in odklanjajo vsako po jasnilo. .Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, gre za močno razpredeno °frcirsko zaroto, ki je v zvezi z morebitnim povratkom bivšega prestolonaslednika, princa Karla, v Rumuni-J°_- Domneva se, da je zapleten v at"cro tudi bivši ministrski predsednik, Keneral Averescu. Oficirji so poizkušali organizirati v°iaško revolucijo, ki naj bi strmoglavila sedanji režim, razpustila regentski svet, odstavila mladoletnega kralja Mihaela In proglasila princa Karla za kralja Rumunije. Znane izjave princa Karla, ki jih je podal pred dnevi novinarjem v Parizu, da se nikdar ne bo odpovedal pravici na rumunski prestol, to domnevo le potrjujejo. Vlada, ki nastopa z vsemi sredstvi in z največjo energijo proti prevratnim načrtom bivšega prestolonaslednika, je včeraj čisto slučajno prišla zaroti na sled in odredila številne aretacije. O aferi je bil izdan kratek komunike, da so oblasti odkrile talno oficirsko organizacijo, ki je zasledovala državi nevarne cilje in da je odredila zato vlada najstrožjo preiskavo. Minister Spaho in razpust bivše uprave mariborske SViestne hranilnice Kakor znano, je veliki župan maribor« dnMi Schaubach, z odlokom z nrl wrazPustil prejšnji upravni imPnn™,arGorske Mestne hranilnice in “'r čel° Uprave gerenta. Na nHhn °v izpuščenega upravnega odbora je sedaj minister za treovino an industrijo dr. Spaho z odlofom junija v celoti suspendiral ukl™D velikega župana glede razpusta bivšega pravnega odbora Mestne hranilnice, ter odredil, da se mora stara uprava Mestne hranilnice takoj upostaviti, veliki župan pa predložiti akt ministrstvu v nadaljno rešenje. Dasi je bil ta odlok dostavljen članom razpuščenega upravnega odbora in velikemu županu že 5. avgusta in čeprav je bil komisar Mestne hranilnice na odlok opozorjen, pa gerentski sosvet kljub temu še vedno vodi svoje posle in veliki župan še dosedaj ni izvršil ukaza ministra. Tako postopanje in omalovaževanje ministrove odredbe gotovo ne more dvigniti avtoritete nagih državnih oblasti. ^klepanje o usodi Sacca in Vanzettifa M,\VYORK, 12. avgusta. Člani vrhov-v 80 bili brzojavno pozvani na kMtn”’ lolno' ka. Malo je govori^ ta ar- svojih tovarišic, ki so se tiW°- J? nenavadni izpremembi. čudile V nedeljo zjutraj je nameravala slu* k in ja k prvi maši. Inženjer je istotako vstal in jo nagovarjal, naj ostane doma. Toda ona ga je zavrnila in šla proti izhodu. Tedaj je — pravi služkinja — in-ženjer_ skočil za menoj in me dohitel, ko sem bila v kuhinji. Neodoljdva sila meje nato prisilila, da sem zgrabila za dolg kuhinjski nož in mu ga porinila z vso silo v srce. Inženjer je strašno kriknil, nakar sem prestrašena pobegnila iz hiše in se javila karabinjerjem. Tako je opisala ves dogodek mlada služkinja. Toda policija smatra, da je služkinja usmrtila inženjerja, ko je la sPal v postelji, ker so našli krvave sledi t>a rjuhi. Ko je dobil udarec z nožem, je jnel inženjer še toliko moči, da se je fcprvi!! • i in šel proti i7'hodu> kjer se je prei«i, mr*eVl 113 ^a- Sedaj je naloga zn™- ?’ da .UKOt°v<> kako se je prav-av dogodila tragedija. tudi zatrjuje, da je Margit nosila prav takšne lasne igle, kakoršne so bile iz kopane poleg las in kosti. Vsi trije osumljenci so že oddani deželnemu sodišču v Pragi in v kratkem bo višje sodišče odločilo, ali se naj o tej kriminalni senzaciji razpravlja v Pragi ali pred slovaškem sodiščem, v kate5 rega območje spada kraj zločina. razkritju umora Amerikanke Margit p osloma jalec ° ° amSikaffi Wertheimer. On ie bogataš pogrešane Margit VčrosmTrVv šel v Košiče in od tam "Sgf ?£* sled. za pogrešano. Sedaj jc C heimer iz Pariza brzojavil praški nni ciji, da se mu je posrečilo prldSb Ji Precej obtozilnega materijala nrn Mihalku in da pride s tem materi,?a lom v Košiče in v Prago. Lasje, ki so se našli zakopani v gozdni soteski 1 atre, so od dveh sester umorjene °značeni kot pristni. Ena od sester Danska kraljica in stražnik. Ko je prispela danska kraljica Vi-ljemina pretekli četrtek v Oslo, glavno mesto Norveške, se je odigral na (olodvoru zelo neprijeten prizor. Ker je kraljica potovala strogo tajno, ni bilo na postaji nikogar razen nekaj policijskih uradnikov. Kraljica je šla z ostalimi potniki vred proti glavnemu izhodu. Ker pa je bil nenavadno velik naval, je krenila proti posebnemu izhodu, ki je bil pripravljen samo za kraljico. Toda tamkaj službujoči uradni kje kraljico osorno pozval k redu in ji rekel, da bi morala pač vedeti, da so ta vrata rezervirana samo za kraljico. Kraljici Viljemini zato ni preostalo drugega, kakor da se je vrnila v svoj spalni vagon in počakala, da so se potniki razšli. Brezposelnost v Rusiji. Nezaposlenost delavstva^ v sovjetski Rusiji velja državo nič manj kot sto milijonov rubljev letno. Kljub naporom oblasti število brezposelnih neprestano raste. Sedaj je že nad poldrugi milijon moških in žensk brez dela. Samo v Ljeningradu je 10 odstotkov delavstva brez posla. V me* stih se jak0 ma]0 deja> vendar vlada kljub temu pomanjkanje izučenih mehanikov in inžonjerjev. Za te stroke plačajo sovjeti izredno velike plače, vendar se kljub teinu iz inozemstva skoro nikdo noče odzvati laskavim ponudbam. Kaj se dogaja v španskih samostanih? Ameriški listi poročaio iz Madrida, da se je odigral tamkaj v. nekem samo stanu strašen zločin. Neki oče, čegar hčerka je bila v samostanu in je sedaj iz neznanih vzrokov zblaznela — zdi se, da vsled seksualnih in sadističnih orgij — je vdrl v samostan in ustrelil pet redovnic. Radi stroge španske cenzure, ki je podobna oni v Italiji, pa seveda podrobnosti strašnega dogodka ni mogoče zvedeti. Največja stavba na svetu. K°kor smo že poročali, grade sedaj v Newyorku nojvečjo hišo na svetu, ki bo za 267 metrov višja od Eifflovega stolpa v Parku, ki meri 300 m. Poslopje bo imelo Ho nadstropij. Med 7. in 17. nadstropjem bodo urejene velike terase. Ta velikanska stavba bo postavljena na ogromnem zemljišču in bo veljala 25 milijonov dolarjev. Dograjena bo 1. 1928 Na vrhu bo svetilnik, ki Ho kazal pot i ladjam ia fteroplanom. Tekmovanje narodnih noš Slovensko ženstvo priredi ob času jesenske razstave od 15.—26. septem )ra na Ljubljanskem velesejmu razstavo oziroma tekmovanje narodnih noš. Pokroviteljstvo je prevzela dvor na dama kraljice Marije gospa Franja dr. Tavčarjeva. Da bo prireditev, ki mora biti ponos naših žena širom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, čim lepše uspela, pozivamo vse slovenske žene in de* kleta vseh slojev, da pridejo na dan tekmovanja, 16. septembra v narodnih nošah same ali pa pošljejo v njih svoje znanke. Skrbite pa za to, da tudi moška narodna noša ne izostane. Zastopana naj bodo tudi vsa društva po možnosti v skupinah. Ker je ta dan namenjen manifestaciji narodnih noš, je dolžnost vsake Slovenke in vsakega Slovenca, da se osebno udeleži te prireditve in bi bil narodni greh, če bi kdo pustil le posamezni komad te dragocenosti zaprt doma v skrinji ali omari, ker bi s tem zmanjšal sloves in veličastnost manifestacije. Narodne noše: Štajerska, Koroška, Prekmurska, Tržaška okoličanska, Beneška, ta dan je Vaš, zastopajte ga častno. Na^ programu prireditve je tudi kmečka soba, v kateri bo razstava vsakovrstnih narodnih vezenin, slika nih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslic, čelnic, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd-Kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov, naj javi to Velesejmskemu uradu v Ljubljani, ki prevzame za vse poslane predmete polno jamstvo in povrne pošiljatvene stroške. Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali s katerimkoli predmetom morejo obogateti in izpol niti razstavo, in tudi oni, ki morajo dati informacije ali naslove, da se odbor obrne na dotične pismenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom: Ljubljanski velesejmski urad, Ljubljana. SMRTNA NESREČA UČENJAKA V TIROLSKIH GORAH. V gorah pri Hochfinstermttnzu na Tirolskem je smrtno ponesrečil znameniti dunajski dermatolog in vseučiliščni profesor dr. Oton Sachs. Ponesrečeni je bil kot učen jak-razi skoval e c kožnih in veneričnih bolezni ter strokovni pisatelj, znan in uvaževan daleč preko mej svoje domovine. Bil je samec in navdušen planinec, ki je ves svoj prosti čas prebil v visokih gorah. Kako se mu je nesreča pripetila, bo ostala večna tajnost, ker je šel na turo sam in so ga našli že mrtvega BLISK RANIL 45 VOJAKOV. V okolici Chrzanowa se je dogodila te dni neobičajna nesreča. Ko se jo bataljon 16. poljskega pešpolka vračal z vaje, je nastala huda nevihta in več strel je udarilo v kolono. 15 vojakov je bilo težko, 30 pa lažje ranjenih. Psa sanitetne patrulje je pa strela ubila. Nekaj težko ranjenih vojakov je v smrtni nevarnosti. Samomor najpopularnejšega japonskega pisatelja. V Tokiu je izvršil tedni samomor najbolj znani japonski romanopisec Riono-suke Akusagava. Zastrupil se je, poprej pa še v treh oporokah razložil svoje zadnje želje. V prvi energično prepoveduje svoji ženi, da bi ga poskušala po njegovi smrti »prebuditi«, kar delajo sedaj običajno raaaii zdravniki-mazači s pomočjo električne struje. Seveda še noben tak poizkus ni uspel. V drugi oporoki navaja pesnik vse, kar se tiče njegovih rokopisov, v tretji pa govori svojim prijateljem o vzrokih svojega samomora: »Izmučen sem. In nič več! ________ Akusagava je pisal novele in romane sentimentalno-filozofskega značaja. Bilo mu je šele 36 let in je imel 3 otroke. Čudodelni otrok. Iz Faona poročajo: Seljakinja E. Ver bini jo povila pred meseci otroka, ki je mogel že po štirih mesecih ponoviti vsako besedo, ki jo je slišal. Čudodelno dete so prepeljali v Rim na kliniko, kjer se 'Iravniki izredno zanimaio zanj. Šport Automobilska in motociklistična dirka na Ljubelj Avtomobilska dirka na Ljubelj dobava vedno bolj značaj mednarodne tekme. Prijave kažejo, da se bo vnel hudi boj med našimi domačimi vozači in pri-javljenci iz tujine. Nad vse zanimiva bo vsled tega hitrostna tekma avtomobilov za katero so se dosedaj prijavili: dr. ing. (ari Imhof na Austro-Daimlerju, Filip grof Berckheim, grad Weinheim (Nemčija) na Mercedes-Benz (danes najsijajnejša znamka v Nemčiji), komercialni svetnik Linninger, Graz, na Steyr-Super-sport, Herman princ zu Leiningen, Amenv bach (Nemčija) na Bugatti-Supersport. 3alje naši znani vozači in večkratni zmagovalci: K. Cerri, Braslovče, na A. D. 3 1 - Šport, nadalje najboljši beograjski vozač Radovan Savatič na Alfa-^omeo, znani športnik iz ‘žagrefca £$o Funk na A. D. M.-Sport, zmagovalec na zadnji zagrebški intemacijonalni dirki g. Willy Strehler, Ljubljana, na Ansal-do-Sport itd. Za izletnike, ki želijo videti nedeljsko dirko, ki se začne ob 10. uri dopoldne, je I. in II. gorenjski vlak zelo praktična zveza. Polovična vožnja je zasigu-rana. Avtomobilistom, ki si hočejo ogledati to zanimivo tekmo, priporočamo, da si pravočasno preskrbijo nakaznice za parkprostore pri tajništva Avtomobilskega kluba sekcije Ljubljana. Tekma sa jo vršila približno do 2. popoldne in priredi Avtomobilski klub sekcija Ljubljar na v svojih prostorih na kongresnem trgu 1 ob 8. zvečer razdelitev daril * družabnim večerom. SSK MariborrSK Železničar 3:1 (2:0). Včeraj popoldan je SK Železničar nastopil drugič in izšel iz boja z zadovoljivim rezultatom. Tekma, ki je potekla v precej živahnem tempu, ni nudila niti na eni niti na drugi strani odločnih po ez, temveč je temeljila bolj na poiz-cusih posameznikov. Maribor, ki je bil v stalni premoči, svojih prednosti ni izrabil, kar je pripisati predvsem neodločnosti napada — napaki, ki se neprestano ponavlja in je edina slaba stran moštva. Tehnično je nasprotnika daleko prekašal in ga kombinatorno nadkriljeval, pri streljanju na gol pa ga je spremljala očitna smola. — Razen dveh strelov so bili vsi neplasi-rani, največ pa jih je končalo v outn ali pa na prečkah. V obrambi se je Koren dobro uveljavljal, v krilafci vrsti sta zadovoljila, Kirbiš, ki je igral izredno požrtvovalno in Hreščak I. Božič prepočasen. Napad je zatajil. Notranji trio je preveč zadrževal žoge in se spuščal v brezplodne kombinacije. Igra SK Železničarja je bila povpr* čna, brez sleherne kombinacijske poteze. Jedro moštva, je krilska vrsta s Fran-gešem, Vogrincem in Stauberjem. V ožji obrambi je zadovoljil Wagner. V napadu je bilo najmanj skupne igre. Požrtvovalnost srednjega napadalca in desne zveze pa ni imela uspeha. Častni goaJ pa je bil sad treh zaporednih napak »Mariborove« obrambe. Sodnik g. Nemec je sicer zadovoljil* vendar je marsikaj spregledal. Hreščak II. je bil skoraj v vratih dvakrat nevarno foulan in tudi preostra srečanja tH kaznoval. Zbor nogometnih sodnikov (po nak> gu ljubljanske sekcije). Sodniški izpiti so preloženi radi tehničnih ovir na 20, in 21. avgust. Gg. kandidati: Simončič Sorko, Cizelj, Mohorko, Turino, Fischer, Grebenc in Marusik, se pozivajo* da se brez izjeme javijo k izpitu, keaf se v nasprotnem slučaju brezpogojno ortao za vedno kot sodniški kandidati Prijavnina znaša 100 Din. Zadnji termin za prijave je 15. avigust. Prijave sprejema g. Franki, Vetrinjska ul. 5. Poljub v predoru. Hčerka je ravnokar izstopila z očetom iz vlaka. »Papači, glej, tale gospod me je poljubil, ko smo se vozil skozi predor.« »Zakaj mi pa nisi tega takoj pove dala?« se vjezi oče. »Papači, saj nisem vedela, če še pride kak predor«, se odreže deklica na ivno. Sfran 3. Mariborski V 1£ Č £ K N I K Jutra. V Marfborn, 3ne 12. VTTT. 1927. E. Q. Brat: llgrablieni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 83 Jack Bell je zmajal z glavo. Z najrazličnejšimi Kretnjami in znamenji je razložil dobrodušnemu možu, da ne je surovega mesa in bi šel rad ž njim v njegovo kočo, kjer bi ga spekel. V- pol ure sta prišla do male naselbine, ki je štela kakih dvanajst prav nizkih koč na koleh. Pokrite so bile z drevesnim lubjem in s kožami. Nesnaga je bila povsod naravnost grozna. V majhni, temni in smradljivi čumnati je čepelo okoli sklede s kašo sedem oseb. Pridružila sta se jim še gospodar in Jack Bell. Kmalu je prišlo še nekaj radovednežev iz vasi. Nekateri so znali nekoliko ruski, in začel se je živahen razgovor. Jack Bell je znal tako lepo pripovedovati, prositi, se laskati, da so mu dobrosrčni ljudje nanesli vsega potrebnega: suhega mesa, tobaka, nož, raženj i. dr. Dva mlada človeka, tihotapca, pa sta se celo ponudila, da ga povedeta preko ruske meje. Opolnoči so se odpravili. Mladeniča sta po5 znala vsako stezico, vsak najskrivnejši prelaz, saj sta redno vtihotapljala japonski špirit. Zjutraj so bili na japonski strani otoka Sahalina. Kar na mah se je izpremenil značaj te krajine. Visoko pogorje se je sicer še vleklo dalje prav do konca otoka, a povsod so se videli sledovi delovne kulture; videli so premogovnike, velike naprave za pridobivanje petroleja in nafte, tovarne za sušenje in konserviranje rib, povsod živahno industrijsko gibanje. In postajalo je vedno topleje, drevje in zelišča ju “na, ob morju že tropska- Srečavali so Japonce in Japonke, ki so jih ponižno prijazno pozdravljali- Mlada Aina sta pripovedovala, da je med severnim ruskim in južnim japonskim delom Sahalina prav tak razloček, kakor med zimo in pomladjo, a med prebivalci je razlika kakor med ledom in kropom. 2c sta hotela brezobzirno korakati kar po sredi lepe ceste, a Jack je ugovarjal: mogoče je vendarle, da bi japonska oblast na zahtevo Ruske zagrabila vse tri in jih poslala v katorgo na »kozla!« Aina pa sta majala glavo: kar Ruse boli in jezi, Japonce le veseli! Naenkrat se je odprla dolina in urno so se bližali veliki luki. V njej je mrgolelo ribiških čolnov, ladij in tudi troje velikih parnikov je bruhalo iz dimnikov oblake dima. »Terpjenije!« je vzkliknil Aino. »Evo, naša svobodna luka, kjer je konec tvojega bega.« Jack se je zdrznil: »Terpjenije se zove ta luka? Torej tu je konec mojega trpljenja! Kako čuden slučaj! Ali pa šele stopam v trpljenje, v še večje muke, v nove bolesti in novo žalost? Ali je ta luka konec ali začetek? ... In razmišljal je: »Terpjenije« pomenja tudi potrpljenje, vztrajanje in odpuščanje. Ah, na vse sem pripravljen: za Polly in za He-gana!« Pol ure nato je bil že na krovu japonskega parnika, ki je vozil petrolej v Nagasaki. Aina sta bila dobra znanca kapetanova, in Jacka so sprejeli s častmi, kakor bi bil evropski potentat. Dali so mu čedno kabino, in mu postregli z najboljšim, kar je premogla kapetanova kuhinja. »Profesor iz Germanije sem«, je pripovedoval Jack mlademu kapetanu. »V študijske svrhe potujem okoli sveta. Toda Rusi so me smatrali za vojaškega ogleduha in me zaprli v sahalinsko katorgo! jedva sem jim ušel. Zato sem srečen, da sem prišel na parnik Japoncev, ki jih občuduje ves romanski in germanski svet kot narod čudovite kulture, nezaslišanega junaštva in brezprimerne marljivosti.« In Jack je vsul na kapetana celo ploho komplimentov o japonskem narodu. Do tal se je klanjal kapetan, se smehljal in do tal se je klanjal Jack. Nato sta pila, jedla in pušila. »Jutri ob tem času«, je dejal kapetan, »odrinemo. Dotlej se blagoizvolite dobro odpočiti.« In Jack ga je rad ubogal. Ves teden že ni .spal mirno in ugodno. Zato se je iztegnil po ležišču z največjo naslado. Preden pa je zaspal, je še mislil dolgo. Na koga? — Na svojo Polly! Na poslednji sestanek ž njo ... XXXI- NAGASAKI. Danilo se je. Parnik je rezal valove. A vse je še spalo. Le Jack in kapetan Kangoru sta stala -na poveljniškem mostičku in zrla v daljavo. Vsak hip se je morala pojaviti japonska obala. V teh par dnevih, ki sta jih prebila na ladji, sta se mlada moža spoprijateljila. Kangoru je poznal vse japonske luke in večino kitajskih. Omikanec. Tudi na Dunaju in v Berlinu je že bil. Mnogo zanimivega je znal povedati. A ko je začel pripovedovati Jack, se je čudil celo on. Koliko sveta je poznal ta mladi profesor! In neznan mu je bil malokateri poklic. Na ladjah je bil doma, vsak posel je že opravljal na njih. Pomorščakov sin in sam bivši pomorščak, ki je prevozil malone že vsa morja! Koliko življenske izkušnje in kolika učenost! In koliko jezikov govori! Resnično, Jack je Kongoruju imponiral. In ko je prišel Jack nekega dne iz kabine gladko obrit, je kapetan vzkliknil: »O, gospod profesor, Japonke vas kar raztrgajo!« »Zakaj?« »Očarate jih pač in vsaka vas bo hotela imeti.« Poredno je spačil svoj obraz in se smehljal. »Jaz pa ne maram nobene!« se je zasmejal Jack. »Oženjen sem in verujte: ni je lepše ženske, kakor moja Polly-« »Verjamem. Toda na Japonskem se zato vendarle lahko znova oženite!« »Tako? To vendar ni mogoče!« »Zakaj ne? Za nekaj tednov ... za pol leta ... Jaz sem bil oženjen že enajstkrat. In v Nagasaku se oženim dvanajstič ... S čim naj si drugače pre- ganjam čas? Morda ostanem v Nagasaku cela dva meseca, prede i me pošljejo s parnikom zopet kam z novo nalogo . . .« V daljavi se je na morju prikazala temna proga . . . Japonska? Spočetka je bilo razločiti le hribovje, ki se je na vrhovih žarelo rožnato v prvih solnčnih žarkih. »Fokai — trop otočkov*« je razložil Kangori> »Takoj za njimi pa leži Japonska. Gorovje, ki ga zagledava, se dviga za Nagasakom . . . Toda do tja je še daleč. Pred šesto popoldne ne dospemo.« Ko sta šla k zajutrku, je začel Kangoru znova: »Brez ženske? Kako naj živim brez ženske? —* Da, da, oženim se. Poiščem si najlepšo: mucko, ki ne bo večja kakor velika punčka. Če hočete, lahko stanujete pri nama. V papirnati hišici sredi senčnega cvetočega vrta. Okoli in okoli bo vse cvetelo in dišalo . . . rože vsepovsod! O krasno bomo ži* veli! Morda pa se vendar oženite tudi vi?« »Jaz ne. Toda srečen bom, če me vzamete S seboj in me seznanite s poezijo japonskega življenja.« Potem sta se vrnila zopet na mostič .. Okoli treh popoldne je plul parnik že med pečinami, ki so visele, kakor bi se hotele pravkar strmoglaviti v morje, in med gostim drevjem. Soteska med visokim hribovjem se je včasih zožila,, včasih razširila. Vedno enako na obeh straneh —■ simetrično kakor gledališke kulise. A povsod čudovito zelenje. In povsod vonj cvetljic. Že so se pojavile trope belih velikih džunk 2 belimi jadri. Počasi so plule mimo. Veslali so jih majhni, polgoli moški črnih las, razdeljenih z ravno prečo, da so jim padali široko in gladko po obeh straneh glave. Vonj cvetlic je postajal močnejši, drevje bujnejše; tu pa tam. je štrlela kvišku pečina, kakor bi bila umetno obsekana, tu pa tam je ležal okrogel hribec, ves pokrit z bujno zeleno travo, kakor bi gjt bili nalašč zavalili tja kot bizarno dekoracijo. In tam in ondi mala, lična pagoda, svetišče duhov malikov .. . »Evo, Nagasaki!« je vzkliknil kapetan. Jack pa je bil razočaran. Dolgočasna luka, čisto mednarodna, brez originalnosti. V luki je mrgolelo džunk in ležalo neštevilo ladij in parnikov; dvigal se je cel gozd jamborjev in dimnikov ter je frlelo praporjev vseh držav- A na obrežju so stale tovarne s črnimi visokimi dimniki, dolga skladišča, carninarnice — vse pravtako puščobno in vsakdanje, kakor po vseh lukah sveta. In za vsem tem mesto: evropske hiše, vile, različni konzulati, krčme, prodajalne, a globlje v kopno tisoči in tisoči majhnih temnih liiš in koč z zveriženimi strehami, pobarvanimi rdeče, modro, rumeno ter v vseh modnih barvah. A povsod drevje in gosto grmovje; od povsod vonj rož, opojen, zagoneten. Resnično je bilo okoli šestih, ko je parnik pristal ob levi obali pred. skladiščem za premog. »Samo pet minut še potrpite!« je dejal Kangoru. (Dalje prihodnjič.) Malt oglati, ki tlužijo v posredovalna In aocijalns namena občinstva: vsaka beseda 30 Mjmanjii jtneaek Din 5- z 9Uali oglasi Ženitve, dopisovanje In ogla. si trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjil znesek Din 10'— Spalni divan 220, 8 omar trdi les A 300, 16 močnih postelj A 100, 4 usnjati stoli d 100, sobna kredenca s sliko in mramorno ploščo 750, mize, madraca 150, posteljni vložki ti 80, karnise & 30 in razno drugo na prodaj. Rotovški trg 8. I. levo. 741 Deklica z dežele katera zna Šivati Išče mesta v kuhinji. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista Skladiščnika sprejme parna žaga v Mariboru, Le starejši s prakso. Radi nakupa lesa poznan v okolici. Vstop takoj. Ponudbe na upravo pod šifro »Skladiščnik«, 728 Okvirje za sliko najnovejših vrst dobiš le pri špeeijal-nem strokovnen: zavodu Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ulica 24 in 37- 427 0®® ®® ®HBB® ®® ®^®S i"]® ®®® S® lil ® l* naznanilo • *>