R. Kolarič 
S R E D I Š K A G O V O R I C A 
I N S P O D N J E P R L E Š K 1 G O V O R 
Fran Ramovš druži v Kratki zgodovini slovenskega 'jezika I, str. 142, 
p r 1 e š k i dialekt s h a 1 o š k i in in s r e d i š k i m govorom. V Hilst, 
gram. VII, Dialekti, str. 177, pa pravi: »V vzhodnem delu Slovenskih 
goric, v Prlekij i . . . mod Muro in Dravo do slovensko-srbskohrvatske 
jezikovne meje na vzhodu govore prleški dialekt, ki ima nekaj zaznatnih 
krajevnih razlik v sebi . . . « Na str. 181 pa je zapisano: »V južnovzhod-
nem delu (pri Središču) ima prleški dialekt nekaj pojavov, ki drugod 
niso znani; z njimi je ožje vezan na prekmurščino ali pa z govorom 
v Halozah.« O govoru v Halozah tukaj ne bom posebej govoril. Ramovš 
podaja nekaj »posebnosti, ki so važne za razmerje do prleškega dialekta, 
ali pa ga še vežejo z osrednjo štajerščino« (Hg. VII, 181). Ramovšu 
haloški govor zavoljo preskopega gradiva ni jasen in pripušča možnost, 
da spada v osrednjo štajersko skupino. Ker imam nekaj več gradiva na 
razpolago, lahko že danes za trdno rečem, da je haloščina dialekt srednje-
štajerske narečne skupino (ê > ei, б > ou). S prleščino jo veže mnogo 
manj potez in še te so zvečine lastne vsem štajerskim dialektom ali pa 
so precej mlade. 
Toda kaj je s središko govorico? Ramovš jo pravilno prišteva k 
prleškemu dialektu. Nekatere posebnosti, ki jih on smatra za samo sre-
diške, zavzemajo mnogo širše ozemlje, kot bomo- videli. Gradivo, ki se 
Ramovš za središko narečje nanje sklicuje, je vzel iz dveh razprav 
K. Ozvalda: Zur Phonetik des Dialektes von Polsitrau ( = Središče), 
Gorica 1904, in Morfologija središkega narečja, 1898, semin. naloga, sedaj 
v slovanskem seminarju univerze v Ljubljani. 
Ramovš se nič ne izraža o starosti današnje središke govorice, pra-
vilno pa jo postavlja v prleški dialekt, kakor že Ozvald v svojih raz-
pravah, in poudarja nekatere zveze s prekmurščino. Ugotavlja pa Ramovš 
le današnje stanje. In na to ugotovitev stanja se opira zgodovinar M. Kos 
(Urbarji salzburške nadškofije, AZU 1939), ko na str. 17 navaja poseb-
nosti središke govorice kot argument za pozno kolonizacijo južnovizhodine 
Prlckije po odhodu Madžarov: »V pokrajini med Ljutomerom, Ormožem 
in Središčem, ki je med Dravo in Muro ostala najdlje pod gospostvom 
Ogrov, razlikuje Dialektološka karta slovenskega jezika še dva posebna, 
prleškomu sorodna govora, vzhodno- p rl eškega in središčunskega.« 
(Opomba 49: Fr. Ramovš, Dialektološka karta slovenskega jezika [1931], 
37 [s karto] in Kratka zgodovina slovenskega jezika I [1936], 142.) 
V Zgodovini Slovencev, V Ljubljani 1955, središke govorice več ne 
omenja. 
Tu moram najprej poudariti, da tudi Ramovševa Dial, karta podaja 
samo današnje stanje narečij in ne tudi njih historičnega razvoja. Res 
jo sicer, da je do današnjega stanja prišlo po nekem razvoju, toda ta 
razvoj ni v vseh narečjih in govorih enako star. In s red i šk a govorica je 
sorazmerno mlada tvorba, nastala šele v novem veku. Za podlago ji je 
prleško narečje, kakor se govori po vsej okolici, po vsem vzhodnoprle-
škeui teritoriju ( = Spodnja Prlekija pravijo domačini) pa tudi preko 
njega na severozahod. Različni priseljenci od dobe turških napadov pa 
do konca 17. stoletja so prišli v Središče ne samo s sosednjega kajkav-
skega ozemlja, marveč tudi s štokavskega (primerjaj priimke Aleksiič, 
čačkovič, Hedžet, Jurinič, Jurjaševič, Janibrovič, Lašič ipd.). Zgodo-
vinar Fr. Kovačič pripoveduje v svoji knjigi Trg Središče, Maribor 1910, 
str. 192—194, kako je v letih 1681 in 1682 kuga strašno morila po Sre-
dišču, da je »večina hiš ostala prazna«. »Priselile so se potem v Središče 
nove rodovine, največ iz Medjimurja in Hrvaškega pa iz Murskega 
polja.« Iz zadnjega dela tega stavka razumemo medmurske, prekmurske 
in murskopoljske vplive na središko govorico, kakor jih je deloma opazil 
tudi Ramovš. 
Vsi ti priseljenci, zlasti pa bližina kajkavskcga kulturnega središča 
Varaždina so prinesli nekaj sprememb v prleško osnovo. Tudi knjižna 
slovenščina je na narodno zelo zaveden obmejni trg močno vplivala. 
Najvažnejši pojav je prehod ü (< u) nazaj v u: DU lia, vüsta, phzduha, 
trug a (vsa okol ica ima še: Dulia, D Cista, pàzdiha < pazduha, trči ga ipd.) . 
Druga razlika od okoliškega prleškega narečja je nekoliko manjša 
labiovelarizacija a-ja (na splošno), ki je v nekaterih besedah sploh ni; 
v večini besed pa je a ravno tako prešel v â kakor v vsej južni prleščini, 
v nekaterih primerih celo v ç (gl. Ozvald, Zur Phonetik des Dialektes 
von Polst rau, str. 8). Sicer pa razlike med središko in okoliško govorico 
niso večje kakor drugod od vasi do vasi; posamezne besede (ta ali ona 
iz kajkavščine ali iz knjižne slovenščine), malenkostne fonetične nianse 
n 163 
(okol iško hmrêti hmerjen; središko vmrêti vnikrjen). Vsi ti po jav i so 
popolnoma normalni, saj se Središčami ali, kakor si sami pravijo, 
Srjânci, če že doma ne gre, povečini ženijo po- Okoliških vaseh, iudi 
modmurskih. 
Morda ne bo odveč, če še omenimo, da so Središčami bili in so še 
vedno ne samo narod nosi no, marveč tudi lokalno, trško zavedni. Zmeraj 
so se smatrali za nekako gospodo*, ki se loči in se tudi mora ločiti od 
prebivalstva okolišnjih vasi. Zato- so se dostikrat rajši ženili med seboj, 
tudi s sorodstvom, kar da je imelo celo nekatere slabe posledice (prim. 
Fr. Kovačič, Trg Središče, str. 192). 
Kakšno je torej razmerje središke govorice do govorice okoliških 
vasi in širšega spodnjeprleškega ozemlja? Naj to pokažejo primeri 
refleksov za posamezne glasovne im druge pojave v samem Središču, 
v sosednjih vaseh Obržu (Obrž), Miklavžu pri Ormožu (Miki.), v Ormožu 
(Orni.) in v Ljutomeru (Ljut.). Pri tem ne bo odveč, če za samo Središče 
dam na prvo mesto stari Ozvalldov zapis središke govorice, ki pred-
stavlja razvojno fazo nekako pred 60 do 70 leti (Sr. I) in svoj zapis iz 
avgusta leta 1952 (Sr. II). Ozvaldov zapis je bil točen in v obeh študijah 
nudi precej gradiva. Moja glavna izpraševanka, Jožefa Klobučar, je bila 
leta 1952 stara 84 let, prof. Ozvalld je bil od nije za pet let mlajši, pa 
vendar kaže njegov govor (ali bolje zapis) starejšo fazo govora. To je 
razumljivo, ker Ozvalld vsaj od svoje promocije 1899 dalje ni imel več 
talko trajnega in živega stika z domačo govorico kakor moja izpraše-
vanka, ki je ves čas živela v domačem kraju in je razvoj domače govorice 
sodoživljala. Drugi izpraševanei so bili Stairi od 50 do 50 let. 
Podoba središke govorice in vsega spodnjeprleškega govora je naj-
lepše razvidna iz preglednice najvažnejših pojavov: 
Psi. Sr. I Sr. II Obrž Mikl. Orm. Ljut. 
e ê ë ç 8 ê ê -< e б- ? è'1 è, ê è è è 
ê̂r'- Л- • Ј-Ъ J • •e л.. i e 
X- • J-e 
л Ч i. Z e, Ç, e rs ^ J J. g, e, e, ç л W > X J. g.e.e, ç 
\\ \ U. J-
Ç.e, ç n ч \ X J. g, e,e, ç л w > л -A Ç» Ç è ê g/è J / è g/è g/è 
è e/g/ê ç/ê/ê e/g/ê e/g/ê e/ê/ê M Its lr\ e/g/e 
žena žena žena žgna žgna v \\ zçna zçna 
u ii/ii п/й й / ï ^ u/ï ^ ûli ^ û/ ï ^ 
Q (ј/о2/-Јку Й / б / у ô/ô /o" ' " ô / ô / ' o ^ ô/ô/ 'o^. o/Ô/~' 0 e 
1 Intonacija je povsod padajoča, z ù zaznamujem vedno indiferentni c. 
2 b = indiferentni d. 
Psi. Sr. I Sr. 11 Obrž Mikl. Orm. Ljut. 
ô (ô: nçg) ô/ô ç/ô ô/ô ô/ô ô/ô ô/ô 
ô (volja) ô/ô ô/ô o/ô ô/ô Ô/ô ô/ô 
oknô okno okno ôkno ôkno ôkno ôkno 
â > â brâta brâta brâta brâta brâta brâta 
licè Нее lîce lîce lîce lîce lîce 
tit tût/tut tût/tut tût/tut tût/tut tut/tut tût/tût 
d -о -o -0 -o -o -o/a 
ü ) a, a ) a S, ä â, a S, a â, ä â, ä â, ä 
crê-, irê- čre-, žre- čre-, žre- čre-, žre- čre-, žre- čre-, žre- čre-, žre-
"ь/ъ ê/ê ê/ê ç/ë ê/ê/ç ê/ê/ç ç/ë/fc 
•Ь/i, ç/ê/ê y m , ç V i V s ш p5s, ^эс Ь Ј чс f), Açc ec <Ь \с Ь ' ce 
mogla mogla mçgla mçgla megla mçgla megla 
ô ko/око ôko -a ôko -a ôko -a ôko -а okô ôka okô ока 
-àt ' -ât ' -at ' -at ' -ât -ât -ât 
-ôt -ôt -ôt -ôt -ôt -ôt -ôt 
-it -ît, (bîk) -ït, (bîk) -ït, (bîk) -ït, (bîk) -ït, (bîk) -ït, (bîk) 
-ùt -ùt -ùt (-ût) -Ùt -ût -fit -Ùt 
-èt -V -çt 
Г» (rja) (ârja) r, (ârja) f, (ârja) F. (ârja) J, (ârja) r, (arja) 
še ŠČ ŠČ ŠČ ŠČ šč, š šč, š 
Oglejmo si gornje reflekse na primerih! 
1. Psi. e: Sr. I so et, reč, les, slep, sveča, drevo, odrešiti; Sr. II svet, 
les, črešja, greh, sveča, črevo, vmreti, zvezda; O b r ž svet, les, reč, črešja, 
greh, sveča, črevo, xmrêti; Miki. svet les, reč, črešja, greh, sveča, vmreti; 
Orm. sneg — snèga, svet, reč, les, sveča, črevo, breg — brega; Ljut . sneg 
snega, svet, reč, les, sveča, breg — brega. 
2. Psi. e: Sr. I mesto, leto, delati, mera; Sr. II cesta, brèza, lèto, 
streha, trpeti; O b r ž mèsto, cèsta, lèto, streha, seme; Miki. , Orm., Ljut . 
mesto, cèsta, lèto, strèha, trpèti, semen. 
3. Psi. nepoudarjeni dâ povsod è, zelo podoben kratkemu i: 
člbvek, spoved, videti, devica, pri deteti, brèh. 
4. Psi. ç. Povsod : pet, petek, peta, vezati; sreča ; devet, (Tesel, dete; 
Sr. 1 vzêo; Sr. II vzèio; O b r ž vzèo; Miki., Orm. vzèio; Ljut. vzèa. 
5. Psi. ê: Sr. 1 lêd -a, pepêl, vesel, veselje, šest; Sr. II, Obrž , Miki., 
Orm. peč -i (Ljut. peči), led -a in lèda, med -a in mèda, pepel, vesel, 
šest. 
6. Psi. è. Povsod: seden, perje, žen, ne so, sršen. 
7. Akcentslki tip žena. Sr. I žena, jêmu ( = d a t . njemu), ena; povsod 
drugod p a imamo žhia, nest i, nèsen (< -m), čelo, sestra, рЪсеп ( < -m). 
8. Psi. и: Sr. I, Sr. II klüc, kupiti, lûkja, metûl, zgübiti, vüsta, 
vülia; Sr. 1 kriih; Sr. II krüh, pazduha itd. Povsod drugod : klûc, kupiti, 
oûsta, klabûk, plûca, kruh, кар, sûh: posisiti. 
9. Pel. o. Povsod : mož, roka, golob, zob, kot; do ga, gbba (drevesna); 
pSvok, inistr. sg-. fern. Sr žensko j; povsod drugod žensko j. 
10. Psi. Ъ in zgodaj podal jšani o: bog boga, nos -a, most -a; proso; 
oko -a; nog, okna, moj, tvoj, svoj; Orm., Ljut. bog bbga, z bogon gre jo; 
nos -a, most -a, oko oka, nog, okna, moj, tvoj, svoj. 
11. Psi. ô. Povsod : hbdim, p o štela, glbjeti (< -m), koplen ( < -m), 
Ösen (8); zavolo; vola, neobla, vola < volja; koža. 
12. Akcentski t ip okni). Povsod : okno, voda, kosa, osa, bosa, vča, 
grbba, ndsi (imp.), kbtel. 
13. Ide. a > à. Povsod : jabuka, palca ( < pal ica) , žaba, rasli, kositi, 
bràt brâta (â pomeni sleherni staroakutirani vokal) . 
14. Akcetslki tip licê. Povsod: zvezda, sveča; Sr. I, Sr. II duša; dru-
god duša, lice, brSda, ortiča. 
15. tit > tüt/tüt. Povsod : büha, dug -а -о; clûg -a m, püh, sûnce, 
jàbuka. 
16. -I > -о!-a: Sr. I zvSo, znSo, prSo, plèo, bbjo, kovo, dišo, lovio; 
Sr. II joti/jo, t ko, do/do, nèso, bpo, trpio,x vzèio; O b r ž jpo, tkd, do/do. 
nèso, Ъро, trpiq, bïio; Miki., Orm. jô, do, tkô ne so, Ъро, trpio, b'iio; 
Ljut. jo/jä, tkô/tkâ, nèso/nèsa, bpo/bpa, trpio/trpia, biio/biia. 
17. a > й (б), a > a. Povsod: his, mâst, Hit, dar, nSrod, bräda, skS-
kati, žaba, ràsti, bràt brûta. 
18. crê-, žre-. Povsod: črešja, črevo, žrebe, žrebata, žrebec. 
19. Psi. ъГь > a. Sr. I, Sr. II, O b r ž den, len, pel, set; vês -i, test; 
Miki., Orm., Ljut. den, meh, set; vês -i; tyn -a m ; Miki. pel; Orm., Ljut. 
pen -a m. 
20. Psl. ъ/ь > a. Sr. I, Sr. II meša, mešnik, pesji, tešča (tašča), lehki, 
vzemen (<-m), gênen (< -m); Obrž , Miki., Orm., Ljut. tnčša, mešnik, 
pêsji, vzemen, lehki, gnešji; Orm. fsakdêli. 
21. T i p pas, Jac. Sr. I pès, dešč, ves »oninis«; Sr. II dênes (:gnešji), 
deš, pes; vès; O b r ž gnès (gnešji), pis, dešč, dbža, ves; Miki., Orm., Ljut 
gi te s, pès, deš, ves, bgen, jfinec; Sr. I, II junec. 
22. Akcentski t ip maglâ. Sr. 1 megla, tema, deska, čeber; Sr. II, 
O b r ž , Miki., O n o . , Ljut. megla, fèma, temen, temna (Obrž tudi megla, 
tema, temen), deska, cèber, nvèclel. 
• 
1 r = kratko poudarjeni r. 
23. AlkcenMri tip бко: Sr. I, Sr. II, Obrž, Milki., oko -a, vulio -a 
(Sr. I, II) , oüho -a (povsod drugod) , srce -a,1 nebo -a, seno -a; Orm., Ljut. 
•oko tika, nebo -a; Orm. srce -a, Ljut. srce -â, sent) -3. 
24. -at. Povsod : brat, kad, gad, grah, prag, bogat im bbgat. 
25. -ot. Povsod: pbd -a, grbb -a, bob -a, nbž -a, škbf- a. 
26. -it. Povsod: miš, rit; bîk -a. 
27. -et. Sr. I, II kmet, сё p; dren, sršen; Obrž, Miki., Orm., Ljut. 
kmet, cèp, drèn -а, cviïk -a, sršen -а. 
' 28. -ùt. Sr. I, II kruli (Sr." II tudi kruh), kilp, grunt; Obrž , Miki. , 
Orm. , Ljut. krüh, küp, grünt. 
29. r- in -r-: Sr. I rjavi, rdeč; Sr. II rujaf, rujava; povsod drugod 
rjâvi, rdeč(i); črn, čff (Sr. I, 11, Obrž, Milki., Orm.); Ljut. črn, črf, brf. 
30. šč ostane povsod: klešče, ščava, le na črti Ormož—Ljutomer že 
prehaja v š: zapuš(č)eni. 
31. Zveneči konzonanti se na koncu besede vedno izgovarjajo ne-
zveneče, torej redno grbp, gat, let, moš itd., a zavoljo jasnosti tega nisem 
posebej označeval. * 
32. -m na koncu besede v pavzi redno prehaja v -n, v sredini stavka 
pa pred labiailniimi konzonanti ostane. 
33. D prehaja v začetku besede in v sredini pred nezvenečimi konzo-
nanti pa tudi na koncu besede na vsem področju v f : fčera, bfca, zdràf, 
praf, čff, brf/brf itd. Pred zvenečimi konzonanti in pred vokali je o 
labiodentalem: vmreti, vbda, cvrio. 
34. O alkcentuaciiji morem za sedaj reči le, da je mnogo bližja što-
kavslki, kot jo navaja A. Leskien v Grammatik der serbo-kroatischen 
Sprache. I. Heidelberg 1914, 212 ssl., kakor pa splošno slovenski. V smeri 
proti severozahodu pa se vedno bolj bliža splošno slovenskemu razvoju. 
35. Pri a-jevski deklinaciji imamo v instr. sing. -oj/-oj: z rokoj, 
s krSvoj. — Genitivov pl. slùzbih, bèrglili, č a pi ill, kakor jih omenja 
Ozvald, Mor fol. 20, da »se često nahajajo poleg organienih tvorb« in »so 
posnete po sestavljeni deklinaciji«, nisem več zasledil. 
36. Dual je tako v sklanjatvi kot spregatvi ohranjen v istem obsegu 
kot v knjižni slovenščini. 
37. o-jevske osnove: Y obrazilih so mehke osnove izenačene s trdimi: 
krâlof, krSlom; mesurof, mesSrom itd. — Osnove n a -s- so sovpadle z 
osnovami na -o: telo -a -i; drevo -a -i; oko -a -i itd. — Dat. in lok. sg. 
se glasita na -i: človeki, vrSbli, v mleki. — Lak. sg. n. na -e sem našel 
1 r pomeni dolgo padajoče poudarjeni vokalični r. 
samo še v primeru f cvrtje (prim. Ozvald, Mor fol. 24). — Obrazilo -je 
v n. pl., kaikor и. pr. bratje, zobje v Središču ni več znano; dosledno se 
rabi obrazilo -i: brati, zôbi, tSti, pač pa najdemo še v podaljšani obliki 
vragov je. Obrž pa ima tudi že zobje. — Gen. pl. ima včasih obrazilo - i : 
zobi, lasi, vozi, vendar zvečine -of (< -OD): zôbof, vozof, pa tudi še p o 
starem zob, ISs, voz. —1 Dat. pl. nevtrov se glasi na -am: pliičam, črevam, 
vûham, sfcam, jetram, vüsiam, kolnam (kolenom). — V lok. pl. j e pri 
moških enozložmicah še ohranjeno obrazilo -eh: f hoteli (kot zemljiško 
ime), v zobeh, pri vrageli poleg mlajših oblik: kotili, zobili itd. — Nevtra 
imajo vseskozi obrazi lo -ah: f plucah, na- jeirali, na kolnah, DÜstali. — 
ïnstr. pl. nevtrov ima oblike na -i: s koli ( = vozom), z jajci poleg oblik 
na -ami: s kotami, s pliičami, z drvami. 
38. Ženske osnove na -i imajo v dat. pl. še obrazilo -em: lažem, rečem 
poleg ISžim, rečim; podobno ima lok. pl. še -eh: lažeh, rččeli poleg ISžih, 
reč ili. 
39. Poleg zaimka tod -a -o se ralbi še stari kazalmi zaimek te (< tu), 
to, ta; ohranjene -imamo še nekatere stare sklone: toga, tbmuli, pri tom, 
s tent itd. 
40. Oblik vsöga, vsomu, ki jih za sestavljeno deklinacijo navaja 
Ozvald, Morf. 64, nisem več zasledil. 
41. Vprašalni zaimek къ1о je dal što. 
42. Pri glagolih l i l . vrste so še žive starejše, nekoutrahirane oblike: 
želejem, bôgatêjem, norêjem i td . 
43. Namesto giagolsike pripone -ova/eva- se redno rabi -ava~: céjS-
vati (< cênjevati .zmerjati, priimke si dajati') céjâvlem, zdelSvati 
zdelSvlem, zmrzävati zmrzSvlem itd. 
44. Prva oseba dvojine se glasi samo na -ma: grêma, nèsema, nesima. 
45. Imperativnih oblik pftvič (povej), ječ (jej) ječ te (Ozvald, 
Morfol. 94, Zur Phonetik 15) nisem več zasledil. 
46. Besedni zaklad spodnjeprleškega področja je vsaj 95 % enoten. 
Nemških izposojenk je v njem mnogo manj kakor v kranjskih narečjih. 
47. Sintaksa spodnjeprleškega govora je enotna, ritmika lahka, 
tempo precej nagel, le v Središču nekoliko zategnjen. 
* 
Kakor smo v uvodu omenili, pravi Ramovš, da je v južnovzhodnein 
delu prleški govor z nekaterimi pojavi tesneje zvezan z govorom v Ha-
lozah in s prdkmurtslkim narečjem. Z govorom v Halozah je zvezan samo 
s tistimi potezami, ki so skupne srednještajer.ski in panonski narečni 
Skupini. Sicer sem pa edino na Ilardeku pri Ormožu našel rahlo sled 
haloškega govora v besedi mêisec (ei za ê) pri neki mlajši ženi, ki je pa 
doma iz velikonedelljSke župnije. Drugih h a loških sledov tukaj ni, 
čeprav so Ormožanci in Okoličani imeli v Halozah gorice. — Tudi pravih 
prekmurskih vplivov nisem mogel najti, morda le nekoliko mursko-
poljskiih vplivov v besednem zakladu. 
Pač pa si moramo nekoliko ogle/dati razmerje do sosednje med-
murščine, od katere jo loči le majhen potok, ponekod pa samo cesta. — 
Ker iz medmurščine nimam svojih zapiisov, zlasti ne za južni, bolj 
ravninski del vzhodno od Središča, kjer so zveze najmočnejše, in ker 
tudi v hrvaški dialektološki literaturi za ta del ne najdem nobenih za-
pisov, se moram nasloniti na razpravico V. O b l a k a, Nešto o megju-
murskom narječju. Zbornik za narodni život i običaje I, 1896, 44—62. 
Oblalk je svoje gradivo nabral v Sv. Martinu na severu Mcdmurja, na 
desnem bregu Mure južno od Hotize v Prekmurju. Govorica v Martinu 
kaže še nepobitne sledove sosednje prekinurščine (Ъ > ou, ê > ei). 
Navodimo nekatere skupne poteze medmurščine in zlasti središke 
govorice, kjer so najbolj vidne: medni, d'énes,г sred. dênes, povsod dru-
god gnès; medni, ž'ena, sred. žena, ena, j emu, povsod drugod žena, ena, 
j'èmi; medni, m'ésec, sred. mesec, drugod mesec im mèsec; medm. nadra, 
splošnoprl. nSdra n. ali nSdre f.; medm. ndogom (instr.), pri. v vseh 
sklonih noga; v medmiurščimi u ne prehaja v ii, torej: muha, kluč, zgubio, 
kdpio, zamujeno, krùh; isto velja za središko govorico; ob medm. vclel-
nikih ječ, ječte, povič, povičte navaja Ozvalld take oblike tudi še za 
Središče; povsod drugod imamo jêj, jêjte, povej, povejte; medm. 
moždSni, v vzhodnem delu Spodnje Prlekije modžSni, medm. dažda, 
nom. dašč, sred. dešč deždža (Ozvald, Zur Phonetik, 15); medm. krnica, 
spodnjeprl. imica, krnica (za tarna) ; medm. dat. lok. sg. mask. in nevtr. 
se končuje na -u: ku°"ju, sinu, bratu; enako v Središču; gen. sg. sestav-
ljene dcklinacije se glasi na -oga: iinoga, Ozvald navaja primere tudi še 
za Središče (gl. zgoraj točko 40). 
To je v glavnem vse, kar je skupnega santo medmurskeniu in 
spodnjeprleškemu govoru ; drugi skupni pojavi zavzemajo širše kajkav-
sko in slovensko ozemlje ter za vplive kajlkavščine na spodtijeprlešiki 
govor, zlasti na središko govorico niso značilni. Sicer pa bi bilo treba 
1 Intonacija je tudi v severnem Medmurju samo padajoča, primere pa 
navajam natančno po Oblakovem zapisu. 
sosednje medmurske in ka jkavske govore j u ž n o od D r a v e šele natančno 
raziskati, zlasti v leksikalnem pogledu, d a bi se še našli skupni po jav i ; 
ti so zlasti v rabi nekaterih suf iksov očitni, n. p r . - ja k : pr leško-med-
murslko lešjak < lešnjak: splošno slovenskemu lešnik, svečnjak: svečnik, 
ribnjak: ribnik ipd . 
Iz vsega povedanega sledi, da j e središka govorica del spodnje -
prleškega govora in d a so med murski vp l iv i v n j e j malenkostni. Pri -
našajo j ih priseljenci v Središče, ki se semkaj pr iženi jo ali kaiko drugače 
tulkaj nastanijo'; domač in i j ih tako j prepoznajo . Že v naslednjem rodu 
pa mnogi teh p o j a v o v p o d močnim v p l i v o m prleščime navadno že iz-
ginejo . Tra jen j e le и namesto pri . ii, ker ga j e v s lovensko zavednem 
trgu podpira l še slovenski knj ižni u. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
Die Sprechart von Središče ob Dravi wurde öfters, besonders von den 
Historikern, als ein sonderbarer DiaHokt aufgefaßt, der in sich den Beweis 
tragen soll, daß die ganze südöstliche Hälfte der Slovenske gorice erst nach 
dem Abzug der Madjaren aus diesem Gebiet um das Jahr 1200 neu besiedelt 
wurde. Dor Verfasser kam auf Grund seiner eigenen Untersuchungen im Ge-
lände und der älteren Beschreibung der Sprechart von Središče von K. Ozvald 
zu folgenden Ergebnissen: 
1. In Središče wird genau derselbe Dialekt gesprochen wie im übrigen 
südöstlichen Teil der Prle-Gebiets, das ist südöstlich der Linie Ormož—Ljuto-
mer. Der auffalendste Unterschied zur Sprechart der benachbarten sloweni-
schen Dörfer ist и anstatt ü, welches aus altem и entstanden ist. Sonst unter-
scheidet sich die Sprechart von Središče von der des übrigen südöstlichen 
Prle-Gebietes in keinem wesentlichen Punkt. Die Nuancierungen sind nicht 
großer als anderswo im slowenischen Sprachgebiet von Dorf zu Dorf. 
2. Das и anstatt ü muß in Središče denselben Ursprung haben wie das и 
dm benachbarten kroatischen Kai-Dialekt in Medjimurje. Die angrenzenden 
Kai-Dialekte südlich des Plusses Drava haben ü. Auf die Rückentwicklung 
des ü zu и hatte auch die slowenische Schriftsprache etlichen Einfluß. 
3. Ziemlich seltene Sondererscheinungen im Lexikon von Središče und vor 
allem kroatische und serbische Familiennamen, wie Aleksič, čačkovič, Hedžet, 
lurinič usw. sind jungen Ursprungs (aus dem Ende des 17. Jh., nach der 
großen Pestkatastrophe). 
4. Sonst ist die Untermundart im erwähnten Abschnitt einheitlich und 
bildet mit den Untermund arten nordwestlich von der Linie Ormož—Ljutomer 
bis zur Linie Vurberg (nordwestl. von Ptuj)—Slatina Radenci an der Mura eine 
sehr einheitliche Mundart, den sogenannten Prle-Dialekt