USAD NAD PODRAGO V VIPAVSKI DOLINI 
PRIMER PORUŠENEGA PRIRODNEGA RAVNOTEŽJA V FLlSNI 
SUBMEDITERANSKI POKRAJINI 
(z 1 karto, 30 slikami ter 1 profilom v tekstu) 
GLISSEMENT DE TERRAIN EN AMONT DE PODRAGA DANS 
LA VALLEE DE LA VIPAVA 
EXEMPLE D'£QUILIBRE DfiTRUIT DANS LA REGION 
SUBM£DITERRANEENNE DE FLYSCH 
(avec 1 carte, 30 figures et 1 profil en texte) 
D A R K O R A D I N J A 
SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 17. NOVEMBRA 1969 
UVOD1 
Kakor so usadi značilni za terciarno gričevje panonske Slovenije, 
tako so izjemni za flišna brda v našem Primorju. To velja kljub temu, 
da je flišno gričevje bolj razčlenjeno in razrezano ter na splošno tudi 
bolj strmo kakor gričevje panonske Slovenije in navzlic temu, da se 
flišni svet na Primorskem uvršča med naše najstarejše kulturne po-
krajine, k jer je izraba tal že od nekdaj zelo intenzivna. Zato bi bilo 
pričakovati, da je prirodno ravnotežje v flišnem svetu bolj razrahljano 
in porušeno. Ta razrahljanost n a j bi povzročila tudi nestabilnost tal, 
med drugim zlasti usade. Toda vsega tega je v Slovenskem Primorju 
malo, čeprav glede usadov tudi klimatske poteze v Primorju niso nič 
boljše kakor v terciarnem svetu panonske Slovenije. 
Poglavitni razlog za večjo Obstojnost flišnega gričevja je drugje, 
predvsem v njegovi geološki zgradbi. Med flišem namreč ni peskov, 
kjer bi se nabirala voda, prav tako tudi ne glin, po katerih bi z vodo 
prepojene plasti polzele. Vsega tega pa je v panonskem gričevju obilo. 
Eocenske flišne plasti, ki sestavljajo primorska brda, na splošno 
sicer niso odporne, saj so precej mehke, drobne in navadno tudi močno 
zgnetene. Sestavljajo jih namreč v glavnem drobnoplastoviti laporji 
in peščenjaki, ki se menjavajo v tankih, komaj nekaj centimetrov de-
belih polah. Toda med flišem so tudi odpornejši skladi, ki sestavljajo 
več decimetrov ah celo več metrov debele vložke trdnih apnenčastih 
laporjev, kremenovih peščen j akov, apnencev in breč. Morfogenetski 
pomen teh vložkov je predvsem v tem;, da 'tla uspešno utrde. To je torej 
poglavitni razlog, da usadi za flišni svet primorske Slovenije niso zna-
čilni. Kadar pa pride do njih, so tem zanimivejši. 
Usadi so tipičen poligenetski pojav, za usade ina relativno stabilnih 
tleh, kakršna so na flišu, pa velja to toliko- bolj. Saj se je morala pri 
tem sprožiti in uveljaviti cela vrsta različnih procesov, ki so se ustrezno 
prepletali in dopolnjevali, da je do takega pojava prišlo. Nečesa pa pri 
flišu vendarle ne smemo prezreti. Flišne plasti razpadajo zelo hitro in 
izdatno da tvorijo debelo ilovnato preperelino. Toda takih primerov 
ni veliko' zaradi istočasne živahne denudacije in erozije flišnih tal. Pro-
cese polzenja in posedanja tal je zato pričakovati kvečjemu v flišnih 
ilovicah, posebno če so nakopičene. 
Za nastajanje usadov so -klimatske razmere v Sloveniji več kot ugod-
ne. Pri tem ne mislimo le na velike letne količine padavin in občutno tem-
1 Študijo je finančno omogočil Sklad za znanstveno-raziskovalno delo 
filozofske fakultete v Ljubljani. Dokončana je bila maja 1969. leta. 
peraturno kolebanje med letom, temveč bolj na precej dinamični pada-
vinski in temperaturni režim; to velja zlasti za oba prehodna letna časa, 
za pomlad in jesen, ki sta v morfogenetskem, zlasti destrukcijskem po-
gledu še posebno razgibana dn učinkovita. Toda še pomembnejši sta ve-
lika spremenljivost in dinamika vremenskih procesov, ki izvirata 
predvsem iz klimatske prehodnosti in reliefne razgibanosti Slovenije, 
kar ustvarja številne ekstreme posameznih vremenskih procesov tako 
rekoč v vseh letnih časih. Če se taki ekstremi uveljavijo v tistih letnih 
časih, ki so že sami bolj dinamični, ka j kmalu pride do naglih, skoko-
vitih faz tudi v morfogenetskih procesih. 
Tako je tudi zima 1968/69 močno okrepila destrukcijske procese 
tal. Zlasti ob koncu zime je prišlo v preperelinskih plasteh marsikje do 
zelo dinamičnih procesov in s tem v zvezi tudi do polzenja tal. Snežna 
in mokra zima z večkratnim zmrzovanjem in odtajevanjem tal je ta do-
gajanja močno okrepila. Posledice se niso pokazale samo na cestah, ki 
so bile letos znatno bolj razmehčane, razrahljane in razpokane kot 
druga leta, temveč tudi v številnih polzenjih, usadih in zemeljskih pla-
zovih. O tistih, ki so ogrožali poti in naselja, je deloma obveščal tudi 
dnevni tisk. 
Tako so časopisi poročali (Delo, 22. in 27. II. 1969), da se je 21. 
februarja odtrgal obsežen zemeljski plaz nad Podrago v Vipavski dolini 
in ogrozil vas. Poročali so, da je zajel plaz okoli 4 ha površine, pri čemer 
je začelo polzeti približno milijon m a zemlje. Plaz je v Podragi eno 
hišo porušil (si. 24), več drugih poškodoval in sploh povzročil precejšnjo 
škodo (si. 21—29). Tiste dni, ko se je sprožil podraški usad, so se v 
Zgornji Vipavski dolini posedala tla tudi v Rebemicah, k jer se je del 
ceste pogrezmil za približno pol metra, posedla pa so se tla tudi na po-
bočju pri Mančah. 
NASTANEK USADA PO PRIPOVEDOVANJU DOMAČINOV 
Po pripovedovanju domačinov so dogodki v Podragi potekali takole: 
V petek, 21. februarja, so vaščani okoli 17. ure opažih, da je Mrzli 
potok, ki teče skozi vas, čedalje bolj kalen in blaten. Temu pojavu 
pa sprva niso pripisovali večjega pomena. 
Dve, tri ure kasneje, že pod noč, je začelo v pobočjih nad vasjo 
pokati in grmeti. Podražani so na jpre j pomislili na potres, kasneje pa 
so se spomnili blatne vode. Pohiteli so v hrib in ugotovili, da se trga 
zemlja in premikajo tla. Tedaj so se nevarnosti šele p rav zavedeli. 
Kmalu zatem so se nekaj sto metrov nad vasjo pojavile blatne 
gmote in začele siliti po grapi navzdol. Zemeljski plaz je potiskal raz-
mehčano ilovico, pomešano s kosi odtrganih flišnih kamnin ter z 
izruvanlimi drevesi, čedalje hitreje navzdol. Očitno je bilo., da bo kmalu 
dosegel vas in jo ogrozil. 
Prebivalci zgornjega dela vasi, imenovanega Kočevje, so se iz na j -
bližjih hiš hitro umaknili, drugi pa so z vso naglico začeli spravljati 
na varno živino, pridelke in opremo-. Hkrati so poklicali na pomoč 
milico, gasilce in vojake. 
Z buldožerjem so tik nad vasjo začeli mjrzlično graditi nasip, da bi 
zadržal plaz, ki se je čedalje bolj približeval vasi. 
Razmehčan blatni tok je kmalu dosegel v naglici zgrajeni nasip 
(okoli 21. ure). Ta je blatne gmote sprva sicer zadržal, ko pa so se bile 
nakopičile, so začele nezadržno polzeti čezenj. Okoli 23. ure je plaz s 
čelnim pritiskom eno hišo porušil2, sosednji3 dve pa z blatom deloma 
zatrpal. Vaščanom je uspelo ogrožene stavbe v glavnem izprazniti. 
Ker je blatni tok nosil s seboj tudi debla, je grozila nevarnost, da se 
bo struga med hišami zatrpala. S tem bi bil zajezen tudi Mrzli potok, 
ki teče skozi vas. Pri mostu sredi vasi je bila največja nevarnost, da se 
vse skupaj zagozdi in da plaz pritisne med hiše. Kazalo je že, da bo 
treba most razstreliti. Narasla voda je namreč že začela zalivati kleti 
najbližjih hiš. Vendar se je domačinom, vojakom in gasilcem posrečilo, 
da so zagozdeno drevje izvlekli iz skoraj že zatrpane struge. 
Na srečo je plaz, ki je že ponoči dosegel vas, začel kmalu slabeti. 
Usad in plaz4 sta torej nastala in se razvila v glavnem že v noči od 
petka na soboto. V nekaj urah se je namreč njuna dinamika v glavnem 
izčrpala, saj je polzenje tal doseglo višek že v prvih urah po nastanku 
usada. 
Drugi dan, v soboto, je blatni tok nad vasjo sicer še vedno polzel 
po grapi navzdol, vendar se je premikal le še s hitrostjo 30 do 40 km 
na uro. Toda tako hitro so se premikale samo vrhnje plasti, ki so pol-
zele prek nasipa, sioer pa je glavni pritisk že pojenjal. Popoldan se je 
plaz komaj še premikal po grapi. 
Ko so tega dne popoldan prišli strokovnjaki iz Ljubljane, so oce-
nili, da obsega plaz okoli 2,5 ha in da je zajel približno 300 000 m:l zem-
lje. Plaz na j bi bil sprožil hudournik, ki je spodjedal breg in s tem 
porušil ravnotežje v pobočju. Pričakovali so, da bo začel usad ob po-
novnem deževju spet drseti. 
Res se je naslednjo noč sprožil drugi usad, ki je više v pobočju 
odtrgal nove plasti. Tehniki so ocenili, da se je nanovo sprožilo okoli 
300 000 m9 zemlje, tako na j bi se bilo nad Podrago sprostilo v celoti 
okoli pol milijona m3 materiala. 
Ker je bilo očitno, da je predvsem od vode, ki zamaka usad, od-
visno, ali se bo plaz še nadalje širil po grapi navzdol, so bili prvi posegi 
usmerjeni v to, da so na zgornji strani usada prestregli vodo in jo mimo 
plazu speljali po pobočju. Hkrati so začeli črpati vodo tudi na spodnjem 
koncu plazu, iz struge sredi vasi pa so odvažali nakopičeno gradivo. 
Vzdolž usada in plazu so postavili opazovalne točke, da bi merili 
premikanje tal. 
Tretji dan (25. II.) sta se usad in plaz navidezno umirila. 
2 Hišna št. 73, last Mari je Bratuževe. 
3 Hišna št. 74 in 75. 
4 Glede razlikovanja med usadom in plazom glej terminološko poglavje 
na koncu študije. 
;radisce 
WOREHOV!CA 
OVšcifuca-
Usad nad Podrago v Vipavski dolini 
Leaenda' 1 - usad, 2 - zemeljski plaz, 3 - plazina, 4 - zatrpana struga, 5 - živoskalna struga, 
6 - fosilni izgon, 7 - naravna struga na vršju, 8 - povirje usada, 9 - razvodnica, 10 - vrsaj 
SI. 1. Dol nad Podrago z usadom v pobočju. Zgornji del usada na sliki ni 
viden, ker leži v dolinici, ki je zajedena poševno v pobočje 
TOPOGRAFSKA OZNAKA POKRAJINE 
Da bi spoznali, zakaj ije nad Podrago prišlo do usada, je treba osvet-
liti ne samo prirodnogeografske temveč tudi nekatere družbenogeograf-
ske poteze pokrajine. V tej luči se da laže razumeta, zakaj je usad 
nastal, zakaj se je tako razvijal in ka j tak pojav pravzaprav pomeni v 
prirodni oziroma družbeni pokrajini, kakršna je Zgornja Vipavska 
dolina. 
Podraga5 stoji neposredno na vznožju Vipavskega Vrhja6. Do 600 m 
visoko flišno hribovje je precej razčlenjeno in razrezano-. Vanj se na-
mreč živahno zajedajo potoki, ki odtekajo v Močilniik in po n jem v 
Vipavo. Pri tem je osnovnega pomiena dejstvo* da upadajo flišne plasti, 
ki gradijo hribovje, precej strmo in so pobočja zaradi tega tudi bolj 
stabilna, čeprav so visoka, strma in razrezana. 
Mrzli potok, ki teče skozi Podrago, je potisnil povirje do glavnega 
slemena pod Vovščico (603 m)7 in izdelal v flišnem hribovju okoli 3 km 
5 Nad vasjo so ledinska imena Draga, V Dragah, Orehova draga. — Draga 
pomeni domačinom plitvo, zložno dolinico, pokrito z gozdom, pa tudi ple-
menit, negovan gozd. Oboje kaže na nekdaj m a n j razrezana, le z blagimi 
dolinicami prekinjena pobočja, pokrita z lepimi gozdovi. Odtod izvira očitno 
tudi ime vasi. 
6 Skupnega imena za flišno hribovje med Močilnikom in Rašo Podražani 
ne uporabljajo. Vrh je jim pomenijo samo sleme in naselja na njem. 
7 Domačini pravijo tudi Vovšče. Ker se nanaša ime na ovce, bi bila 
knj ižna oblika Ovščica. 
SI. 2. Nagneteno površje na sprednji strani usada je obtičalo 
komaj 400 m nad vasjo 
dolgo in precej razvejeno grapo8 (prim. karto). Na vznožju, k jer Mrzli 
potok zavije, preden se spusti v dolinsko dno, je nastala Podraga. Toda 
do usada ni prišlo ob Mrzlem potoku, temveč v stranski, strmi doli-
nici, imenovani Dol, ki se zajeda v flišno pobočje Sojka, neposredno 
nad vasjo. Kratka, pobočna grapa je dolga vsega 700 m in sega navgor 
do stranskega prevala v višino 358 m, medtem ko je Podraga 180 m 
8 Ker domačini zanjo n imajo posebnega imena, jo bomo označevali kot 
Podraško grapo oziroma dolinico. 
visoko. Kočevska grapa se torej do Podrage spusti kar za okoli 180 m. 
Razmeroma šibek, a precej hudourniški Kočevski potok,9 ki teče po 
grapi, se v vasi združi z Mrzlim potokom. Tik nad sotočjem je ob Ko-
čevskem potoku zgornji del Podrage, imenovan Kočevje. Kratka, strma 
grapa se odpira torej naravnost proti vasi (si. 1). Flišne plasti upa-
dajo deloma v pobočje, deloma vzporedno z njim. Kočevski potok torej 
prečka sklade, kar daje njegovim flišnim pobočjem večjo stabilnost. 
Razen tega je grapa v celoti pokrita z drevjem10, ki tla precej dobro 
ščiti, čeprav gre za razmeroma mlad hrastov gozd. 
Kako to, da je kljub temu prišlo do usada v te j sicer strmi,, a vsaj 
navidezno stabilni dolinici? 
Odgovor na to da zgornji konec dolinice, imenovan Kusovei, k jer 
se Dol poševno preusmeri v pobočje, hkrati pa se v to smer zasukajo 
tudi flišne plasti, tako da visijo dkladi na obeh straneh Dola vzporedno 
s pobočjem. Tu je do usada tudi prišlo. Razen tega so flišne plasti na 
levem pobočju in v stranskem, razvodnem hrbtu precej zgnetene. Tem 
neugodnim geološkim potezam so se pridružili še drugi faktorji, zlasti 
hidrološki in družbenogeografski, ki so labilnost tal še povečali. 
V celoti kaže, da je podraški usad skupna posledica ne samo prirod-
nih, temveč tudi družbenih faktorjev. Pri tem imajo svoj delež tako g e o -
l o š k e kot tudi r e l i e f n e osnove in m o r f o g e n e t s k i procesi, 
nadalje h i d r o l o š k i pojavi, prav tako pa tudi v e g e t a c i j a in 
k l i m a . Slednjič gre tudi za v p l i v č l o v e k a , ki je z nesmotrnim 
poseganjem v naravo precej pripomogel, da se je na flišnih pobočjih 
nad Podrago11 prirodno ravnotežje močno razrahljalo. Neposredni povod, 
da se je razrahljano ravnotežje dokončno porušilo, pa je bil neugodni 
potek vremena ob koncu letošnje zime. 
9 Pravijo mu tudi Kočevarski potok. 
10 Listnatemu (nižinskemu) gozdu, kakršen je npr. na flišnih pobočjih 
nad Podrago, pravijo domačini dosledno »meja«, medtem ko označujejo za 
gozd samo iglasti (višinski) gozd, kakršen je npr. na Nanosu. 
11 Imena v okolici Podrage 
Socerb (555 m) — hrib nad Podrago 
Ovščica oziroma Ovčinica (603 m) — hrib v povirju Mrzlega potoka 
Soj k — hrib v povir ju Kočevskega potoka 
Veliko brdo — hrbet med Mrzlim in Kočevskim potokom 
Sobotinca — hrbet vzhodno od Kočevskega potoka 
Mrzli potok z izviroma Škabovec in Podgreben 
Kočevski potok — desni pritok Mrzlega potoka s sotočjem v Podragi 
Globotinski potok — vzhodno od Kočevskega potoka 
Dol — dolinica Kočevskega potoka (Kočevska grapa) 
Kusovei — zgornji del Dola z usadom 
Pašče in Hrobotišče — pobočja na vzhodni s trani Dola 
Draga, Orehova draga, Pod Velikim brdom, Stani breg, Orehovica — raz-
členjena flišna pobočja zahodno od Dola 
Globotina (Globotinica) — dolinica vzhodno od Dola 
Podraga — z deli vasi: Kočevje, Jegno, Gorica, Bi tnja ter Dolenji, Sred-
nj i in Gorenji konec 
Podraško polje (pod vasjo) z ledinskimi imeni: Prešnica, Loke, Njive, 
Spodnje njive, Podzid, Grabe, Steze, Delce, Žage, Dobrad, Stranica, Plaščica, 
Zadrh, Polje, Trakci, Grobi je 
Dimenzije reliefa 
Osnovna razmerja 
1. dno Zgornje Vipavske doline — okoli 140 m nadm. višine, 
2. vznožje pri Podragi—• 170 m, 
3. Vrh je (sleme) nad Podrago — 600 do 630 m (Ovščica, Gradišče), 
4. relativna višina med dolino in flišnim hribovjem — 490 m. 
Dimenzije Dola 
1. dolžina (od prevala do Podrage) — 780 m, 
2. širina — do 400 m, 
3. viš. razlika — 178 m (od prevala 358 do Podrage 180 m), 
4. površina — 0,31 km3, 
5. asimetričnost dolinice — 1 : 3,2 (desna pobočja segajo do višine 360 m, 
leva do višine 430 m), 
6. nagnjenost pobočij: 
a) v spodnjem Dolu — 20 do 25°, 
b) v srednjem Dolu — 30 do 35°, 
c) v zgornjem Dolu — 38° (vzporedno s spodnjim delom usada). 
Podraška grapa — grapa Mrzlega potoka (do Podrage) 
1. dolžina — 2,5 km, 
2. površina — 3,30 km?, 
3. viš. razlika — 460 m (od 170 m pri Podragi do 630 na slemenu), 
4. celotna dolžina Mrzlega potoka (do izliva v Močilnik) — 4 km. 
Globotinska grapa 
1. dolžina — 1,9 km, 
2. površina — 1,37 kmi2, 
3. viš. razlika — 375 m (od 180 m na vznožju do 550 na slemenu). 
Podraški vršaj 
1. dolžina — 1,4 km, 
2. površina — 1,36 km2, 
3. viš. razi. — 40 m (od 170 na vrhu do 130 na spodnjem robu), 
4. nagnjenost — od 2 do 6°. 
Arealno razmer je : 
a) med Globotinsko in Podraško grapo — 1 :2 , 
b) med Dolom in Podraško grapo — 1 :12,6. 
PRIRODNOGEOGRAFSKE IN DRUŽBENOGEOGRAFSKE 
ZNAČILNOSTI PODRAŠKE POKRAJINE 
Geološke osnove 
V geološkem pogledu imajo flišna pobočja nad Podrago naslednje 
značilnosti. Vipavsko Vrhje, ki ga sestavljajo apnenci in fliš, tvori se-
verno' krilo kraške (tržaške) antiklinale, ki je hkrati tudi južno krilo 
vipavske flišne kadlunije. Prevladujoča smer skladov je dinarska, plasti 
pa vpadajo v glavnem proti severu oziroma severovzhodu. V tej smeri 
si sledijo tudi čedalje mlajši skladi; na kraški strani Vrhja so najpre j 
kredni in nato paleocenski apnenci, na vipavski pa spodnje in srednje-
eocenski fliš. Medtem ko je zgradba apnencev precej pravilna, so- flišne 
plasti drobno nagubane in zgnetene:, tako da se smer in upad že na 
krajše razdalje precej spreminjata. Na splošno so flišne plasti dokaj 
SI. 3. Vrhnji del usada je nastal v zgornjem, poševno v pobočje zajedenem 
Dolu, imenovanem Kusovci 
strme, kar je posledica prevrnjene grude Nanosa, ki je vmesne flišne 
plasti stisnila ob kraško antiklinalo. 
Na geološko zgradbo- flišnega dela Vipavskega Vrhja opozarja že 
reliefna izoblikovanost hribovja, posebno pa vanj zajedene podolžne do-
linice in grape. Nazoren primer je dinarsko usmerjeni Trebižanski 
potok, katerega dolinica je izrazito nesimetrična. Medtem ko je desno 
pobočje kratko in strmo — sestavljajo ga namreč skladovna čela — je 
leva stran dolinice, ki poteka v smeri skladov, široka in položna. Na 
tej strani so tudi vsi pritoki. Očitno je, kako je geološka zgradba po-
glavitni vzrok za asimetrijo dolinice in vodnega odtoka v njej . Po-
dobne strukturne poteze reliefa so tudi pri nekaterih drugih podolžnih 
dinarskih črtah flišnega hribovja, npr. pri Pasjem repu. Drugače pa je 
pri grapah, ki so v hribovje zajedene prečno-, pravokotno na dinarsko 
smer. T-am sicer strukturne črte reli-efa niso -tako očitne, s-o pa za razvoj 
posameznih delov -dolinic vseeno pomembne. To velja tudi za raz-
rezana pobočja nad Podrago, kamor so posegli Mrzli, Kočevski in Glo-
botinski potok. Za vse t r i je značilno, -da so usmerjeni transverzalno na 
geološko zgradbo, tako da vseskozi prečkajo flišne plasti! To daje nji-
hovim dolinicam razmeroma precejšnjo stabilnost. Zaradi različne lo-
kalne geološke zgradbe pa je med njimi marsikatera razlika. To velja 
tu-di za Dol nad Podrago, k je r se je sprožil usad. 
Na vznožju hribovja so okr-og P-odra-ge filišne plasti nagnjene proti 
severovzhodu. Sprva upadajo strmo, pod vasjo, s-o nagnjene za 70—80°, 
po grapi navzgor pa so čedalje poiožnejše, vendar povečini še vedno 
Podolžni prerez usada nad Podrago v Vipavski dolini 
~ 1 : 2000 
nagnjenje za več kot 40°. V spodnjem in srednjem delu grape so torej 
Hišni skladi nagnjeni v smeri pobočja, vendar upadajo poprečno za 
15—20° bolj strmo od površja. Tu in tam je zgradba flišnih plasti tudi 
drugačna, vendar gre povečini za drobne tektonske elemente. 
V srednjem delu grape pa se flišne plasti sprevržejo v nasprotno 
stran, v pobočja, tako da upadajo proti jugozahodu, a obdržijo pri tem 
dinarsko smer. Prehod je nagel in brez antiklinalnega svoda. Pri tem 
je pomembno-, da se vzporedno s tem preusmeri tudi Dol in se v skoraj 
dinarski smeri zaje poševno v pobočje (si. 3). S tem se je zgornja tret-
jina Dola, imenovana Kusovci, izoblikovala skladno z geološko zgradbo, 
kar je posebno prepričljivo v stranskem slemenu na desni strani doli-
nice, k jer so pobočja istovetna s Hišnimi skladi; ti so funkcionirali kot 
drsne ploskve, ko se je sprožil usad. Toda tudi skladi na levi strani Ku-
sovoev so večinoma vzporedni s pobočjem, kar pomeni, da gre v zgor-
njem delu Dola za sinklinalno progo.. Levo, jugozahodno sinklinalno 
krilo, ki sestavlja pobočja Sojka, je sicer precej porušeno, saj se smer 
in upad skladov pogosto menjavata, toda povečini gre vendarle precej 
določno za izokllinalno krilo. Zgornji konec Dola je potemtakem izdelan 
v ogromnem žlebu, kar je bilo odločilno za nastanek usada. 
Geološka zgradba Dola ima še nekatere druge poteze, ki so po-
membne za razumevanje usadnega mehanizma. To velja zlasti za vložke 
eocenskega peščenjaka, ki se vlečejo na desni strani Kusovcev v stran-
skem slemenu — razkrile so jih že kulturne terase —, Dol pa prečkajo 
približno tam, k je r se grapa preusmeri in odpre naravnost po pobočju 
navzdol. Na tem mestu je nastal živoskalni prag, pod n j im pa po-
globljeni del grape. V dinarski smeri potekajoči vložki odpornejšega 
peščenjaka imajo za Dol dvojini pomen. Razen tega, da gradijo stransko 
sleme, so v srednjem delu grape ustvarili stopnjo, ki je v zgornjem 
Dolu preprečevala poglabljanje, tako da so Kusovci obviseli; zaradi 
tega so plasti zgubile oporo. Razen tega pa peščenjakovi vložki s severo-
vzhodnim sinklinalnim krilom vred zadržujejo vodo, ki priteka s Sojka, 
kajt i v smeri pobočja nagnjeni skladi pospešujejo odtok vode proti Dolu, 
medtem ko nasprotno nagnjeni skladi stranskega slemena to vodo za-
držujejo oziroma jo v zgornji tretjini Dola osredotočijo v območje lo-
kalne sinklinale. 
Ko se je usad odtrgal, je razkril več metrov debele plasti ilovic, 
ki so nakopičene v zgornjem delu dolinice. Analiza je pokazala, da gre 
povečini za plasti, ki so rezultat razpadanja -in preperevanja fliša. Ve-
činoma so to eluvialne oziroma denudacijske, neplastovite r jave ilovice 
z značilno nehomogeno strukturo in številnimi napol razpadlimi kosi 
flišnih peščenoev. Spodnje plasti so bolj kompaktne in homogene ter 
značilne sive barve, kar opozarja, da so nastajale v pretežno vlažnem 
okolju. Pri tem pa so ene in druge ilovice brez karbonatov. Vprašanje 
je, koliko je to v zvezi s kemično sufozijo. 
Za izoblikovanost Dola pa za rnorfogenetske in hidrološke procese 
v n jem je poglavitno, da je proti severu usmerjeni del grape izrazito 
konsekventen, medtem ko je zgornja, skoraj dinarsko usmerjena t ret-
jima dolinice skladna z geološko zgradbo. To je poglavitni vzrok, da so 
v Kusovcih tla lokalno nestabilna, čeprav so širše geološke razmere 
flišmih pobočij nad Podrago razmeroma ugodne. 
Hidrološke poteze 
Analize so pokazale, da so vsebovale plasti, ko se je usad sprožil, 
razmeroma malo vode, čeprav jih povečini sestavljajo ilovice in gline. 
Pri tem pa so se med posameznimi delo. usada pokazale precejšnje raz-
like. V zgornjem delu Kusovcev je imela ilovnata preperelina tako malo 
vode, da se je z odtrganih pobočij sipala in pri tem na številnih me-
stih prekrila drsne ploskve. Vzrok za tako malo navlaženo preperelinsko 
odejo niso samo strma pobočja, temveč tudi gladka kameninska pod-
laga, po kateri pronicajoča voda sproti odteče. Ko smo jemali vzorce, 
ilovice ni bilo mogoče rezati, ker se je sproti drobila. Podobno je bilo 
z gradivom v spodnjem, nakopičenem delu usada. 
Na razlomljenem površju, ki se stopnjasto spušča v dno grape, so 
bile razgaljene sicer kompaktne, a razmeroma malo navlažene plasti 
ilovnate preperehne, pomešane z odtrganimi kosi flišnih kamenin, po-
sebno peščenca. Tudi položno površje v srednjem delu usada ni bilo 
dosti vlažnejše. Mokre so bile edino ilovice v zgornji usadni steni. Trije 
vzorci, vzeti iz odloma dtva dni po, usadu (25. II.), so pokazali, kolikšna 
je bila namočenost gradiva. Tako je 1 dm3 ilovice iz globine 2 m. tehtal 
2323,9 g, naravno osušen pa je čez pet dni imel 2287,14 g. V globini 4 m 
je bila razlika med svežim in naravno osušenim vzorcem 43,1 g, v globini 
6,3m pa 72,3 g pri 1 dm3 ilovice. Vlažnost ilovice je v globini 6,3 m 
znašala torej 3,'2 %, glede 'na laboratorijsko osušenost pri 90° C pa 22,4 %>. 
Bistveno drugačna je bila premočenost gradiva na skrajnem spod-
njem koncu usada, ki ga je zamakal zajezeni Kočevski potok. Gradivo 
je bilo tako prepojeno z vodo, da so se tla pod stopinjami nevarno 
ugrezaia. Toda v celoti je analiza (ilovnatega materiala iz različnih delov 
usada pokazala, da je kubični meter usajenega gradiva zadrževal 
razmeroma malo vode, poprečno le 7918 g. Glede na to so usajene 
plasti vsebovale skupno okoli 2400 m3 vode. Upoštevati pa je treba, da 
se je usad, ko se je sprožil, nekaj vode že iztisnil; voda se je namreč 
izcedila zaradi notranjega pritiska premikajočih se plasti. V celoti vzeto 
pa so bile usajene plasti z vodo le zmerno prepojene. Da pa je bilo 
v podlagi drugače, sklepamo že po tem, da je Kočevski potok, ko so 
se plasti trgale, močno narasel. 
Z vodo skromno prepojene plasti podraškega usada ne presenečajo. 
Očitno je namreč, da se v Dolu niso mogle konoentriirati posebno vehke 
količine vode, ker je padavinsko zaledje usada zelo skromno. Saj je 
dolinica, v kateri se je sprožil usad, dolga vsega 700 m in obsega komaj 
0,22 km2 površja. Pri tem je treba še upoštevati, da tiči usad v zgor-
njem delu grape, tako da je njegovo povirje še manjše in zajema le 
0.09 km2 površja (9.1 ha). Ker znaša poprečna letna količina padavin 
rna tem področju okrog 1400 mm, bi odtekalo — seveda brez izgulbe za-
radi izhlapevanja itd. — z vsakega kvadratnega kilometra poprečno 
421 vode na sekundo. Na koncu usada n a j bi se potemtakem zhiralo 
nekaj več kot 3 1 vode v sekundi. 
Ker je v letošnji zimi padlo 400 mm padavin, bi poprečni pretok 
v februarju znašal 4,6 1 v sekundi. Nasprotno pa bi v poletnem času 
imel Kočevski potok poprečno le 0,2—0,3 1 vode na sekundo, d e d e na 
maksimalne dnevne padavine pa bi kratkotrajni odtok z Dala presegel 
100 1/sek. Glede na absolutni dnevni maksimum (166 mm — 11. IX. 1953) 
more Kočevski potok doseči celo 173 1/sek. V zgornjem delu grape, k je r 
je usad, pa bi absolutni pretoki znašali največ četrtino teh vrednosti. 
Pri tem pa je treba upoštevati, da padejo maksimalne dnevne pada-
vine povečini v nalivih (in ije zato dejanski vodni odtok vselej večji 
od poprečnega dnevnega odtoka. Zgornji podatki kažejo, da ima. Kočev-
ski potok zelo močne hudourniške poteze, kar je za pobočno grapo, 
kakršna je Dol, tudi razumljivo. 
Za razumevanje usada pa je pomembnejše, če ugotovimo-, v kakšnih 
hidroloških razmerah je prišlo do usadniih procesov. Dva dni po usadu 
(25. II.) je imel Mrzli potok ob sotočju z Močilnikom 240 1 vode v se-
kundi (tabela 1.) Ker meri padavinsko zaledje Mrzlega potoka 4,01 km2 , 
je z il km2 odtekalo 60 1 vode.1'2 Tudi sosednji Globotinski potok je imel 
domala enak specifični odtok (631), kar je spričo enakih prirodniih raz-
mer tudi razumljivo. Globotinski potok je ob izlivu v Močilnik imel 
niamreč 126 1/sek, njegovo padavinsko zaledje pa meri 1,37 km2. 
Pri Kočevskem potoku zaradi plazu ni bilo mogoče izmeriti celot-
nega vodnega odtoka. Kljub temu pa nam posamezna merjenja v Dolu 
ter primerjava s sosednjimi dolinicami nudijo precej zanesljive po-
datke o vodnih razmerah v Dolu. Glede na površino Dola (0,31 km2) in 
na specifični odtok v sosednjih dveh grapah je imel Kočevski potok, 
ko se je usad sprožil, okrog 12,61 vode na sekundo. Upoštevati pa je 
treba, da je padavinsko Območje usada manjše (9,1 ha), ker leži usad 
v zgornjem delu grape. Zato se je na njegovi spodnji strani moralo ste-
kati le okoli 5,41 vode v sekundi. Glede na to, da so bile hidrološke 
meritve izvedene šele dva dni po usadu, je pričakovati, da se je usad 
sprožil ob pretoku 61 do največ 7 1/sek. To je v primerjavi z absolut-
nim dnevnim ekstremom, izračunanim na osnovi padavinskih podatkov, 
izredno malo. Hkrati pa je to zanesljiv dokaz, da se usad nikakor ni 
mogel sprožiti zgolj zaradi teh pretokov, temveč je šlo za učinke aku-
mulirane vode v podlagi. 
Hidrološka merjenja na usadu samem so dala še naslednje podatke. 
Na njegovi zgornji strani je iz razkrite stene, visoke do 6 m in sestav-
ljene povečini iz r javih ilovic, silila voda še drugega dne po usadu 
vsepovsod na dan. Na levi strani odloma (gledano po Dolu navzdol) 
je 0,6 m pod površjem pritekal na dan /izvir z 0,41 vode na sekundo. 
V srednjem in desnem delu odloma pa vodnega odtoka zaradi raz-
12 Vse površine so izračunane s p lanimetr i ranjem na topografski kar t i 
1 : 25 000 oziroma ustrezni fotografski povečavi v merilu 1 :10 000. 
mehčanih tal ni bilo mogoče v celoti izmeriti. Voda je namreč precej 
enakomerno oblivala steno, dva močnejša curka pa sta imela po 0,11 
vode na sekundo. Usadna stena je bila še vsepovsod razmočena, glinaste 
površine pa mastne in spolzke ter gnetljive. Razen teh treh .izmerjenih 
izvirkov na zgornji strani usada sta bila še dva šibkejša, eden od teh 
že na levem pobočju. Celotni roj izvirkov na zgornji strani usada je 
dajal največ 0,81 vode na sekundo. Upoštevati pa je treba, da se je usad 
odtrgal komaj 40—50 m od prevala, s katerim se dolinica zaključi. Glede 
na neznatno padavinsko zaledje (1 ha) in specifični odtok se je pod 
prevalom zbiralo 0,6—0,71 vode na sekundo, kar se docela ujema z 
dejansko .izmerjenim pretokom. Nekaj vode se je sicer zbiralo na raz-
lomljenem usadnem .površju pod odlomom, vendar pa celotni, vodni 
odtok z zgornjega dela usada ni presegal 1 l/sek. Toda ne glede na koli-
čino je očitno, da je tekla voda sprva v celoti pod površjem. 
Nasprotno pa je na spodnji levi strani usada, kamor so po jarku 
speljali površinsko vodo, znašal odtok 1,9 l/sek, kar dokazuje, da je z 
leve strani, s pobočja Sojka, pritekalo približno ravno toliko vode kot 
z zgornjega dela Kusovcev. Ker pa je padavinsko zaledje na Sojku vsaj 
dvakrat obsežnejše, je očitno, da del vode odteka tudi pod površjem 
in prihaja na dan na spodnjem robu usada. To se ujema tudi z računi 
o specifičnem odtoku, po katerih daje padavinsko zaledje usada skupno 
5,4 l/sek. Potemtakem je odtekala po izkopanem jarku približno dobra 
tretj ina vse vode. 
Glede na specifični odtok se z vrha Kusovoev zbira sedaj vsa voda 
na površju. Zato ni pričakovati večje količine vode na drsni osnovi. 
S tem seveda ni rečeno, da so vodne razmere v zgornjem delu usada 
ugodne. Prezreti ne smemo, da so v Kusovcih nakopičene debele plasti 
ilovnate prepereline — v odtrgani steni so razkrite več ko 6 m na 
debelo — v katerih se zadržuje voda in zamaka živoskalno podlago. 
Razen tega pa skladno s pobočji Sojka nagnjene flišne plasti omogočajo 
vodne žile in skladovne izvire. Tak je npr. skladovni izvir na globo-
tinski strani prevala. Zato je v hidrološkem pogledu najpomembnejša 
leva stran usada, ki dobiva vodo s pobočij Sojka. Glede na geološko 
zgradbo je pričakovati, da se del vode zbira tudi v globljih horizontih 
na dnu Kusovcev. V tem je latentna nevarnost za stabilnost usajenih . 
plasti. Videti je, da večina vode, ki prihaja na dan na spodnjem robu 
usada, priteka ravno od tod. Na to kažejo' tudi hidrološka merjenja, iz-
vedena dva meseca kasneje (19. IV.). 
Tega dne je bilo v sanacijskem žlebu na zgornji strani usada 0,07 1 
vodnega pretoka v sekundi. V žlebu sredi usada je bilo istočasno 0,12 
l/sek vodnega pretoka in na koncu korita, že na spodnjem robu usada, 
še vedno le 0,21 vode v sekundi. Vodni pretok Kočevskega potoka pa je 
300 m pod usadom, to je približno 100 m nad vasjo, znašal istočasno 1,6 1 
vode na sekundo. To pomeni, da se je površinsko odtekala komaj četr-
tina vse vode, ki se zbira z usadnega zaledja, vsa ostala voda pa se je 
še vedno stekala pod usadom. Razmerja med površinsko in globinsko 
vodo pri prvem in drugem merjenju kažejo-, da ima slednja znatno sta-
SI. 4. Pogled z roba usada po Dalu navzdol. Ob vznožju Po-
draga, za njo Podraško polje in dalje obsežno dno Zgornje 
Vipavske doline z Visokim krasom v ozadju 
novitnejše količine. Za sanacijo usada je torej poglavitno, kako se spre-
minja n juno razmerje ob različnem vodnem stanju. 
Za presojo hidroloških značilnosti Dola in usada v n jem so po-
membna tudi še naslednja razmerja. Medtem ko obsega usad 1,4 ha, 
meri padavinsko zaledje na njegovi desni strani (v stranskem slemenu) 
0,5 ha, na levi strani pa 7,2 ha. Razmerje med enimi 'in drugimi pobočji 
je torej 1 : 14. Zato je razumljivo, da poglavitni vodni odtok, ki se zbira 
v Dolu, prihaja izpod Sojka. Še zgovomejše je razmerje med usadom 
in celotnim padavinskim zaledjem.; kaže namreč, da je to zaledje samo 
šestkrat večje od usada (1 : 6,4). Ta razmerja dokazujejo, da so nastali 
obsežni premiki v razmeroma skromnem povirju, ki ne zmore veliko 
vode. To je tudi poglavitni vzrok, da so se usajene plasti le malo pre-
maknile. Seveda pa usad 'ni spolzel na tako kratko razdaljo samo zaradi 
pomanjkanja vode v podlagi, temveč tudi zaradi kamninskega praga, ki 
prečka dolinico. 
Do usada je kl jub razmeroma zelo skromnim količinam vode prišlo 
zato, ker se je njihov učinek stopnjeval zaradi nadvse ugodne geološke 
zgradbe in drugih faktorjev, ki so pripomogli, da so v dnu dolinice 
zbrane vodne žile porušile obstojnost plasti. Kljub ugodnim osnovam 
pa se plasti nliso ka j prida premaknile. Skromni, do 20 ali 30 m dolgi 
premiki usajenih plasti bi ostali celo brez večjih posledic, če ne bi vodi, 
ki priteka izpod Sojka, usad zaprl poti. To je šele povzročilo, da je za-
jezena voda začela zamakati plasti, ki jih je usad potisnil v poglobljeni 
del grape. Zajezena voda je zamakala spodnji del usada, dokler ni vodni 
pritisk pognal razmehčane plasti po grapi navzdol. Tako je nastal ze-
meljski plaz, ki je prodrl do vasi. Zemeljski plaz je tako rekoč stranska 
in nikakor ne nu jna posledica usada. Ce bi se bil usad premaknil le za 
nekaj metrov manj, se plaz sploh ne bi sprožil; nasprotno pa bi nastal 
katastrofalen plaz, če bi se bil usad spustil morda samo še za 20 ali 30 m 
globlje v grapo. V tem primeru bi se zajezilo znatno več vode in raz-
mehčalo mnogo več plasti, ki bi udrl-e po grapi navzdol ne le do vasi, 
temveč tudi preko nje še daleč na Podraško polje. V tem primeru se 
katastrofi pač ne bi bilo mogoče izogniti. Tako pa je zajezena voda 
razmehčala in odnesla na skrajnem spodnjem robu pravzaprav samo 
nekaj odstotkov celotnega usada. Zemeljski plaz se je ustavil, ko je 
zajezena voda odnesla v dno grape potisnjene plasti. Zaradi te vode 
so bile torej posredne posledice usada mnogo večje od neposrednih. 
Stabilizacija usajenega površja je najbolj odvisna od vodnega re-
žima v Dolu. Pri tem pa so razen površinskega vodnega odtoka po-
membne zlasti vodne žile v usadni podlagi. Razen vzdolžnega vodnega 
toka, ki se zbira na dnu Kusovcev, so pomembne zlasti prečne žile, ki 
tečejo izpod Sojka in utegnejo znova spodmakniti usajene plasti. Če-
prav je zaradi njih nastal zemeljski plaz, so za sam usad manj nevarne, 
ker je živoskalna struga, po kateri vode odtekajo, nižja od usadne 
podlage. Poglobljena erozijska struga ob vznožju usada zmanjšuje ne-
varnost, da bi znova prišlo do zamakanja in razmehčanja usajenih 
plasti. Nevarnost pa je, da bo razrahljani usadni material spet zatrpal 
hudourniško strugo. Dvignjeni vodni pretok bi v tem primeru usajene 
plasti znova zamakal in odnašal. To bi se dalo preprečiti s tem, da bi 
strugo očistili, usajeno površje pa vegetacijsko čim prej utrdili. 
H i d r o k e m i č n e a n a l i z e kažejo, da ima voda, ki se zbira 
neposredno z usada, zelo nizko trdoto (prim. tabelo 2). Šele potokom 
v dolini se trdota znatno poveča. Pri tem je pomembno, da ima voda 
v zgornjem delu usada najnižjo trdoto, ker kaže, da ne priteka od 
daleč, temveč se zbira na kra ju samem, v tam nakopičenih ilovicah. 
Glede na nekaj večjo trdoto Globotinskega izvira ni pričakovati, da bi 
voda pronicala iz skladovnih izvirov više v pobočju. Značilna pa je 
nekaj večja trdota izvira izpod Sojka in izvirov pod usadom, kar bi 
morda opozarjalo- na medsebojno zvezo. Pač pa presenečajo dva do 
trikrat višje trdote Kočevskega potoka, toda tega očitno ne gre pri-
pisovat i u s a j e n i m p las tem, k e r i m a t a p o d o b n o t r d o t o tud i Mrzl i in 
Globot inski po tok v sosedn j ih g r a p a h . 
T r d o t a vode v Dolu t o r e j kaže, da g r e p r i p o d r a š k e m u s a d u za 
loka lno z b i r a n j e vode. V celoti n a m h i d r o k e m i č n e ana l ize n e p o t r j u j e j o , 
da b i ime la p r i na rašča joč i lab i lnos t i t a l v Dolu u p o š t e v a n j a v r e d n o 
vlogo sufoz i ja . 
Tabe la 1 
Hidrološke meritve 
25. II. 1969 vodni p r e t o k 
v 1/sek 
1. Mrzli potok ob izlivu v Močilnik 240 
2. Specifični odtok Mrzlega potoka 60,0 
3. Globotinski potok ob izlivu v Močilnik 126 
4. Specifični odtok Globotinskega potoka 63,0 
5. Močilnik ob sotočju z Mrzlim potokom 2760 
6. Kočevski potok pred izlivom v Mrzli potok* 0,4 
7. Kočevski potok na plazu (20 m nad vasjo) 1,4 
8. Levi izvir v odtrgani steni na vrhu usada 0,4 
9. Srednji izvir v usadni steni 0,1 
10. Desni izvir v usadni steni 0,08 
11. Pretok v izkopanem jarku na robu usada 1,9 
12. Skupni odtok iz Dola (na osnovi spec. odtoka) 12,6 
13. Skupni odtok z usada (na osnovi spec. odtoka) 5,4 
19. IV. 1969 
1. Kočevski potok na plazu, približno 100 m nad vasjo 1,6 
2. Na vrhu usada v umetnem žlebu 0,07 
3. Sredi usada v žlebu 0 12 
4. Na spodnjem robu usada v žlebu 0,2 
p o d r o č j e 
* _ , . , , v km 1 
1. Padavinsko področje Mrzlega potoka 
— na flišu 2.994 
— na vrša ju 1 021 
— skupno 4.015 
2. Padavinsko področje Globotinskega potoka 
— na flišu I.375 
— na vrša ju 0.565 
— skupno 1.940 
3. Padavinsko območje Dola (Kočevskega potoka) 0.22 
4. Padavinsko področje usada 0.09 (9.1 ha) 
* V strugi, ki se ji je plaz pod prvim mostom v vasi izognil; v n je j se 
je pretakal samo manjš i del Kočevskega potoka. 
Tabela 2 
Hidrokemične analize (v °NT) 
Voda 
27. n . 19. IV. 3. V. 
cel. k a r b . Ca Mg cel. k a r b . Ca Mg cel. k a rb . Ca Mg 
1. Globotinski izvir 3.4 3.3 3.0 0.4 3.5 3.2 3.0 0.5 3.4 3.2 3.0 0.4 
2. Izvir na zač. usada 2.5 2.3 2.0 0.5 3.3 2.2 2.0 0.2 — — — — 
3. Voda sredi usada 3.1 2.4 2.2 0.9 2.4 2.2 2.1 0.2 — — — — 
4. Izvir izpod Sojka — — — — 3.4 3.3 3.2 0.2 4.1 3.7 3.8 0.3 
5. Voda na koncu us. — — — — 2.7 2.3 2.4 0.3 — — — — 
6. Izvir pod usadom — — — — 5.4 5.3 5.2 0.2 5.7 5.3 5.4 0.3 
7. Kočevski potok 
pred vasjo 9.0 8.7 8.9 0.1 8.2 7.7 7.9 0.3 7.9 7.7 7.5 0.4 
8. Mrzli potok v 
Podragi* 10.0 9.5 8.9 1.1 9.8 9.5 8.9 0.9 _ _ 
9. Mrzli potok pred 
izlivom 10.6 9.2 9.8 0.8 9.9 9.2 9.8 0.5 9.2 9.0 8.7 0.3 
10. Globotinski potok 
pred izlivom 9.6 8.9 8.4 1.2 8.4 7.9 8.1 0.3 
11. Močilnik 9.8 9.7 9.5 0.4 9.2 8.8 8.4 0.8 9.4 8.8 8.9 0.5 
* Se 27. 2. 1969 je bila kalnost potoka 2300 mg v 11 vode. 
Vremenske poteze 
Vremenske osnove za usad so bile naslednje. V Zgornji Vipavski 
dolini je decembru in januarju, ki sta bila malce podpoprečno namo-
čena, sledil izdatno namočeni februar. Decembra je padlo v Podragi 
120 mm, januarja 104 mm in februarja 177 mm padavin.14 Sosednje po-
staje jiih izkazujejo v tem času oelo nekaj več. Tako je bilo v Vipavi 
februarja 224 mm in v Senožečah 220 mm padavin. V Podragi je padlo 
februarja skoraj dvakrat toliko padavin, kot znaša dolgoletno poprečje. 
Ob koncu te dobe, nekaj dni preden je prišlo do usada, pa so se pada-
vine še stopnjevale, vendar ne toliko, da bi bile ekstremne. 
Glede na 30 letno obdobje (1930—1960) znaša poprečna letna koli-
čina padavin za sosednje Lože 1398 mm; razporeditev po mesecih pa 
nam za to obdobje kaže naslednji padavinski režim (v mm): 
J a n . Febr . Marec Apri l M a j J u n i j J u l i j Avg. Sept . Okt . Nov. Dec. 
111 91 84 91 111 130 111 99 152 132 150 131 
Poprečna namočenost zimskih mesecev (december, januar, februar) 
je v tem obdobju znašala 333 mm, medtem ko je v letošnji zimi padlo 
za petino (20,9®/») več padavin (402 mm). 
V treh dneh je pred usadom padlo v Podragi 67,5 mm dežja (prim. 
tabelo 3). Te padavine so bile nedvomno pomembne, vendar še zdaleč 
niso bile tolikšne, da bi že same po sebi sprožile usad, saj je na primer 
decembra padlo v še krajšem ičasu celo več padavin. Tako je bilo 18. de-
oembra 42,5 mm dežja in 19. decembra 56,5 mm, v dveh dneh je torej 
padlo kar 99 mm dežja. To pa je celo več od poprečne mesečne količine. 
Tudi v drugi polovici januarja je bilo več padavin (96,7 mm) kot teden 
dni pred nastankom usada, ko je padlo le 88,5 mm dežja. V drugih 
letih so hile maksimalne dnevne padavine še večje. Tako je 11. IX. 1953 
padlo v Ložah 166 mm padavin, kar je več kot poprečna mesečna koli-
čina za ta mesec (152 mm), dne 15. IX. 1955 je padlo 145,8 mm in 15. VI. 
1963 še 104 mm. V drugih letih je padlo sicer man j kot 100 mm padavin 
v enem dnevu, toda še vedno več kot nekaj dni pred usadom (prim. 
tabelo). Pri tem je značilno, da so maksimalne dnevne količine padavin 
največje jeseni -(septembra), ne pa ob koncu zime. V primerjavi z ma-
ksimalnimi dnevnimi padavinami drugod po Sloveniji, kjer je padlo v 
enem dnevu 200 ali 300 mm padavin, so dnevni ekstremi v Zgornji 
Vipavski dolini razmeroma skromni. Tovrstne padavine torej za usad 
očitno niso bile odločilne. Velike količine padavin v obliki nalivov so 
sicer pomembne za denudacijo in erozijo, za usade pa niso posebno 
ugodne, ker ob močnem deževju voda hitro odteče po površju, medtem 
ko v tla, posebno -če -so ilovnata, malo pronikne. Drugače je pri po-
časnem, dolgotrajnem deževju, ko voda sproti pronica v tla. 
13 Vsi podatki, ki jih nava jamo za Podrago, se nanašajo na meteorološko 
postajo v Ložah, ki je od Podrage oddaljena neka j več kot 2 km. 
Tabela 3 
Meteorološki podatki za Lože pri Vipavi ( f e b r u a r 1969) 
T e m p e r a t u r a v "C Popr . Dnev. Snež. 
Opombe D a t u m 
ob 7, 14. 21. 
dnev. 
t emp. 
padav . 
v m m 
ode ja 
v c m 
1. II. 4.1 5.3 4.3 4.5 
2. 4.1 4.9 5.1 4.8 
3. 6.6 7.8 3.0 5.1 0.6 delno oblačno 
4. 2.2 —0.6 —0.1 0.3 12.0 delno oblačno, rahel dež 
5. 1.3 1.1 —0.3 0.4 3.6 pretežno oblačno in vetrovno 
6. —0.1 1.8 1.3 1.0 
7. 0.5 4.2 —0.7 0.8 
8. 1.0 0.9 1,1 1.0 5.4 dopoldan rahel dež in oblačno 
9. 1.3 4.6 —0,9 1.0 38.4 1 oblačno, zvečer razjasnitve 
in hladno 
10. —1.3 1.6 —2.1 - 0 . 9 razjasnitve in ohladitev 
11. —6.8 2.7 - 5 . 8 —3.9 razjasnitve in ohladitev 
12. —4.6 —0.2 —1.0 —1,7 razjasnitve in ohladitev 
13. 0.3 1.5 0.5 0.7 6.8 11 pretežno oblačno; dopoldan 
megla, sneg 
14. 1.7 4.1 3.7 3.3 8 pretežno oblačno 
15. 1.5 3.5 2.1 2.3 7.8 4 delno oblačno 
16. 1.4 1.1 0,7 0.9 3.3 2 rahel dež s snegom 
17. 0.6 1.7 —0.5 0.3 9.9 3 pretežno oblačno in vetrovno 
18. - 1 . 3 4.8 1.1 1.4 3 pretežno oblačno 
19. 0.7 3.3 2.4 2.2 10.2 7 ves dan rahlo deževalo; 
oblačno 
20. 3.5 6.8 6.7 5.9 27.2 2 ves dan deževalo, vmes megla 
21. 5.9 10.5 2.9 5.5 30.1 dopoldan rahle padavine; 
nastanek usada 
Tabela 4 
Maksimalne dnevne padavine v Ložah pri Vipavi 
(za obdobje 1953—1964) 
1953 — 166 mm (11. IX.) — absolutni maksimum 1959 — 75,7 m m (26. IX.) 
1954 _ 69 m m (22. IX.) 1960 — 73,0 mm (18.11.) 
1955 _ 145,8 mm (15. IX.) 1961 — 96,3 m m (7. IX.) 
1956 — 78,7 mm (19. I.) 1962 — 68,4 m m (6. III.) 
1957 — 50,2 mm (20. VIII.) 1963 — 104,0 m m (15. VI.) 
1958 — 94,8 m m (28. VI.) 1964 — 66,4 m m (9. X.) 
Za padavine pred nastankom usada je torej pomembnejše, da so 
sledile daljši deževni dobi, ko so bila tla že močno namočena, ozračje 
pa vlažno. Zato je bil tudi njihov učinek toliko večji, V tej luči je torej 
potrebno vrednotiti vremensko1 situacijo, v kateri je prišlo do usada. 
Tako je v sedmih dneh pred usadom kar šest dni deževalo. Razen tega 
se je v tem času topila tudi snežna odeja, ki se je porazgubila šele 
z nastankom usada. Če pa upoštevamo vseh 21 februarskih dni, preden 
se je usad sprožil, vidimo, da jih je bilo le 9 brez padavin .in kar 12 s 
padavinami. Pomembno je tudi dejstvo, da so prevladovale rahle pa-
davine, ki so sproti pronicale v tla in da je v teh dneh prevladovala 
velika oblačnost, večkrat celo megla. y Vipavi je bila megla vse zadnje 
tri dni (19., 20. in 21. II.), preden je prišlo do usada, Lože pa izkazujejo 
v teh dneh oblačnost in meglo v presledkih.14 Vse to priča o precejšnji 
vlažnosti zraka in neznatnem izhlapevanju, kar je učinkovitost padavin 
glede na namočenost tal samo stopnjevalo. To potrjujejo tudi nizke, 
za izhlapevanje nič ka j primerne temperature v tem času (prim. ta-
belo 3). Ob tem pa velja opozoriti, da je bilo v februarju 9 dni, ko so 
se temperature spustile tudi malce pod 0° C. Toda temperature tal so 
bile v tem času vseskozi pozitivne. Po podatkih meteorološke postaje 
v Ložah so temperature tal v globini 50 cm nihale od 2,1 do 3,4° C, v 
globini 20 cm od 1,6 do 4,5° C in v globini 2 cm od 1,4 do 7,6° C. Pada-
vinska voda je torej nemoteno' pronicala v tla tudi takrat, ko je zračna 
temperatura zdrknila pod ničlo. 
Pomembno je tudi dejstvo, da je v Podragi padlo skoraj 20 cm snega15, 
kar je za to področje zelo redko. Navadno nanese sneg v Zgornjo Vi-
pavsko dohno samo- burja, ki ga ponekod nakopiči, drugod pa razpiiha. 
To leto pa je sneg obležal v sklenjeni in enakomerno debeli odeji, ki 
je približno 30 cm na debelo prekrila tudi flišno gričevje nad vasjo16. 
Sneg je počasi kopnel in pronicajoča voda je ilovnata tla izdatno pre-
pojila. Snežnica je nedvomno precej pripomogla k razmehčanosti in 
nestabilnosti tal. Razen tega je snežna odeja obremenila usadna tla s 
težo okoli 40 ton. Pri izračunu smo upoštevali težo snega po Zsigmondy-
Paulkeju (20). > 
Meteorološki podatki zgovorno kažejo, kako velika je bila namo-
čenost tal ob koncu zime. Z vodo prepojene ilovnate plasti so v Ku-
sovcih postajale čedalje težje in gnetijive, zaradi nabrekanja mokre 
ilovice pa se je večal tudi pritisk na nižje plasti. Temu, že tako labil-
nemu stanju, je sledilo ponovno deževje. Ko je zadnje dni, preden se je 
usad sprožil, padlo še blizu 70 mm padavin, so dobile že tako razmočene 
in težke plasti še dodatno obremenitev. S tem se je ravnotežje v zgor-
njem delu grape dokončno porušilo. 
14 Za vpogled v originalne zapiske meteorološkega opazovalca iz Lož, 
kakor tudi, za vse druge meteorološke podatke, se prof. D. Koširju iz Hidro-
meteorološkega zavoda v Ljubl jani lepo zahvaljujem. 
15 Po izjavah domačinov. Glede na sosednje meteorološke postaje (Lože 
11 cm in Senožeče 55 cm) je podatek realen. 
16 Ko se je usad sprožil, je bilo na n j em ponekod še nekaj snega. 
Usad nad Podrago se potemtakem ni sprožil po večjih, ekstremnih 
količinah padavin, prav tako tudi ne po silovitih nalivih, temveč na 
koncu pretežno rahlih, dalj časa trajajočih in ponavljajočih se padavin 
v zimskih mesecih, posebno v februarju. Pomembno je, da so se koli-
čine teh padavin proti koncu zime čedalje bolj stopnjevale. Zaradi 
nizkih temperatur oziroma majhnega izhlapevanja v tem času pa zaradi 
velike Oblačnosti in vlažnosti zraka sploh je bil njihov učinek na raz-
močenost tal še posebno velik. 
Morfogenetske značilnosti 
Kakor dokazujejo višinske razlike in živahno razrezane grape, je 
za hribovje nad Podrago značilna velika reliefna energija. Njen učinek 
je toliko večji, ker gre za mehke flišne plasti. Ce upoštevamo še kli-
matske razmere, je razumljivo, zakaj so denudacijski in erozijski pro-
cesi na teh pobočjih tako intenzivni. Kljub temu pa je v dnu doline 
zelo malo akumulacijskega gradiva. Vršaj, ki sega od Poarage do Mo-
čilnika, je videti sicer obsežen, je pa dejansko zelo plitev in nikjer ne 
doseže dveh ali treh metrov debeline. Očitno se erodirano gradivo s 
flišnega hribovja sproti prenaša po dolini navzdol. Pri tem je značilno, 
da se je Mrzlli poitok na vrhu vršaja že zarezal v živoskalno osnovo. 
To dokazuje, da je vršaj v fazi prestavljanja; v njegovem zgornjem delu 
potok poglablja strugo, v srednjem in spodnjem pa nanaša. 
SI. 5. Po grapi navzdol je segel plaz med prve hiše, kjer se je zagozdil 
SI. 6. Stara kulturna terasa — nekdanji vinograd — v zg. delu dolinice. 
Opuščena je bila pred pribl. 80. ali 100. leti danes pa je zaraščena z mlado 
akacijevo goščo. Terasa je odkrila vzporedno s pobočjem viseče laporne in 
peščenjakove plasti 
Tanka in sveža akumulacijska odeja, ki sestavlja podraški vršaj, 
opozarja, da je ta akumulacija recenitna in hkrati tudi zelo kratko-
trajna. To pot r ju je tudi stopnja preperelosti in zaobljenosti gradiva. 
Da je akumulacija zelo. mlada, nastala šele v historični dobi, dokazuje 
tudi fosilni izgon, ki spremlja strugo Mrzlega potoka v srednjem delu 
vršaja. Nastane pa vprašanje, odkod ta kratkotrajna akumulacija. Ka-
teri procesi so jo sprožili in kateri znova zavrli? Odgovor na to nam da 
analiza flišnih pobočij nad Podrago. 
V tem pogledu je posebno poučen Kočevski potok, ki je ustvaril 
mlado, pobočno. grapo na vmesnem hrbtu med globoko zajedenima do-
linicama Mrzlega in Globotinskega potoka. Ker gre pri Dolu v bistvu 
za pobočje, so vse spremembe v morfogenetskih procesih toliko očit-
nejše. V razvoju Dola sta markatni predvsem dve razvojni fazi. V prvi 
je nastajala široka, plitva dolinica, v drugi pa je prevladovala nagla 
erozija, ki je plitko dolinico začela razčlenjevati v posamezne žlebove. 
Prvotno dno se je ohranilo le še v hrbtih med njimi. Najbolj se je po-
globil glavni, prečno na pobočje usmerjeni del dolinice, medtem ko je 
drugi, v dinarsko smer zasukani konec ostal nepoglobljen. Erozija je 
namreč posegla naravnost .po dolinici navzgor neposredno v pobočja 
Sojka, tako da so sveži žlebovi nastali na robu Kusovcev, vanje pa niso 
še posegli. Zato so v nj ih nakopičene flišne ilovice ostale v zatišju. 
Kusovce je deloma zaščitil tudi živoskalni prag, ki prečka Dol. 
Šele s poglabljanjem in nastankom svežih erozijskih žlebov se je 
Kočevska dolinica spreminjala v grapo. Ta razvoj pa je bil kmalu pre-
kinjen; žlebovi so opusteli, dolinica pa je zastala v vmesni razvojni 
fazi. Žlebovi so danes fosilni in gosto zarasli. 
Do oživljene erozije, ki je v Dolu zapustila fosilne žlebove, je prišlo 
šele na ogolelih pobočjih, ki so nastala s pretirano pašo. Zaradi neza-
ščitenih pobočij je postajal odtok padavinske vode čedalje neposred-
nejši, skratka hudourniški, kar je na strminah nad Podrago močno 
stopnjevalo denudacijo in erozijo, pod vasjo pa akumulacijo-.17 Tako je 
nad Podrago nastal razrezani Dol, pod vasjo pa vršaj. S temi procesi so 
se v Dolu povečale tudi razlike med konsekventno in subsekventno 
usmerjeno dolinico. V Kusovcih nakopičene flišne ilovice so sicer obvi-
sele, a se hkrati znašle na robu poglobljenih žlebov, posebno tistih 
izpod Sojka. 
Stopnjevano hudourniško delovanje je čedalje bolj razdiralo gola 
flišna pobočja in odnašalo čedalje več gradiva v dolino. Človek se je 
proti tem naraščajočim destrukcijskim procesom, ki jih je sam sprožil, 
začel sicer boriti, toda spoprijemal se je s posledicami, ne pa z vzroki 
hudourniškega delovanja. Tako so v vasi utrjevali strugo, nad vasjo 
gradili pragove, v dolini pa čistili in poglabljali strugo, kar dokazujejo 
nasipi ob njej. Toda denudacijsko-erozijski procesi na pobočjih ter aku-
mulacijski v dolini so se umirili šele kasneje, ko so na flišnih pobočjih 
nad vasjo opustili pašo in ko je gozd znova zaščitil tla. 
Kusovci so droben, a izrazit primer, kako geološka zgradba pogojuje 
nestabilnost tal. Primer je toliko nazornejši, ker gre za lokalno labilna 
tla sredi sicer bolj obstojnega sveta. Zaradi te geološke labilnosti so se 
uveljavili še morfogenetski, hidrološki pa tudi antropogeni procesi, 
ki so stabilnost še bolj rahljali. Človek je sicer v celoti posegal v 
flišni svet nad vasjo, ko je s pretirano pašo uničeval gozd in razgaljal 
tla ter jih izpostavljal okrepljeni eroziji in denudaciji, toda v Kusovce 
je posegel tudi še drugače. Z dinarsko zasukano dolinico so namreč na-
stala prisojna pobočja, ki so jih uredili v kulturne terase z vinogradi. 
Tako so v zgornjem koncu Dola nastale globlje spremembe. 
V celoti imamo na flišnih pobočjih nad Podrago opraviti z antro-
pogeno močno okrepljenimi in spremenjenimi morfogenetskimi procesi. 
Ti so pripomogli, da se je že tako in tako rahlo ravnotežje v flišnem 
svetu nad Podrago — še posebej v Dolu — še bolj razrahljalo. Pri sa-
mem usadu ti procesi sicer niso več sodelovali, ker je pogozdovanje 
v tem stoletju že močno omililo njihove destruktivne poteze. Pač pa so 
sodelovali pri ustvarjanju širših pogojev za usad. 
17 O naglem, hudourniškem naraščanju Kočevskega potoka ter o n je-
govem destrukcijskem učinkovanju so živi med l judmi še nekateri spomini 
iz prejšnjega stoletja. Med drugim tudi ta, da je naglo porasli Kočevski 
potok odnesel pastirja. 
SI. 7. Star steljarski jarek na vrhu dolinice je pripomogel, podobno kot kul-
turne terase, k zbiranju in uhajanju vode v tla že na samem začetku Dola 
Družbenogeogra f sk i posegi 
Na zgornjem koncu Dola je marsikje na pobočjih opaziti stopnje, ki 
spominjajo na stare usade (si. 6). V resnici gre za kulturne terase — 
nekdanje vinograde, kar dokazuje že kataster iz 1876. leta in kar po-
t r juje jo tudi pričevanja domačinov. Vinograde so opustili že pred več 
desetletji, tla pa pogozdili. 
Analiza terasiranih pobočij kaže, kako globoko so razrahljali flišne 
plasti in kako so s kulturnimi terasami razkrili plasti, ki vise vzporedno 
s pobočji, Nadalje se je pokazalo, kako je odkopavanje seglo do debe-
lejših vložkov peščenjaka in kako so razrahljano gradivo nakopičili 
v dnu Kusovcev. 
S kulturnimi terasami so nastale precejšnje spremembe. Kjer so bila 
prej pobočja enakomerno nagnjena, so nastale stopnje; k jer je bila 
prej preperelinska odeja enakomerno razprostranjena, pa so ponekod 
tla razgalili, drugod pa nakopičili preperelino, kar je seveda površinski 
odtok vode zavrlo. Padavinska voda je na terasiranem svetu v večji 
meri uhajala v tla in jih zamakala; zato so ilovice postajale čedalje 
bolj gnetljive. Skratka, spremenil se je režim površinskega in podze-
meljskega vodnega odtoka. To dokazuje tudi studenec, ki je presahnil 
kmalu po nastanku kulturnih teras, kakor vedo povedati domačini. Zna-
menje, da se je vodni pretok prestavil globlje pod površje. 
Ko so z rigolanjem globoko razrahljali flišne plasti in napravili 
terase, so povirni svet sploščili, tako da so bila tla nagnjena komaj za 
10 do 12°, kakor dokazuje tisti del Kusovcev, ki se je nad usadom 
še ohranil. 
Z globokim razrahljanjem flišnih plasti, z nakopičenjem ilovnate 
prepereline, s terasami in drugimi posegi so na zgornjem koncu Dola 
ustvarili pogoje za kasnejši usad. Ker gre za sinklinalno dolinico in za 
plasti, vzporedne s pobočji, so- bih ti posegi toliko odločilnejši. Zaradi 
geološke zgradbe so se Kusovci začeli spreminjati v ogromen zatrpan 
žleb, v katerem nakopičene ilovice niso imele zanesljive opore. Zato 
je bilo samo vprašanje časa in razvoja, kdaj se bo žleb spremenil v 
drčo, po kateri bodo v ilovico razpadle flišne plasti zdrsnile navzdol. 
Predvsem je bilo odvisno od tega, kako hitro bo flišni drobir pre-
pereval in se spreminjal v čedalje težjo in čedalje bolj nepropustno 
ilovico in kako bo istočasno tudi voda počasneje pronicala skozi te 
plasti. Cim več je namreč v preperelini koloidnih delcev in čim bolj 
so nasičeni z vodo, tem bolj je razpadlo gradivo podvrženo premikanju. 
Odvisno je bilo -torej od tega, kdaj bodo ilovice dovolj namočene, dovolj 
težke in gnetljive in kda j bo tudi podlaga, torej žleb sam, dovolj 
spolzek. 
V Kusovcih pa naravnega odtoka vode ne zadržujejo le terase, 
temveč tudi jarek, ki so ga izkopali na razvodnem hrbtu, da jesenska 
burja nanosi vanj listje (si. 7). Vetrovni jarek je sicer zanimiv že sam 
po sebi, ker kaže, kako so si nekdaj z bur jo pomagali pri steljarjenju. 
Jarek je s kulturnimi terasami vred danes že opuščen, je pa še vedno 
pomemben, ker že na samem začetku dolinice zadržuje površinski odtok 
vode in ga usmerja neposredno v tla. 
V nakopičeni preperelini sta se tako vedno bolj zadrževali vlaga 
in voda, ilovnate plasti so čedalje bolj preperevale in postajale vse bolj 
gnetljive in labilne. Za labilnost in premikanje plasti je voda odločilnega 
pomena, sa j labilnemu gradivu ne poveča samo teže, temveč da je pla-
stem tudi večjo gibljivost, kar se je pri Podragi prav lepo pokazalo. 
Pronicajoča voda pa je tudi vse bolj zamakala podlago, ki se je spre-
minjala v čedalje bolj izrazite drsne ploskve. 
Na srečo so vinograde kasneje opustili. Zasadili so domači kostanj 
(Castanea sativa), ki precej dobro veže tla. Razvije namreč najprej 
glavno korenino, ki pa se pozneje razraste, tako da skupaj s površin-
skimi koreninami čvrsto zasidra drevo in tlaj(22). S to pogozdttvijo so 
se razmere na zgornjem koncu grape nedvomno popravile. Toda ne 
za dolgo. 
Pred desetimi leti so marali namreč približno šestdeset let stari 
kostanjev gozd posekati zaradi bolezni (kostanjev rak). Drevesa so 
imela tedaj v premeru že 40 do 50 cm, kar dokazujejo tudi ohranjeni 
panji. Na poseki so zasadili robinje (Robinia psevdoacacia), ki je ustva-
rilo mlado goščo (si. 10). Tudi robinje — domačini mu pravijo akacija — 
je tla razmeroma dobro utrdilo. Akacija namreč zelo hitro raste, se 
močno zgosti in preplete tla z gostim plitvim koreninjem. Zato je 
SI. 8. Zgornji del usada v Kusovcih. Po stopnji v ozadju je razvidno, za koliko 
so se tla usadila. Lepo je viden tudi položaj usada v dnu dolinice 
pripravna za utr jevanje tal, ki jih uspešno ščiti zlasti pred denudacijo 
in erozijo. Kmetje jo cenijo tudi zaradi hitre rasti in zaradi uporabnega 
lesa. Robinje se je v okolici Podrage jelo širiti šele pred 80. ali 90. leti. 
V flišnem svetu nad vasjo nas prav ono sredi gozda opozarja na nek-
danje vinograde. Vendar mu gozdarji niso naklonjeni, med drugim tudi 
zato ne, ker tla močno izčrpa. 
V Kusovcih pa se roibinje zaradi posebnih geoloških razmer ni pre-
več obneslo. Akcija, žal, globlja tla premalo zaščiti. Na usadnih pobočjih 
Kusovcev je videti, da so se korenine akacije razrastle med preperelino 
in gladko kamninsko osnovo, ki jo sestavljajo posamezni flišni skladi, 
vzporedni s pobočjem. 
V srednjem in spodnjem delu Dola prevladuje na pobočjih in na 
sosednjih hrbtih mlad hrastov gozd, ki ga sestavljata cer (Quercus 
cerris) i n g r a d e n (Quercus sessiliflora), t u i n t a m tud i dob (Quercus 
robur).ls Z geomorfološkega vidika je ta gozd dobra zaščita tal, čeprav 
so pobočja precej strma, nagnjena poprečno za 30 do 40°. Drevesa so 
namreč debela 20 do 40 cm in oddaljena med seboj 2 do 6 m, tako da 
se krošnje povečini stikajo. Kakor nam kažejo stožci razpadlega in 
razvaljenega gradiva za debli posameznih dreves, je zavirajoča vloga 
gozda glede na gravitacijske procese na pobočju zelo prepričljiva. V 
bistvu gre za počasno, samo posredno opazno preperelinsko polzenje tal. 
18 Vegetacijsko analizo usajenega področja je napravil asistent F. Lov-
renčak. 
Gospodarska izraba flišnih pobočij nad Podrago je bila v prejšnjih 
stoletjih bistveno drugačna. O tem, da so bila ta pobočja sprva pokrita 
z gozdovi, priča že vrsta ledinskih imen, med drugim tudi Podraga 
sama. Kasneje pa se je gozd zaradi paše čedalje bolj redčil in krčil. 
Še v drugi polovici prejšnjega stoletja je bila paša po pripovedovanju 
domačinov poglavitna gospodarska izraba tal19. Flišna pobočja nad vasjo 
so bila docela ogoličena. Z nazadovanjem živinoreje, posebno po letu 
1908, ko je bila gozdna paša prepovedana, se je gozd nad vasjo znova 
opomogel in obnovil20. Hkrati so se s pobočij umaknili vinogradi (Ku-
sovei, Globotinca, Orehova draga). Vinograde so začeli opuščati sicer 
že v drugi polovici prejšnjega stoletja, zadnje pa so opustili približno 
pred štirimi ali petimi desetletji. Opuščene vinogradniške površine je 
po večini zamenjal domači kostanj, ki je sprva dobro uspeval. Ko pa 
je zaradi bolezni začel hirati, so ga pred dobrim desetletjem zamenjali 
za akacijo, nekdanjo pašno površino pa je zamenjal večinoma hrastov 
gozd. Zadnje goličave v flišnem svetu nad Podrago pa so zakrili nasadi 
črnega bora (Pinus nigra Arn). 
Spreminjanje vegetacijske odeje v Dolu in Kusovcih, ki je bilo v 
zvezi z različno izrabo tal, nikakor ni pripomoglo k stabilnosti površja. 
Nasprotno, s pretirano pašo ogoličena flišna pobočja nad vasjo so odprla 
pot okrepljeni denudaciji in eroziji, ki sta poglobili Dol in ustvarili v 
njem vrsto živih žlebov. Zaradi živahne denudacije in erozije se je na 
flišnih pobočjih obdržalo le malo prepereline. Zato tudi ni bilo pravih 
pogojev za polzenje in usedanje tal. Taki pogoji so bili edino tam, kamor 
oživljena erozija še ni posegla, npr. v Kusovcih. Okrepljeni eroziji na 
pobočjih so sledile tudi poplave in nanašanje flišnega drobirja na Po-
draškem polju pod vasjo. Mrzli potok je po njem spreminjal svoj tok 
in povzročal v dolini obilo škode. V vzhodnem delu vršaja sta ledinski 
imeni Grobi j a in Pod Grobljo, ki opozarjata na nanos grobega flišnega 
drobirja. Med ljudmi je še živ spomin, da je nekdaj tod tekel Mrzli 
potok. Prav tako je med domačini še živo izročilo, kako se je Mrzli 
potok — ko so bila namreč flišna pobočja nad vasjo še gola — ob 
»zlijavicah« (nalivih) prestavljal po Podraškem polju in kako je na 
njem odlagal flišni drobir. Takrat so ob njem zgradili nasipe, da so tok 
ustalili. Kasneje, ko so pobočja nad vasjo znova pogozdili, se je tudi 
Mrzli potok umiril in vzdrževanje izgona ni bilo več potrebno. Danes 
se niti najstarejši Podražani ne spominjajo, da bi strugo kdaj čistih. 
Izgoni so se zarasli in zanimivo je, da zanje nimajo imena. Zelo plitva 
19 Omenjeni stari kataster izkazuje kar 207 ha skupnih pašnikov. 
2« v »Postojinskem glavarstvu, Postojna 1889« se omenja za Podrago 
90 ha pogozdenih pašnikov. Živinoreja je imela v Podragi že od nekdaj zelo 
pomembno vlogo. Po pripovedovanju domačinov so okoli vasi pasli živino 
skoraj sedem mesecev na leto (od Sv. Jerneja do Vseh svetih). Na pašo opo-
zar ja jo tudi ledinska imena, posebno v fl išnem svetu nad vasjo (Stanišče, 
Stanibreg, Pašče, Mužce, Zgon itd.). Na živinorejski značaj vasi kaže slednjič 
tudi cerkvica vzhodno od vasi, posvečena sv. Urbanu, ki je zaščitnik pa-
stirjev. Še vse do začetka tega stoletja je imela vsaka hiša v Podragi svojega 
pastirja. Na flišnih pobočjih nad vasjo so pasli ne glede na posestne meje. 
SI. 9. Strm odlom na zgornji strani usada razkriva več metrov debele plasti 
rjave flišne ilovice, sive gline in glinovca. Nad usadom je ostalo še okoli 
40 m obviselega in prepokanega dolinskega dna 
akumulacijska plast pod vasjo priča, da akumulacija na Podraškem 
polju ni bila dolgotrajna; bila je razmeroma skromna razvojna faza, 
ki so jo očitno okrepili ali pa morda sploh sprožili predvsem antropogeni 
procesi. Kakšne preglavice je povzročal Kočevski potok, sklepamo po 
sledovih tehničnih posegov, s katerimi so skušali razdiralne učinke 
potoka zmanjšati. 
V sedanjosti so podraška pobočja z vegetacijo bolj zaščitena, kot 
so bila v preteklosti. Zato je umestno vprašanje, zakaj do usada ni 
prišlo že kdaj prej, ko so bila tla na široko razkrita in nezavarovana. 
Usad se je sicer res šele sedaj sprožil, toda procesi, ki so ustvarili pogoje 
zanj, so delovali že dolgo pred tem, stopnjevali pa so se očitno prav 
tedaj, ko so bila pobočja najbolj razgaljena in na jmanj zaščitena. Med 
te procese moremo šteti zlasti denudacijo. Ta je s pobočij sproti od-
našala nastalo preperelino, ki se zato ni mogla kopičiti in ustvarjati 
osnove za usade. Še pomembnejša je bila erozija, k i je Dol poglobila in 
ga spremenila v grapo z vrsto živih žlebov. Pri tem pa antropogeno oživ-
ljena erozija ni posegla v njegov zgornji del, tako da so Kusovci ostali 
kot del prvotne, nepoglobljene, tako rekoč obvisele dolinice. Takrat se 
je tudi poglobila razlika med skrajnim zgornjim delom dolinice in 
ostalim, čedalje bolj v grapo se spreminjajočim Dolom. Retrogradno 
erozijo je oviral tudi skalni prag flišnih peščencev, ki na tem mestu 
prečkajo dolinico. Prirodno stopnjo pa so deloma deformirali, ko so v 
n je j lomili peščenec za stavbno gradivo. To pa je imelo kasneje, ko se 
je usad sprožil, pomembno vlogo. Kasneje, ko so flišna pobočja po-
gozdili, sta se denudacija in erozija znova spočasnili, akumulacija 
Mrzlega potoka na Podraškem polju pa je prenehala. 
Pravzaprav je do vidnih sprememb v Kusovcih prišlo že pred 
časom. Kakor nam vedo povedati domačini, so razpokama tla opazili že 
pred leti. Tako so npr. zev, ki se je odprla pred dvema ali tremi leti, 
skušali zapolniti kar s kamenjem. Razpoke in špranje pa so seveda 
že posledica polzenja in kopičenja plasti v nižjih delih grape. To* je bil 
torej že drugi stadij v razvoju usada. Usad sam je samo najbolj dina-
mična, najbolj skokovita faza v celotnem razvoju tega flišnega sveta. 
Ta razvoj se seveda še nadaljuje, čeprav spet počasi, navidez neopazno. 
Manjši usad se je pred leti usadiil tudi v sosednji dolinici nad Pod-
brjami. 
Kočevska dolinica, ki je sprva zajedena poševno v pobočje, se v 
nadaljevanju zasuka naravnost po pobočju navzdol. Ko se preusmeri, 
se tudi poglobi, potok pa se zaje v desno pobočje, ki je zato višje in 
bolj strmo. Kusovai, zapolnjeni z debelimi ilovnatimi plastmi, ki so 
zadrževale obilo vode, so že sami po sebi povzročali preobteženost tal. 
Poglabljanje grape pa je temu gradivu čedalje bolj odpiralo poit. Pre-
zreti tudi ne smemo, da so mokre, z vodo napolnjene ilovice znatno 
težje. Razen tega pa mokre ilovnate plasti tudi nabreknejo, kar pritisk 
še okrepi. Zato je ob večjem deževju postajalo ravnotežje tal v zgor-
njem delu grape vse labilnejše. Razmerje med kohezijo, t renjem in tež-
nostjo se je čedalje bolj spreminjalo v korist težnosti. 
Erozija Kočevskega potoka je usadu sicer odprla -pot, ni ga pa spro-
žila. Dokončno so ga sprožile šele značilne vremenske okoliščine. Pri 
tem je karakterističen že letni čas, v katerem je plaz nastal. Konec 
zime in začetek pomladi je namreč obdobje, v katerem so morfoge-
netski procesi še posebno dinamični in skokoviti, takrat je tudi največ 
usadov, plazov in podorov. 
STRUKTURA USADA 
Po izoblikovanosti in sestavi je usad nad Podrago precej izrazit 
in tipičen; jasni so namreč vsi elementi, fci ga sestavljajo: 
1. R a z g a l j e n a t l a z r a z p o k a m i , k jer so se usadne 
plasti odtrgale s pobočja. To je skrajni zgornji konec usada. 
2. O d t r g a n e i n s p o l z e l e p l a s t i — usajene plasti same, 
ki jih razen ilovic in glin sestavljajo tudi s podlage odtrgane flišne 
kamnine. Usajeno površje kaže številne znake labilnih oziroma pre-
maknjenih tal: na eni strani razpofcano in potegnjeno površje, na drugi 
raztrgana, razmaknjena in zgnetena tla, nagnjena in prevrnjema dre-
vesa itd. 
3. U s a d n a p o d l a g a z d r s n i m i p l o s k v a m i , po ka-
terih je spoizel usad. Na pobočjih so to večinoma plasti laporjev in 
peščenjakov, na dnu pa bržkone tudi glinovci. 
SI. 10. Desni rob usada v vzdolžni smeri. V reliefu so lepo vidni trije ele-
menti: višina prvotnega pobočja na desni, podolžni odlom v sredini ter 
znižano, položno površje usada na levi. Svetla lisa sredi odloma so plasti 
flišnega laporja. Vsajeno površje je skoraj nedotaknjeno, le tu in tam so 
razpoke in nagnjena drevesa 
4. U s a d n. a b a z a — pravzaprav iztek usada; pobočje, do koder 
je polzenje seglo. 
5. P l a z i m a — sveže hudourniško korito pod usadom, po ka-
terem se je zagnal blatni plaz. 
6. Z e m e l j s k i p l a z v najnižjem delu grape, ki je segel do 
Podrage in tam obtičal. 
Dimenzije usada21 
1. dolžina: 
a) celotna — 230 m 
b) zgornji (potegnjeni) del — 150 m 
c) spodnji (zgneteni) del — 80 m 
2. širina: 
a) poprečna — 60 m 
b) na zgornji strani — 25 m 
c) v sredini — 60 m 
d) na koncu — 40 m 
e) največja širina — 70 m 
21 Izračunane po geodetski izmeri Podjetja za urejanje hudournikov v 
Ljubljani. Za situacijski načrt v merilu 1 :500 se dipl. ing. N. Dolganu lepo 
zahvaljujem. 
3. površina — 13 800 m2 (1,38 ha) 
4. nadm. višina: 
a) zgornjega roba usada — 341 m 
b) spodnjega roba usada — 270 m (razlika 71 m) 
c) na stiku potegnjenega in zgnetenega dela — 311 m 
5. debelina (ocena) — od 8 do 16 m 
6. volumen (ocena) — 150 000 do 200 000 m s 
7. teža (ocena) — okoli 600 000 ton 
8. vertikalni premik (ocena) — od 6 do 12 m 
9. horizontalni premik: 
a) zgoraj — 7 m 
b) v sredini — 25 m 
c) spodaj — do 30 m 
10. nagnjenost: 
a) v zgornjem delu — 6 do 8° 
b) v spodnjem delu — 30° 
c) prvotna nagnjenost — okoli 12° 
Dimenzije plaza 
1. dolžina — 250 m 
SI. 11. Desni zgornji vogal usada, kjer se križajo prečni in podolžni odlomi. 
Pod nekaj decimetrov debelo preperelino, na gosto prepleteno s koreninjem, 
se razkrivajo drsne ploskve laporjev in peščenjakov 
SI. 12. Strmo pobočje na desni strani usada, ki ga tvorijo s pobočjem docela 
vzporedne plasti flišnih laporjev in peščenjakov, odkriva sinklinalno zgradbo 
zgornjega dela grape 
2. širnima: 
a) zgoraj — 3, do 4 m 
b) v sredini — 12 m 
c) spodaj — 25 m 
.3. debelina — od 1,5 do 3 m 
4. višinska razlika — okoli 30 m (od 213 zgoraj do 185 m spodaj) 
5. strmec — 112%o 
6.' volumen — 8 do 10 000 m s 
Dimenzije plazine 
1. dolžina — 200 m 1 
2. viš. diferenoa — 57 m (spodaj 213 m in zgoraj 270 m nadm. viš.) 
3. širina — 2 do 6 m 
• 4. globina — 2 do 3 m 
U&ad .se je odtrgal komaj 40 ali 50 m pod vrho-m plitve, obvisele 
dolinice,-nagnjene komaj za 12° (si. 12). Plasti so se odtrgale vzdolž 
razpoke, ki prečka dolinico v vsej njeni širini. Zgornja stran usada je 
široka okoli 30 m, medtem ko je stopnja, k jer se je usad odtrgal, visoka 
5 do 6 m (si. 9). Tla so natrgana tudi više, kakor kažejo razpoke, ki 
usad obrobljajo. Znamenje, da so nestabilne tudi preostale plasti na 
vrhu dolinice. 
Usadna stena je razen r javih ilovic razkrila ponekod še svetlo sive, 
mastne gline, drugod pa kompaktne plasti modrikastega glinovca, po-
dobnega laporju. Na dveh, treh krajih se lepo vidijo gladki ilovnati 
odlomi (sil. 11). 
Podobno kot na zgornji strani je usad z razpokami in drsnimi 
ploskvami tudi ob straneh jasno ločen od -pobočij, od koder se je odtrgal. 
Posebno izrazita je desna stran usada, ki poteka skoraj premočrtno 
(si. 10). Na zgornji strani je pobočje razgaljeno več kot 10 m na široko, 
ob usadu navzdol pa čedalje .manj, tako da se približno po 100 m zoži 
v eno samo razpoko, k jer so usadna tla le za nekaj decimetrov nižja 
od prvotne višine. Razgaljeno pobočje prekinjajo zaplate ruše, ki so z 
grmovjem in drevjem vred obtičale sredi drsnih ploskev (si. 12). Od-
trgana pobočja razgaljajo gladke plasti flišnih peščenjakov in laporjev, 
ki se docela ujemajo s pobočjem in so bile zato nadvse pripravne drsne 
ploskve (si. 13, 14). 
Ta podoba nam razkriva tako rekoč celoten usadni mehanizem. 
Drsne ploskve, ki so za spoznanje bolj nagnjene od .pobočja, so videti 
obsežne in sklenjene, če sklepamo po tem, da gledajo vsepovsod na 
dan. V takih razmerah se tudi .preperelinska odeja ni mogla obdržati, 
čeprav so jo korenine močno prepletle. Mlada akaoijeva gošča, ki po-
kriva usadni svet, ima sicer presenetljivo obsežno koreninje; saj imajo 
komaj nekaj centimetrov debela drevesca po več metrov dolge korenine 
(si. 14). Toda v našem primeru je imelo robinje bržkone drugačno vlogo. 
SI. 13. Gladke drsne ploskve so na odtrganih pobočjih vsepovsod razkrite. 
Povečini jih sestavljajo laporji, deloma tudi peščenjaki in izjemoma še gli-
novci. Slikano je z leve strani usada 
SI. 14. Več metrov dolge korenine robinja so sicer na gosto prepletle prepe-
relinsko odejo, a so hkrati zrahljale stik s podlago 
Korenine so namreč segle do flišnih skladov, ki leže razmeroma plitvo 
pod površjem. Tam so se razrasle in rahljale stik med gladkimi kame-
ninskimi ploščami in preperelinsko odejo. Na odtrganih pobočjih je 
namreč marsikje videti posamezne do 3 m dolge korenine, ki leže nepo-
sredno na drsnih ploskvah. 
Nasprotna, leva stran usada je sicer bolj raztrgana, vendar so drsne 
ploskve razkrite tudi na tem pobočju. Razgaljene ploskve kažejo, da se 
je usadno površje znižalo poprečno za 3 do 4 m, medtem ko se je po 
dolini navzdol premaknilo največ za 20 do 30 m. To velja seveda za 
zgornji del usada, k je r segajo premaknjena tla do 60 m v širino in 
največ 150 m v dolžino. 
Osnovna značilnost podiaškega usada je v tem, da se je usadno 
površje pravzaprav bolj posedlo kot pa spolzelo. Zato so premaknjena 
tla ne samo nižja, temveč tudi položnejša od okolice. Medtem ko je 
imelo prvotno površje največ do 12° naklona, -so usajena tla nagnjena 
komaj za 6 do 8°. Ker se je usajeno površje spodmaknilo kot celota, je 
ostalo v glavnem nespremenjeno. Zato je prav malo razlomljeno ali kako 
drugače razčlenjeno. Celo drevje je ostalo v prvotni legi, nagnjena ah 
prevmjena so le posamezna drevesa. Usad se je v zgornjem delu pre-
maknil približno za 7 m, v spodnjem za 10 do 15 m in v srednjem delu 
za 26 m, kakor nazorno kaže razmak kolovoza, ki se na robu usada 
konča, nadal juje pa se na n jem 26 m niže. 
Bistveno drugačen je spodnji del, k je r se usajeno površje strmo 
spusti v srednji del grape. V tem delu usada so se plasti predvsem 
kopičile oziroma nagnetle. Na strmi, prednji strani pa so se tla stop-
njasto sesedala (si. 15, 16). To je posledica trenja, ki je nastalo s pre-
mikanjem usajenih plasti. Pri tem gre za notranje trenje, ki je nastalo 
znotraj usada, posebno med posameznimi razmeroma malo namočenimi 
deli, prav tako pa tudi za zunanje trenje med usadom in podlago, preko 
katere so se plasti premikale. Glede na zgnetenost plasti v spodnjem 
delu usada sta bili obe vrsti t renja pri podraškem usadu razmeroma 
precejšnji. To velja posebno za nagneteni del usada, kjer je bilo gradivo 
razmeroma suho in vsebuje vse polno različno velikih kosov odlorn-
ljenih flišnih kamnin. Edino na spodnjem robu usada, ki ga je zamakal 
Kočevski potok, so bile ilovnate plasti razmehčane. Po odtrganem ska-
lovju na prednji strani usada še da sklepati na precejšen pritisk plasti. 
Kljub temu pa plasti niso mogle premagati trenja skalnega praga. Ko-
likšno je bilo t renje in kolikšen pritisk, pa zaenkrat ni mogoče izra-
čunati, ker manjkajo podatki o globini usada in o kotu drsne ploskve. 
Očitno pa je, da je usad potrgal v spodnjem delu tudi precej flišne 
podlage. 
Usad se je očitno sprožil najprej na spodnji strani, kjer se grapa 
poglobi. Tam je bil zaradi večje strmine, večje nakopičenosti in premo-
čenosti ilovnatih plasti tudi pritisk na podlago največji. Zato so ilov-
nate gmote na tem mestu najprej zgubile oporo. Zdrsnile so navzdol 
in povlekle za seboj zlasti globlje plasti, ki so sestavljale osrednje, 
SI. 15. Čelna, strma stran usada v srednjem delu grape, kjer so se plasti 
na debelo nagnetle, medtem ko se je površje po strmini navzdol stopnjasto 
sesedalo 
SI. 16. Na prednji, strmi strani usada je površje stopnjasto razlomljeno. Pre-
pričljiv je pomen vegetacije, kakor nam kažejo zaplate ruše, ki se je obdržala 
le okrog dreves 
očitno najbolj namočeno in spolzko jedro usada. To pa je potegnilo za 
seboj s pedološko in vegetacijsko odejo vred tudi višje in bolj suhe 
plasti, ki so se sesedle na spodmaknjeno podlago. Ta je potegnila sled-
njič preperelinsko odejo tudi še s pobočij. 
V celoti vzeto so se plasti v zgornjem delu usada sesedale, na spod-
njem koncu pa so se nagnetle v strmo usadno čelo. Spodnji, nagneteni 
del usada je krajši od zgornjega: okoli 80 m je dolg in 40 do 70 m širok. 
V celem je usad dolg okoli 230 m in širok poprečno 60 m. Obsega torej 
manj kot 1,5 ha površja. Poročila in navedbe v dnevnem tisku so bile 
torej precej pretirane. 
Za podraški usad je značilno, da je spolzelo sicer veliko gradiva, 
a na razmeroma zelo skromno razdaljo. Važnejše pa je to, da se je usad 
spustil v poglobljeni del grape, kjer je zaprl pot vodnemu odtoku izpod 
Sojka. Voda se je zajezila in začela spodnji del usada zamakati. Ilovnate 
plasti je razmehčala in jih spremenila v gosto, testu podobno blato, 
ki je začelo polzeti po grapi navzdol. Tako je nastal zemeljski plaz, 
zaradi katerega je bila vas v nevarnosti. Moč tega toka ponazarja 
otrebljena hudourniška struga (si. 19), prav tako pa tudi drevje in 
kameninski drobir, ki ga je plaz odnesel s seboj. Vendar se plaz ni 
premikal posebno naglo, saj je 400 m oddaljeno Podrago dosegel šele 
po dveh, treh urah. Blatni plaz je sicer segel med prve hiše, a je v 
glavnem obtičal že pred vasjo (si. 23). Pred vasjo je obtičala večina gra-
diva deloma zaradi nasipa, fci so ga domačini v naglici napravili, deloma 
zaradi položnejše grape. Toda poglavitni vzrok za razmeroma šibek in 
počasen razvoj plazu so predvsem skromne množine razmehčanega blata 
in dejstvo-, da je šibek Kočevski potok usadne plasti le počasi mehčal. 
Zato se je v zemeljski plaz spremenil le neznaten del usada. Če pa bi 
bil Kočevski poitok močnejši, bi plaz odnesel neprimerno več usadnega 
gradiva, kar bi Podrago in Podraško polje nedvomno močno opusto-
šilo. Dokaz za to so posledice v Podragi. Ko je namreč gradivo po 
stranski grapi seglo do glavne struge sredi vasi, je zaprlo pot Mrzlemu 
potoku. Ko je nato zajezena voda s hudourniško silo vdrla po obzidani 
strugi med hišami, se je gradivo razvleklo daleč po utesnjenem koritu, 
tako da se je struga v razdalji več deset metrov zapolnila (si. 26—28). 
Razdejanje je bilo toliko večje, ker sta odnašanje gradiva zavirali obzi-
dana struga in most na spodnjem koncu vasi. Podraga se je torej celo se-
danjega, razmeroma zelo skromnega plazu komaj ubranila, čeprav se je 
vasi tako rekoč komaj dotaknil. Med prvimi hišami, k je r so plaz za-
ustavili, so se blatne gmote razgrnile sicer do 20 m v širino in 3 do 4 m 
na debelo (si. 23), toda po grapi navzgor se hitro zmanjšajo. Plaz, ki se 
začne šele okoli 250 m nad vasjo — toliko' je torej tudi dolg — obsega 
po približnih računih manj kot 10 000 m s gradiva. 
Ko so razmehčane plasti odtekle izpod usada, se je izčrpal tudi 
zemeljski plaz. Kočevski potok pa je bil prešibek, da bi sproti dovajal 
dovolj razmehčanega gradiva. Toda ob večjem deževju se utegne plaz 
obnoviti. Tega so se tudi tehniki dobro zavedali, saj so poskrbeli najprej 
SI. 17. Natrgano površje na obrobju usada dokazuje, kako je ravnotežje tal 
načeto tudi v sosedstvu 
SI. 18. Usad je najnižje plasti potisnil v dno grape, kjer so Kočevskemu 
potoku zaprle pot. V sredini je napol zasuta struga med prvotnim pobočjem 
na desni in usajenimi plastmi na levi 
za to, da so mu odvzeli čim več vode. Zaenkrat so rjo zasilno speljali 
kar po pobočju. Toda dokler se vodne razmere ne uredijo, ni priča-
kovati, da bi se tla kakorkoli ustalila. Nasprotno, pričakovati je, da se 
bodo ob količkaj bolj dinamičnih padavinskih razmerah destrukcijski 
procesi nadaljevali in stopnjevali. Ti procesi so še toliko nevarnejši, 
ker stoji tik ob vznožju kratke, strme grape, v kateri je obvisel tako 
rekoč še celotni usad (si. 2), komaj 400 m daleč večja, strnjena vas, ki 
hudourniškemu potoku zapira pot, in k je r sta Kočevski in Mrzli potok 
tesno obzidana s hišami. 
V nevarnosti pa ni samo vas, temveč tudi Podraško polje pod njo. 
To polje je na položnem vršaj u, ki sega od Podrage na njegovem vrhu 
do Močilnika sredi glavne 'doline. Za vršaj je značilno, da je širok, a 
plitev. Takoj pod vasjo je nagnjen za 4° do največ 6°, navzdol pa postaja 
čedalje položnejši. V srednjem delu je nagnjen za 3° in v spodnjem za 2°. 
Mrzli potok je zgornji del vršaja prerezal in zadel na živoskakio 
flišno osnovo, ki je le malo pod površjem. Kmalu zatem se struga 
poplitvi, tako da teče potok v srednjem delu vršaja v markantnem 
izgonu, k je r je struga obdana z umetnim nasipom (si. 30). V spodnjem 
delu vršaja ima Mrzili potok spet naravno, dasi zelo plitvo strugo. 
Očitno je, da so na Podraškem polju ugodni pogoji za razlivanje vode 
in vodnih nanosov. 
Pri tem gre za najboljše vaško zemljišče, saj na njem v celoti pre-
vladujejo njive.22 Kaže pa se tudi v tipu zemljiške razdelitve, sa j je šla 
parcelacija ponekod v nesmiselno drobitev zemlje na ozke proge ozi-
roma jermene23, ki ni samo posledica zemljiškega sistema (na delce) 
samega, temveč tudi kasnejše drobitve zemlje. 
Gospodarski pomen Podraškega polja se kaže slednjič tudi v in-
tenzivni obdelavi tal. Prevladujejo značilne mešane kulture (plante) če-
prav čedalje bolj nazadujejo. Med njivami se vrstita vinska trta in 
sadno drevje, posebno češnje in fige. O intenzivnem izkoriščanju priča 
tudi to, da se je Podraško polje vsako jesen, ko so pobrali pridelke 
(sredii oktobra), spremenilo v skupni pašnik. Gre torej za sledove sta-
rega agrarnega sistema z nekdaj kolektivnim gospodarstvom. Ta način 
izrabe polja so opustili šele zadnja desetletja. 
Podraški vršaj sestavlja prodno-peščena flišna akumulacija Mrz-
lega in Kočevskega potoka z obilico ilovice, ki jo imenujejo karlovina. 
Na površju je sicer precej flišne ilovnate prsti — sovdanice, toda vmes 
je vse polno debelega flišnega drobirja. Zato so videti tla zelo mlada 
in skeletna. K temu je pripomogla zlasti burja, ki odnaša' drobno pre-
perelino, debelejše gradivo pa ostaja. Gornja Vipavska dolina je namreč 
znana po svoji vetrovnosti, kar velja za ves osrednji dolinski svet med 
Podnanosom in Vipavo, posebno za sosednje Vetrno polje. Podraško 
polje je sicer sorazmerno bolj zatišno, je pa vseeno precej prepihano. 
Burja, ki udarja z Nanosa, pravzaprav odmerja, k j e na površju vršaja 
je še smiselno obdelovati tla in k je je bolj smotrno, da so tla stalno 
prekrita s travno rušo. Pri tem je seveda odločilna tudi sestava tal. V 
zgornjem delu vršaja je preperelima bolj groba, v spodnjem pa bolj 
drobna in rahla ter jo burja, ki je tam tudi silovitejša laže odnaša. Zato 
je najnižji del podraškega vršaja v travnikih (Spodnji travniki, Senožeti), 
saj bi se njive tam slabo obnesle. Kljub temu pa je Podraško polje 
razmeroma zelo ugoden del dolinskega dna. 
V Zgornji Vipavski dolini se stare, velike vasi drže neposredno ob 
vznožju flišnega hribovja: Podraga, Manoe, Lože, Slap. Podobne so si 
torej ne le po gručasti zasnovi in t ipu hiš, temveč še bolj po svojem 
položaju glede na prirodnogeografske, tudi vodne razmere. Tudi položaj 
Podrage je v tem pogledu smotrn. Vas je sicer nastala ob precej dina-
mičnem Mrzlem potoku, vendar v ustrezni razdalji od vode. Stari ka-
taster lepo kaže, kako se je zazidava šele sredi prejšnjega stoletja začela 
usmerjati k vodi in nazadnje obzidala strugo. 
22 Ledinska imena na Podraškem polju (Ploščica, Zadrh, Gorenje njive, 
Dol. Njive, Prešnica, Loke, Pod grobljo, Podzid, Steze, Dobrad, Trakci, Devci, 
Polje) opozarjajo na številne posebnosti posameznih delov vršaja. 
23 Zanje imajo zelo lep izraz trakci, odtod tudi ledinsko ime (Trakci); 
potekajo pa v smeri vršaja. 
SI. 19. Razmehčane gmote na koncu usada so udarile po grapi 
navzdol in ustvarile plazino. Pri tem so potrgale drevje in 
kameninsko gradivo ter ga nosile s seboj 
ZAKLJUČEK 
Podraškega usada si samo z enim ali dvema procesoma ne moremo 
zadovoljivo razložiti. Kajti očitno je, da je do pogojev za njegovo spro-
žitev prišlo zaradi geoloških in drugih prirodnogeogr afskih pojavom pa 
tudi zaradi premalo preudarnega poseganja človeka v pokrajino. Usad 
so sicer neposredno sprožile vremenske razmere, toda širše pogoje so 
z rahl janjem prirodnega ravnotežja ustvarjali različni faktorj i z raz-
lično dinamiko in v različnih razvojnih obdobjih. Obravnavani usad 
je razmeroma droben pokrajinski pojav; zato njegov pomen ni v raz-
sežnosti pač pa ravno v svojevrstni celovitosti številnih prirodnih in 
družbenih procesov, ki so se pri tem prepletali. Zato je hkrati na-
zoren primer .pojava, -ki ga je k l jub njegovi enostavnosti mogoče ustrez-
no osvetliti samo v široki luči t. im. enotne geografije. V njegovi struk-
turi in mehanizmu se namreč jasno kaže, kako so ga pogojevale zako-
nitosti družbenogeografskega razvoja .pokrajine, medtem ko se je sam 
usadni mehanizem razvijal po. priirodnih zakonitostih. 
Naša obravnava nam je lepo pokazala, da do usada ni prišlo samo 
zaradi dinamičnih vremenskih procesov ob koncu zime, temveč tudi 
zaradi lokalno neugodnih geoloških, reliefnih in hidroloških razmer pa 
zaradi premalo smotrnega agrarnega preoblikovanja pokrajine, kakr-
šnega je bila ta submediteranska flišna pokrajina deležna v preteklosti 
(pretirano krčenje gozda, pretirana paša, nesmiselno terasiranje neu-
streznih pobočij itd). Gre celo bolj kot za današnje antropogene posege 
v pokrajino (saj so v zadnjem času z zgostitvijo vegetacijske odeje in 
utr jevanjem tal pokrajino celo poskušali regenerirati) za svojevrsten, 
zapoznel odmev na razrahljano prirodno ravnotežje iz prejšnjih faz 
pokrajinske preobrazbe, zlasti iz druge polovice 19. stoletja, ko sta 
pretirana paša in ogohčenje tal dosegli višek. V sedanji dobi pa se je 
podedovano labilno ravnotežje nepričakovano porušilo, med drugim tudi 
zaradi procesov v preperelini, ki se je jela v obnavljajoči se pokrajini 
hitro kopičiti. To navideznoriiasprotje (usad v ohnavljajoči se pokrajini) 
je pač posledica prepletajočih se procesov z zelo različnimi razvojnimi 
obdobji. 
SI. 20. Gost, blatni tok v spodnjem, položnejšem delu grape, ki se je niže 
razlil v zemeljski plaz 
SI. 21. Spodnji konec zemeljskega plazu, ki je pritisnil ob prve hiše v Podragi. 
Hišo v srednjem delu slike je zatrpal do polovice. Nad nanosom je le nad-
stropni del hiše. Plaz sega neposredno do balkonskih vrat 
Kakšno ravnanje pa je potrebno za naprej? Usad sam je namreč 
dovolj resno opozorilo, da je s flišmimd pobočji ravnati še preudarne je 
kot doslej. Predvsem je poileg skokovitih, dinamičnih pojavov treba 
upoštevati tudi počasne, na pogled sicer manj opazne, a zato nič manj 
pomembne procese, ki se v pokrajini stalno razvijajo. Konkretno pa 
gre za naslednje: V Dolu nakopičene ogromne gmote razrahljanih in 
labilnih plasti, ki tičijo nad vasjo, pomenijo stalno nevarnost ne le za 
Podrago in Podraško polje, temveč tudi za vodne razmere v glavni 
dolini, posebno za Močilnik in Vipavo. Velike količine na pobočju raz-
rahljanega gradiva bodo namreč lahko k a j hitro našle pot v glavno 
dolino, k je r ne bodo polnile samo Kočevskega potoka, temveč tudi strugi 
Močiilmika in Vipave. Te vode pa že doslej teko po dolini preplitvo, za-
radi česar jih je treba vzdrževati in čistiti, da se poplave preveč ne 
razširijo. Nevarnost, ki jo pomenijo usajne plasti v Dolu je tako 
torej v interesu vse doline čim prej odstraniti z njihovo utrditvijo. Bolje 
se je čim prej spoprijeti z vzroki, kakor pa sproti s posledicami. 
SI. 22. Ista slika kot na prejšnji sliki; medtem so jo že odkopali 
TERMINOLOŠKA PROBLEMATIKA 
Kakor je v Sloveniji študij denudacijskih procesov in procesov polzenja 
ter usedanja tal zanemarjen, tako je nejasna tudi terminologija. Doslej nam-
reč še nimamo študije, v kateri bi bili ti pojavi tudi terminološko oprede-
ljeni.24 Nekaj ohlapnih, precej nejasnih navedb je le v splošnih geografskih 
delih. 
Predvsem ni jasnosti, ka j je za posamezne pojave in njihove procese 
značilno, zato jih tudi različno označujejo in poimenujejo. Nejasnosti so že 
med prirodoslovci, še bolj pa med tehniki. Predvsem gre za razlikovanje in 
opredelitev med usadom, zemeljskim plazom in podorom. Ker so ti pojavi 
med seboj sorodni in se včasih tudi prepletajo, oziroma se eden lahko razvije 
iz drugega, jih pogosto zamenjuje jo oziroma različno označujejo. Zato je tem 
potrebneje, da skušamo razlikovati in opredeliti posamezne pojavne oblike 
vsaj po njihovih najbistvenejših, najznačilnejših potezah, če že ne tudi po 
podrobnostih. 
Kako se kažejo obravnavani destrukcijski procesi nad Podrago v ter-
minološki luči? 
Na flišnih pobočjih nad Podrago gre na jp re j za počasno, stalno in ne-
opazno polzenje preperelinske odeje25. Ta pojav bi lahko imenovali p r e -
p e r e l i n s k o p o l z e n j e . Zanj je značilno, da je na široko razprostra-
njeno in zajema celotna pobočja, ki so pokrita s preperelino. Nanj lahko 
sklepamo samo posredno, po učinkih, npr. po natrgani in drobno stopničasti 
travni ruši, po ukrivljeni rasti drevja, po komaj opaznem nakopičenju gra-
diva za debli dreves, po značilni gravitacijski usmerjenosti gradiva v pre-
perelini itd. 
24 Doslej imamo edino Soretovo študijo, ki je posvečena usadom (25). 
25 Za preperelino poznajo v Podragi lep izraz »rahlma«. 
Drug pojav, do katerega je prišlo nad Podrago, je sprožilo sicer prav 
tako počasno polzenje, ki pa je bilo prostorsko bolj omejeno in je razen 
prepereline zajelo tudi globlje plasti, nakopičene v Dolu. Očitno je t rajalo že 
dalj časa, omogočile pa so ga nastajajoče drsne ploskve v nepropustni pod-
lagi. Njegove posledice so bile na zunaj sicer malo vidne: zgoraj pravzaprav 
samo v rahlo potegnjenih in deloma razpokanih tleh, niže v pobočju pa v 
rahli zgrbljenosti površja. Tovrstne, lokalno bolj omejene pojave, ki za jemajo 
tudi globlje plasti pod preperelino, bi kazalo opredeliti kot z e m e l j s k o 
p o l z e n j e . 
Letošnjo zimo so se plasti, ki so bile dotlej zajete v komaj opazno 
premikanje, nanagloma utrgale in usadile (zdrsnile, spolzele) po pobočju 
navzdol. Nastal je u s a d . Zanj je značilno, da plasti zdrsnejo kot celota, 
tako da se bistveno ne razčlenijo ali premešajo. Zato jte usajeno površje 
lahko razlomljeno ali zgneteno, toda v glavnem ostane še vedno celota. Saj 
je za usade naravnost tipično, da ostaneta pedološka in vegetacijska odeja 
na poVršju, kar ne velja samo za travno rušo, temveč celo za gozd, dasi se 
drevesa pri tem tu in tam nagnejo ali celo prevrnejo. Zato je usad videti, 
kot da se je celoten kompleks zemlje z vegetacijo vred enostavno prestavil, 
kratko malo zapeljal po pobočju navzdol. 
Usajene plasti26 namreč ne zdrsnejo daleč in ostanejo deloma še na lastni 
drsni ploskvi. Pr i usadu gre potemtakem samo za delno prestavitev gradiva, 
v tem smislu, da zgornje plasti ne sežejo prek spodnjega roba drsne ploskve. 
26 Razlika med usajenimi in usadnimi plastmi: medtem ko so se prve 
že premaknile oziroma utrgale, so druge v nevarnosti, da se na nj ih ti procesi 
sprožijo. 
SI. 23. Obe hiši, ki sta ob strani, je plaz deloma zatrpal, prvo hišo pred seboj 
pa je porušil. Ob teh treh hišah se je plaz, ki je širok do 20 m in debel do 
4 m, zagozdil in obtičal. Navzdol med hiše so se razlivale razmeroma manjše 
množine materiala, ki pa so strugo Mrzlega potoka vseeno zatrpale 
SI. 24. Porušena hiša na čelni strani plazu. Čeprav je zidana, ni zdržala 
pritiska blatnih gmot, ki so pritiskale ob hišo s težo več ton na kvadratni 
meter 
Prek n je so potisnjeni le najnižj i deli usajenih plasti. Zato je spodnji konec 
usada navadno na debelo zgneten. Tam sta namreč t ren je ob podlago in 
pritisk z vrha največja. Drugače je na zgornjem, potegnjenem delu usada, 
k jer je površje glede na pobočje vsaj deloma celo inverzno nagnjeno, vselej 
pa je njegov naklon manjši od prvotnega. 
Za usad so nadal je značilna razgaljena, odrta pobočja z odtrganimi ro-
bovi. Tipične so tudi drsne ploskve, ki jih praviloma sestavlja nepropustna 
osnova: glinasta, ilovnata, lapornata. Nekateri avtorji menijo, da je usad 
pravzaprav le razgaljeno, odprto pobočje, torej tisto mesto v bregu, odkoder 
se je zemlja odtrgala, ne pa tudi usajene plasti same; vendar je tako poj-
movanje preozko (18). 
Druge poteze so za usad m a n j značilne. Tako usada npr. ni mogoče 
opredeliti po velikosti, saj so veliki od nekaj metrov do več sto metrov pa 
tudi več, čeprav imajo nekateri avtorj i za usad samo zemeljski plaz manjšega 
obsega (171/Prav tako usada ne moremo razlikovati po strmini, čeprav pride 
do njega v splošnem na man j strmih pobočjih kot do plazov ali celo do 
podorov. Dvomljivo je tudi razlikovanje, češ da zajamejo usadi samo prepe-
relino, plazovi pa tudi globlje plasti ali obratno. Pač pa so za usad značilne 
nekatere druge, genetične poteze. Usadni mehanizem je namreč drugačen kot 
pri plazovih ali podorih. Medtem ko je pri prvih težišče v podlagi, na drsni 
ploskvi in ostane usajeno gradivo povečini kompaktno, je pri plazu težišče 
sprememb v samem gradivu, ki zaradi prekvašenosti z vodo postane bolj 
gibljivo, vselej pa izdatno premešano, tudi če so plasti sipke, nenamočene. 
Usadne plasti so povečini sicer res gnetljive in jih vsaj deloma sestav-
l ja jo gline in ilovice, ki postanejo težje, ko se nakopičijo. Toda važnejše so 
drsne ploskve v podlagi, pri čemer ima seveda voda odločilno vlogo. Sploh 
ima voda pri usadnem mehanizmu poglavitno funkcijo. Najvažnejše je torej 
to, da je namočena nepropustna podlaga zadostno namočena in da se spre-
meni v drsno ploskev, usajene plasti pa lahko ostanejo razmeroma precej 
suhe. 
S podraškega usada, ki ga je zamakal Kočevski potok, so se razmehčane 
gmote pomikale po grapi navzdol kot gost, blaten tok, prekvašen z vodo, ki 
se je sprva gnetel, kasneje pa valil čedalje hi t reje po strugi navzdol. V na-
sprotju z usadom je zanj značilno, da so se blatne gmote mešale, trgale in 
nosile s seboj drevje, zemljo in kamninski drobir, pri tem pa ustvarile pla-
zmo, kar je za plaz najbol j značilno. V nasprot ju z usadom je ta tok segel 
dalje in se je šele ob vznožju grape razprostrl v stožcu podoben z e m e l j -
s k i p l a z . 
Zemeljski plaz se ne razl ikuje samo od usada, temveč tudi od p o d o r a. 
Pri slednjem se namreč podre predvsem skalovje in živoskalno gradivo sploh, 
kar se dogaja v višjem svetu in na večjih strminah. 
SI. 25. Med hiše se je razlivalo predvsem redko blato, ki se je cedilo iz plazu. 
Nasprotno pa so gmote, ki so drle preko zagozdenega plazu po strugi Kočev-
skega potoka, nosile s seboj debla in flišne skale 
SI. 26. Obzidana struga Mrzlega potoka pod izlivom Kočevskega potoka. Do-
mačini čistijo in poglabljajo korito, da bi voda nemoteno odtekala. Na desni 
izruvano drevo. Struga je na tem mestu zasuta 1,5 do 2 m na visoko 
SI. 27. Do 2 m visoko zasuta struga Mrzlega potoka med hišami v Podragi. 
Grobo kameninsko gradivo in izruvana drevesa pričajo o silovitosti vodnega 
toka 
SI. 28. Odvažanje nakopičenega materiala iz že napol očiščene struge pri 
mostu sredi vasi. Temna proga na hiši priča, da je ob glavnem navalu 
vdirala voda v kleti 
SI. 29. Črta na zidu kaže, da je bila hiša zatrpana z blatom do podbojev vrat 
Geografsk i zbornik XII, 1971 3 1 5 
SI. 30. Fosilni izgon ob Mrzlem potoku na Podraškem polju, kjer je pogla-
vitna obdelovalna površina vasi. Odkar so flišna pobočja pogozdili, Mrzli 
potok ne poplavlja in struge ne čistijo več 
Vsem trem pojavom — zemeljskemu plazu, usadu in podoru — je skupna 
le dinamika, namreč nagel, skokovit razvoj. Zato bi jim kazalo poiskati 
skupno oznako, toda ne med gornjimi tremi izrazi, čeprav govore nekateri 
avtorji le o zemeljskih plazovih.(9), drugi samo o usadih, t re t j im pa na j bi 
bila ta dva izraza le sinonima za istovrstni pojav L(8). Nekateri avtorj i pa 
štejejo k usadom celo podore 114). 
Razlike med usadom, zemeljskim plazom in podorom so povečini ven-
darle očitne (20). V tuj i strokovni l i teraturi prištevajo povečini te tri pojave 
med osnovne in jih potem še nadal je razčlenjajo (\l;/20). Našemu usadu 
ustrezajo izrazi Rutschung ali Erdrutsch (nem.) — landslides (ang.) — glis-
sements (de terrain) (franc.) — opolzen (rus.); zemeljskemu plazu pa Schlamm-
strom (nem.) — mudflou) (ang.) — coulles de bove (franc.) — frana (it.) 
in podoru Bergsturz (nem.) — landslide (angl.) — "boulement (franc.) — 
obval (rus.). Največ preglavic povzročajo netipične, neizrazite, prehodne 
oblike, ki so v naravi tudi na jbol j pogostne. Toda to ne sme biti razlog, da 
ne bi opredeljevali posameznih oblik. 
Tudi v Podragi gre za cel kompleks destrukcijskih pojavov, toda v osnovi 
so posamezne oblike vendarle izrazite, kar ne velja le za usad sam, ki je 
osrednji pojav, temveč tudi za druge oblike, ki so pri tem nastale. 
LITERATURA 
J.. G. G o t z i n g e r , Beitrage zur Entstehung der Bergrlickenformen, 
Leipzig 1907. 
2. F. K o s s m a t , Geološka kar ta Postojna — Ajdovščina, 1:75 000. 
3. M. P l e n i č a r , Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Pri-
morskem in Notranjskem, Geologija 6, Ljubl jana 1960. 
4. R. P a v l o v e c , Starost terciarnega fliša v Sloveniji, Geologija 7, 
Ljubl jana 1962. 
5. R. P a v l o v e c , Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v južno-
vzhodni Sloveniji, Razprave VII, SAZU, L jub l jana 1963. 
6. Zemeljski plaz pri Podragi, situacija 1 :500, Podje t je za u re j an je hudo-
urnikov, Ljubl jana . 
7. A. M e 1 i k , Povodenj okrog Celja juni ja 1954. Vzroki in učinki po-
vodnji v geografski luči, Geografski vestnik, XXVI, Ljubl jana 1954. 
s/ 8. Š i f r e r - Ž a g a r , Geografski učinki neur ja med Konjicami in Krškim, 
Geografski vestnik, XXXII, L jubl jana 1966. 
^9 . A. G r i m i š i č a r , Plaz v Tržiču, Geologija 7, Ljubl jana 1962. 
10. Postojinsko glavarstvo, Zemljepisni in zgodovinski opis, Postojna 1889. 
11. Letna poročila HMZ Slovenije (1953—1964), Ljubl jana. 
12. Kataster iz 1. 1876, kat. občina Podraga, Drž. arhiv Slovenije. 
13. F. J e s e n k o , Občni zemljepis, Ljubl jana 1873. 
v14. B o h i n j e c - K r a n j e c - S a v n i k , Občni zemljepis, Ljubl jana, 1949. 
15. A. M e l i k , Slovenija I., druga izdaja, L jub l jana 1963. 
16. S. 11 e š i č , Obča geografija, L jub l jana 1967. 
•17. Geografska terminologija (tipkopis), L jub l jana 1953. 
^ 18. R. B a d j u r a , Ljudska geografija, Terensko izrazoslovje, Ljubl jana 1953. 
19. I. G a m s , Usad, podor, kameniti plaz, soliflukcija, kraški udor in še 
kaj , Geografski obzornik, III/l , L jubl jana 1956. 
v/ 20. D. G. P a n o v , Obščaja geomorfologija, Moskva 1966. 
21. A. S. B a r k o v , Slovar spravočnik po fizičeskoj geografii, Moskva 1954. 
•22. R. E r k e r , Opis gozdnega drevja in grmovja, L jubl jana 1957. 
23. H. B a u 1 i g , Vocabulaire de geomorphologie, Pariš 1956. 
24. D. M e z e , H geomorfologiji Voglajnske pokraj ine in Zgornjega Sotel-
skega, Geogr. zbornik VIII, L jubl jana 1963. 
/25. A. S o r e , Zemeljski plazovi na zgornjem Sotelskem, Geografski zbornik 
VIII, Ljubl jana 1963. 
GLISSEMENT DE TERRAIN EN AMONT DE PODRAGA DANS LA 
VALLEE DE LA VIPAVA 
Exemple d'equilibre detruit dans la region submediterraneenne de flysch 
R e s u m e 
L'etude traite du glissement de terrain qui, a la fin de l'hiver de 1969, 
s'est declenche dans les collines de flysch de la region submediterraneenne 
dans l 'arriere-pays du Golfe de Trieste. 
Le glissement traite est phenomene regional relativement peu important; 
c'est pourquoi sa signification n'est pas dans ses dimensions, mais dans 
1'ensemble particulier des nombreux processus qui s'y sont entrelaces. Ici, 
nous ne pensons pas seulement aux processus particuliers a l ' interieur de la 
sphere naturelle, ni seulement aux processus du domaine socio-geographique, 
mais a 1'action commune des phenomenes des deux spheres. 
La signification du glissement traite reside encore dans le fait qu'etant 
donne sa simplicite il est certes un phenomene clair, mais que malgre cela 
il n'est possible de 1'eclairer convenablement qu'a la large lumiere de la 
geographie dite unitaire. Dans la structure et le mecanisme du glissement, 
on voit en effet clairement comment il a ete conditionne par les lois du 
development socio-geographique de la region, tandis que le mecanisme lui-
meme du glissement s'est deroule selon les lois naturelles. 
Pour reconnaitre 1'ensemble du phenomene traite, nous avons analyse 
plus en detail les facteurs particuliers qui y ont coopere. II est apparu que 
le glissement ne s'est pas produit seulement a cause des processus de temps 
dynamiques, mais qu'il est aussi la consequence des conditions geologiques, 
de relief et hydrologiques localement defavorables, ainsi que la consequence 
de la transformation pas assez conforme de la region. Et cela d 'une transfor-
mation telle que cette region mediterraneenne de flysch a subie dans le 
passe (defrichement exagere de la foret, pature exageree, terrassement in-
sense de versants impropres, etc.). II est interessant de noter ici que, dans 
les derniers temps, la region etait dej a en cours de renouvellement (regene-
ration), puisque, dans les dernieres decennies, on avait passablement inten-
sifie la vegetation, affermissant ainsi le sol; l 'exploitation en general dans la 
region devenait de plus en plus harmonieuse, et avant tout moins intensive. 
Ces t pourquoi, le glissement n'est a vrai dire pas la consequence directe 
de 1'actuelle evolution fondamentale de la region, mais il s'agit des lois 
particulieres du facteur historique resp. evolutif. Bref, il s'agit d 'une reper-
cussion at tardee a l 'equilibre naturel relache, survenu dans les phases pre-
cedentes de la transformation regionale, surtout dans la seconde moitie du 
siecle dernier, lorsque la pature exageree et le deboisement du sol attei-
gnaient leur point culminant. Cependant, dans la periode actuelle, cet 
equilibre instable herite a ete detruit d 'une maniere inattendue. II a ete 
detruit entre au t re aussi a cause des processus dans le sol residuel qui, 
dans la region se renouvelant, a commence a s'amonceler rapidement. On 
peut interpreter cette contradiction apparente (le glissement dans la region 
en voie de regeneration) eomme la consequence des processus avec des 
periodes de developpement tres differentes. 
K A Z A L O 
UVOD 267 
NASTANEK USADA PO PRIPOVEDOVANJU DOMAČINOV . . . . 268 
TOPOGRAFSKA OZNAKA POKRAJINE 271 
PRIRODNOGEOGRAFSKE IN DRUZBENOGEOGRAFSKE ZNAČIL-
NOSTI PODRASKE POKRAJINE 274 
Geološke osnove 274 
Hidrološke poteze 278 
Vremenske poteze 285 
Morfogenetske značilnosti 288 
Družbenogeografski posegi 291 
STRUKTURA USADA 296 
ZAKLJUČEK 307 
TERMINOLOŠKA PROBLEMATIKA 310 
LITERATURA 317 
GLISSEMENT DE TERRAIN EN AMONT DE PODRAGA DANS LA 
VALLfi DE LA VIPAVA (Resume) 317