večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov <>b 5. uri zvečer.
UrednlStvo ln npravnlštvo: Kolodvornko ulico fitov. IB. — Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 13. uro. — Rokopisi se ne vračajo. — Insoratl: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav Manji dAjo se popust — Velja xa Ljubljano v upravniitvu: za oolo loto 6 gld., r.a pol lota 8 gld., sa četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., poiiljatev na dom volja mosodno 0 kr. več. Fo poiti velja aa oelo
leto 10 gl., 7.a pol leta 6 gld., sa četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeder mesoo 86 kr.
Štev. 240.	V	Ljubljani	v sredo, 21. oktobra 1885.	Tečaj II.
Evropa potrebuje mir.
Večkrat raznesel se jo uže, in to pred kratim, po Evropi vojni glas; večkrat napovedavalo 1,6 je uže, da se vname med dvema državama boj, kateri bode, če tudi morda vršeč se na azijskih Neb, pretresal evropske dežele ter potegnil v svoj vrtinec evropske vlasti,	A bil je	to le	vojni	klic
vojna mu ni sledila.	Vladarji	in narodi želijo
miru, in to tem bolj, ker finančne razmere v evropskih državah niso preugodne; povsodi je davkoplačevalec pritisnen uže do slednje meje. Žrtve, katere bi zahtevala vojska, bile bi ogromne, a državne blagajnice so	prazne,	torej	bi jih	poravnati ne bilo možno.	Mir zajamčen	je po	tro-
Cftrski zvezi.
Računajoč na potrebo miru v Evropi mogla Rusija prodorita do afganskih meja in do He-rata, trkati na „vrata Indije11, ne da bi si bila ^''gleška upala postaviti se jej nasproti z orožjem. Evropa hoče in potrebuje mir!
Tudi Karolinško vprašanje, katero se je začetkom kazalo zelo kočljivo ter pretilo resno kaliti mir med Španijo in Nemčijo, katero je vzbudilo rožljanje orožja po madridskih ulicah ter burne klice po vojski — tudi to vprašanje se rozvozljava mirnim potem, in morda bode celo Posredovanje papeževo konečno nepotrebno. Bismarck umeje genijalno zasukati vse zadeve, lahno ^°žati častihlepne Španjole ter za malo laskavost Pttdobiti zdse materijalne koristi, vse mirnim potem — ter Nemčija, Evropa potrebuje mir.
S trocarsko zvezo v Skjerujevicah in v Kro-mer>ži zagotovljeni evropski mir pa je bil nekoliko ^oten po nenadnih dogodkih na Balkanskem polu-
Listek.
Devica orleanska — odvedena.
V	nekem fr&ncoskem listu čitftl sem to-le zn-
^vno pripoved:
Vedite, ljubi gospod, pripovedoval mi je moj k^egazda v Beču, da se tujci v našem stolnem m®8tu ničemer bolj ne čudijo, nego prodajalniškim k^alom. Ako opazujete te vrste dragocene slike Da »Grabnu" in v „Jagerzeile" in jih primerjate °nimi v druzih deželah, tedaj boste videli, da Je ravno tisto razmerje, kakor med vašo angleško 8°dbo, ki je le za medvedji ples, in našimi čudo-Vitin>i’valcerji od Lannerja ali čarobnimi polkami ^raussa. Mislite si pri teh velikanskih kompo-z,c‘jah Angleža, ki komaj ve, kaj je slikarstvo v Londonu bi se enake slike zbrale v posebni 8aIeriji, toda mi, mi jih pa obešamo pred vrata ne bode-li postal nem, kaj pravim, blazen od fudenja in radosti? To se je v istini pripetilo jednemu vaših angleških rojakov, vrlo uglednemu gospodu. Mylord došel je v Beč ter je stavil, da si bo
otoku. Bolgari v vzhodni Rumeliji, naveličavši se stoletnega robovanja pod turškim jarmom, vzdignili so brez dovoljenja evropskih vlastij svoj glas po svobodi, po združitvi s svojimi brati Bolgari pod jednimi zakoni in jednim knezom. »Združena Bolgarija" so njih zahteve, in zanašajoči so na to, da Evropa potrebuje mir, nadejejo se za gotovo, da se ugodi njihovim zahtevam ter se izpolnijo njihove želje.
Sultan ni si upal poseči z orožjem vmes, ni si upal vreči vojno bakljo v rumelijske ravnice, da ne bi Rusiji dal povoda, vmešavati se in govoriti za Turčijo gotovo nepreugodno razsodbo. Izročil je rešitev vse zadeve evropskim vlastem, da jo njih pooblaščenci razmotrivajo tčr stavijo predloge. Sultan ostal je miren, a pričel je prostrano in skrbuo oboroževanje, kajti vzhodnoru-melijski dogodki odmevali so po grških in srbskih ravninah in planinah. Male te državice hotele so porabiti priliko ter razširiti svoje ozemlje, češ, da se jim mora dati odškodnina za to, ker se vzhodna Rumelija in Bolgarija združite. Pričeli sta sklica-vati vojake pod orožje in danes pripravljeno je v obeh državah vse na boj. Zaman so bili vsi opomini evropskih vlastij, naj ne oborožujete, ker bi to moglo imeti zanje neugodne posledice — Grčija in Srbija sta molčali ter dalje zbirali vojake in uakupičevali strelivo. Danes imate zbrano dobro oboroženo vojno na mejah, katera pričakuje le trenotka, ko se jej da ukaz.
Turških vojakov orožje leskeče se na mejah balkanskih državic, čakajoč tudi trenotka, da se prične bojni ples v Bolgariji ali se brani Mace-donija. Položaj je od ure do ure bolj resen in vsak trenotek more počiti piva puška, katera bi dala znamenje vojski na Balkanskem poluotoku; in
v treh dneh ogledal vse znamenitosti Beča in njegove okolice; najame si torej na „ Taboru" iz-voščeka in se vozi v največji naglici od cerkve do gledališča, od Belvedere do Esterhazy-jeve kleti, dokler ga naključje in pa izvošček uazadnje ne pripeljeta na Graben. Mylord pomoli glavo pri vozu venkaj, da bi videl krasne izložbe, in tedaj zapazi »Orleansko devico".
BGoddam!“ zakriči in skoči z voza.
Tu obstoji angleški Tory v suknji od surovega blaga, z gumbi od bisernice, v višnjevih hlačah, rudeči zavratnici in belem klobuku ; in strmf najmanj pet minut, kakor okamenel; zatčm zakolne, dva, tri pota, da so se iskre delale — Angleži namreč vedno besno prokliujajo, kadar so dobre volje — in potem zakriči:
„To je izvrstno! — Sveti lordmayor, to je nečuveno!“
Vi ste skoro gotovo sami videli sliko, včliko Jeaune d’ Are, akoravno v jeklu, z mečem v roki in čudovitim navdušenjem na obrazu, ko je peljala še jedenpot umikajoče se čete k naskoku na orleansko zidovje. Lepa je skoro kakor ona v dvornem gledališči. V svoji nežnosti in ljubkosti
pesimisti ne dvojijo več, da se more ohraniti tam doli še mir.
Položaj je resen, vender se more še zmerom pričakovati miren razvoj. Vse tri evropske vele-vlasti so jedine vtem vprašanji; bolgarsko gibanje se ne more zanašati na nobene vlasti posebno pomoč; vse so jedine, da se na Balkanu ohrani prejšnji položaj, in če bi bilo treba, da se sultanu da dovoljenje s Bvojo vojsko zasesti Rumelijo. In Srbija? Turčija gotovo jej ne daje nikakega povoda, da bi sovražno postopala proti njej; sicer pa se zdaj zagotavlja, da Srbija hoče iti proti Bolgarom, da si srbsko ozemlje tam razširi. Povod temu dajejo baje srbski emigrantje. Če se to zgodi, treba samo, da so velevlasti jedine, da se nastavijo na primernih krajih turške čete, in boj je omejen. Mobilizacija Grčije niti polovico toliko ni nevarna kakor srbska, in Grčija dala se bode pač kmalu potolažiti, ko se jej bode resno pokazalo, da evropske velevlasti nikakor nimajo volje, dati si usiljevati vojno politiko po malih balkanskih državah. In če postane položaj resen do skrajne meje, tedaj bodo gotovo govorile evropske vlasti odločno: Ne dalje! kajti Evropa hoče in potrebuje mir.
Drugi dan adresne debate.
Mnogo burnejši nego prvi, bil je drugi dan adresne debate v ponedeljek. Levičarski govorniki so v svoji strasti in arogantnosti umešavali v debato osebe, zadeve in vprašanja, katera se niso omenjala do zdaj tudi pri najburnejših debatah. Levičarski zagrizenci prizanesli niso nikomur in ničemur, napadali so sodniški stan, upravo, jfergkj-čute ter konečno žalili tudi vojno.
spomina na Corregi-a, s svojo krepkostjo na Rubens-a.
V	treh skokih je bil mylord v prodajalnici.
„Sliko!“ kriči tii.
„Katero sliko, milostivi gospod?" vpraša lastnik prodajalnice priljudno priklonivši se.
„Na vaših vratih visi — devica orleanska — jaz jo kupim!"
„Ni na prodaj 1"
„A, jaz jo pa moram imeti," d6 mylord. „Po-krijem vam jo z guinejami."
„Ni mogoče!"
„Zakaj ni mogoče?" zakriči mylord, poseže v žep svoje suknje od surovega blaga z gumbi od bisernice in privleče pol risa angleških baukovcev; „jaz stavim, da je m goče!“
Kakor vam je znano, imajo Angleži takoj bankovce pri rokah, ali pa kolnejo in stavijo. Pri tej priliki naj tu upletem še jedno pripovedko:
Dva Angleža vozila sta se v parniku po Reni navzgor. Ne ozreta se ni na levo ni na desno, no na vinske gorice, ne na razvaline, temveč sedita tiho gledajoč pred-se na inizo, kjer sta ležala dva kosa sladkorja in dva kupa zlatov. Nabrala se je
Adresno debato otvoril je znani liberalni »Bauernfiihrer" Krepek. Njegov govor odlikoval se je po suhoparnosti, bil je popolnoma brez vsebine. Napadal je program vlade in desnice ter izrekal svojo nezadovoljnost. Kaj pa je pravzaprav botel doseči s svojim govorom, nihče ni vedel. Mož, dasi ni ravno slab govornik, ni niti pn svo-jih somišljenikih žeL nik^ke pohvale.
Za njim govoril je češki poslanec dr. Gr6gr. Govornik odbijal je z njemu lastno n mi i p, v,j ui y,ga-vornostjo napade na češki narod ter dejal, da so vsa opisovanja čeških razmer, vznemirjenosti in izgredov popačena ter zlovoljno zavita. Nasprotniki češkega naroda da so jih izmislili kot. politično strašilo. Govornik branil je tudi zdanjo vlado, katera si je kot. svojo nalogo postavila pomirjeuje narodov; opoziciji se ve da se ne dopada, če vlada s to politiko doseza vspehe, kajti s tem pridobi si pri narodih zaupanje in opoziciji gine vsa nada, dajo vrže ter sama zasede kedaj ministerske stole. Govornik govoril je zelo stvarno, in od desnice donela mu je neprestano pohvala
Potem govoril je K not z , znani stentor -der acharferen Tonart". Znana je uže Knotzova brez-ozirnost. m. arogantnost in teh poln je bil tudi ta govor. Na.istrupenojše pušice veljale so češkemu namestniku_baronu Krausu. V dalnjem govoru pa je 8_kušal tudi dokazati, da se je narodnostni prepir, zanesel uže tudi med vojno. Trdil je, aa sodniki v Češki aiso več tako nezavisni, kakor prej ter konečno tudi napadal—češko duhovščino. Skončal pa je svoj govor: „Ilajši kot, Nemec umreti, nego <kqt_Čeh se pogubiti." Ves njegov govor bil je prirejen le za to, da vzbudi senzacijo, govoril je | I skozi okno.	'	I
Nj. eksc. ministerski predsednik grof Taaffe branil je s krepl^imi besedami češkega namestnika ter poudarjal nietrov težavni noložai ter njega znauo uepristranost. Omenjal je tudi netaktnost
1	opozicije, da napada moža, kateri je nenavzočen ter se braniti ne more ; če ima kdo omenjati kaj . slabega, uapade naj navzočnega ministra za uo-tranje zadeve, ta ne bode mu odgovora ostal <-Holžan. Na to je branil vojno ter dejal, da njemu ni znano o uikakih narodnostnih prepirih v vojni.
pa je to patrijotično, pravi govornik, da se hoče zanesti prepir v vojno. kar_tmmerava—levica. izroča splošni razsodbi. K orje nj. ekscelenca stemtal svoj govor, ni bilo konca ploskanju in odobravanju.
Knez Alfred Liechtenstein je omenjal nalogo konservativcev, katera je dvojna, namreč da varujejo svoje interese ter drugim narodom pripravijo modus vivendi. Nadeje se da bode možno doseči nameravan smoter.
Kot slednji govornik zavaruje se Pl e n er proti temu, da bi bila levica napadla vojno.
bila uže okolu nju tolpa radovednežev, katerim ni moglo v glavo, kaj počneta. Kar najedenkrat, zavpije jeden izmed nju:
»Goddam, moje je!“
»Kaj je?“ vpraša nekdo izmed gledalcev.
„Je-li ne vidite," odgovori Anglež, »stavil sem 20 guinej, da se bo prva muha vsela na moj sladkor — in vrag naj me vzame! — dobil sem stavo!“
Ali povrnimo se zopet k mylordu.
»Vaša milost", de gospod S., »ni mogoče splačati moje Jeanne d’ Are, kajti zvabi mi vse mesto in vse tujce v mojo prodajalnico."
»Tedaj pa kupimo vašo prodajalnico !“ pravi Anglež. »Pomislite mylord, grof R. in marki Bar-biche navlašč sta me včeraj obiskala, da si ogledata podobo."
„Pravite, nek Francoz?"
»Da, iz Pariza!"
„Mi-li hočete prodati devico", vpraša besen mylord; »dvakrat pokrijem jo vam z guinejami."
„Ali marki Barbiche". . . .
„Je-li ste mu obljubili devico?"
Ogerski državni proračun.
Jeden dan pozneje, kakor v našem državnem zboru, predložil se je tudi v ogerskem državni proračun. Ogerska ima za leto 1886. izkazan primanjkljaj, in sicer znaten primanjkljaj 15 milijonov goldinarjev. To gotovo ni preveselo znamenje. Ogersko državno gospodarstvo pa tudi ni, dejali bi, preveč premišljeuo. Gospodje sosedje onkraj Litve bi morda prav storili, če bi premislili, da je vender le bolje in modreje, če dežela nekoliko bolj počasi, a z gotovejšimi koraki napreduje, nego da se deželi nalagajo bremena, katera tem težje prenaša, ker istiniti napredek ni nikakor primeren z namerami. In to bi se bili ogerski državniki pač lahko naučili iz skušenj v drugih deželah. Saj se pa tudi v Ogerski lahko opažajo marsikatera podjetja, katera, bi dejali, uže od začetka niso nikakor mogla obetati zaželjenega in nameravanega uspeha. Pogledimo le jedno. Ogerska hotela je na državne stroške spremeniti deželo v industrijelno, za kar jej pač manjka potrebnih, da najpoglavitnejih pogojev; to so dragoceni poskusi, in naposled bi se za marsikaj drugega moglo zahtevati tako eksperimentovanje. Taki poskusi provzročili so deželi neizmerne tro-škove. Sicer se taki troškovi imenujejo investicije, jn zagotavlja se z vso zgovornostjo, da so jako plodonosni. Večina državnega primanjkljaja nastala je iz tega, da je država imela ogromne izdatke za državne tovarne, za svilorejske zavode in druga taka podjetja, katera se pač konečno le od privatne strani pričakujejo. Davkoplačevalce .zadene na vsak način plačevanje obrestij, naj se jposkus uže posreči ali ne.
Tudi nastavki raznih ministerstev pričajo, da se v Budimpešti zel6 trudijo, da bi iz Ogerske napravili po polnem moderno državo. Priredil se je nov kataster in davkarsko osebje se je pomnožilo. Kaj živahno je tudi zanimanje za gradenje železnic, dasi je tudi onkraj Litve znana njih dragocenost. Pri poljedelskem ministerstvu rastejo stroški, ker je vedno več novih ustanov: zidajo se in pospešujejo kmetijske šole in druge različne učilnice; kaznilnice se pomnožujejo, uravnavajo se reke in prekopi — kratko, vse, kar bi le moglo deželo v kulturelnem oziru približati ostali Evropi.
Velik je primanjkljaj v ogerskem državnem proračunu, a tega more opravičiti nekoliko gori omenjeno prizadevanje, Ogersko približati ostali Evropi v kulturelnem oziru. V drugem oziru pa ti stroški niso namenjeni dragocenim in neplodnim eksperimentom, marveč vse je obrnjeno v povzdigo dežele. Da se bode pri tem storila marsikaka napaka, nepremišljenost, prenagljenost, a splošno se vender sme pričakovati, da Ogli dosežejo, če tudi ne takoj in z mnogimi žrtvami, svoj smoter, kajti skušnja nas uči, da so jim znana pota povzdige
»Da, da!“ pravi gospod S., hitro oklenivšise te misli.
„Dobro!" zakriči mylord idoč skozi vrata. Jeden pot še strastno pogleda »Jeanne d’ Are", skoči v voz in se odpelje v divjem diru.
V	svoj hotel dospevši vzame dvoje rokavic za boksanje, dva rapirja, dvoje nabasanih samokresov za dvoboj, se vsede s tem morilnim orodjem zopet v voz in se odpelje proti bližnji gostilni.
»Marki de Barbiche?" . • • vpraša vratarja, no pa ni dobil zaželjenega odgovora.
Vozil se je tako od gostilne do gostilne, a nikjer marki ni bil poznan. Dan se je uže nagibal, nikakor pa ne zapustil pogum Angleža: rano v jutro bil je uže na lovu za Francozom; popoludne postal je pred gostilno »pri zlatem vrču", zaboj s samokresi v roki, rapirja pod pazduho in oboje rokavic čez ramo.
»Izročite markiju takoj mojo vizitnico in recite mu, da ga pričakujem," vkaže vratarju, kajti našel je bil dolgo iskanega.
Matki pobarval si je bil ravno brke pod nosom v svojo polno zadovoljnost. Bil je tedaj Židane volje. Jedenpot pogleda na vizitnico, drugipot v ogledalo, in potem pravi milostno:
dežele in da so jim ravno tako znane ovire, katere se jim bodo stavile na pot, katere pa z odločno vstrajnostjo odpravijo.
Značaj, katerega smo opazovali pri prejšnjih primanjkljejih v ogerskem državnem gospodarstvu, isti značaj ima tudi primanjkljaj za leto 1886., nastal je v boji za obstanek, napredek. Ni majhen ta primanjkljaj, a dežela zaradi tega ne bode izgubila kredita; konečno pa se vladi morda vender le posreči, da postavi deželo na lastne noge.
Politični preg-led.
Avstrijsko-ogerska država.
Danes ima gospodska zbornica zopet sejo. Na dnevnem redu je drugo čitanje postavnega načrta, s katerim se dovoljuje nabiranje za stalno vojno in reservo potrebnih vojaških novincev za 1886. leto
Začetkom včerajšnje seje državnega zbora kazala se je še vedno razburjenost od prejšnjega dneva. Prejšnji dan sešla sta se nemški in nemško-avstrijski klub, da se posvetujeta, kaj jima je i ozirom na izjave ministerskega predsednika ukreniti; sklenilo se je, naj se vsak korak toliko časa opusti, dokler ministerski predsednik ne pojasni izjav. Začetkom seie ie zonet	l*’ l *->■{! i za-
hteval, naj bi se mpriisterskemu predsedniku in-rekel poziv na red, kar pa je predsednik zbornice dr. Smolka odbil. Prvi govornik adresne debate včeraj je bil prof. Suess. — V včerajšnji seji se je sklenil konec debate, torej bosta govorila Še glavna govornika obeh strank ter potem bodo še nekateri poslanci prišli s svojimi stvarnimi popravki. Na to se hode adresna debata skončala.
Hrvatski ban potoval je pred kratkim po Slavoniji, in povsodi, kamor je prišel, prirejal mu je narod demonstrativne ovacije, kar gotovo živo priča o globokih simpatijah do bana.
Tujo dežele.
Izid francoskih volitev je torej popolnoma znan. Nasproti 384 oportunistom in radikalcem stoji 200 konservativcev nasproti Ker absolutn« večina znaša 293, imajo republikanci, če so je-dini, vedno nepogojno gospodarstvo v 'zbornici. Zbornica se skliče najbrže samo v kratko zasedanje dne 10. novembra, in tedaj se pokaže, kak duh veje v zbornici. Konec decembra se zbornica zopet snide, da združena s senatom kot, kongres voli predsednika ljudovladi. Zdaj skoro ni več dvojbe, da bode Grevy zopet izvoljen ter da sprejme izvolitev.
Angleška ima mnogo opraviti z Birmanci. Zdaj poslala bode zopet tjži ekspedicijo z 8000 možmi. Zdaj je vojska skoro neizogibna, ali pa bode za Angleško tudi zmagonosna, ne more se trditi.
„ Recite, da sem pripravljen mylorda Mont-pleasant-a vzprejeti."
Mylorda čuti je bilo uže po stopnicah — i11 takoj vstopi pri vratih, vrže rapirja na tla, da zarožljata, postavi zaboj s samokresi na mizo, vrže, roko spretno zasukavši, jedno dvojico rokavic markiju pred nogi, drugo dvojico pa obleče sam in se mu postavi nasproti, pripravljen boriti se.
„Kaj pomeni to?“ vpraša Francoz začuden-
»Sedaj ste na razpotji. Tu je orožje, izvolil kar vam drago: samokres, rapir ali rokavice lz' berite si jedno ali drugo, ali pa se odpovejte „de' vici orleanski!“
„Moj Bog! kateri devici? Ni me doletela sreč®’ da bi poznal damo."
»Lahko jo vidite »na Grabnu" na olji, vratih prodajal nice," odgovori resno mylord.
»Kaj? ... Na olji? Je-li Eskimo ali tarin?"
»Gospod marki, ni me volja šaliti se. Ost*1'1 . še vedno pri sklepu, da kupite sliko? Jaz selT1 '0 vzprejel v svoje srce, ljubim jo in zarotil »e,T1' da mora biti moja."
(Konec prihodnjič.)
Iz Aten se poroča, da se rezervisti v obilem Številu vračajo pod orožje; povsodi vlada navdušenje. Ker se je razširila bojazen, da bi Grčija P1' 7-jedinjenji Bolgarije morda ne dobila nobene °rt&kodnine, vlada povsodi velika razburjenost. Narod zahteva vojno, ali pa za odškodnino kaj
ozemlja.
Iz Suakima se poroča, da se je mesto Berber odpovedalo Mahdistom ter se razglasilo kot nezavisno. Načelnikom mestu izbral se je emir Humajun. Novi emir se je takoj izjavil, da je pripravljen pogajati se s kedivom, če ga egiptovska vlada v zdanjem dostojanstvu potrdi ter mu prepusti v posest Berber in njega okolico Vsled smrti Osmana Digme, kateri je dno 23. m. m. v boji pri Asrnari proti Abesincem pal, pripravlja se egiptovski guverner na Modrem Nilu, da s 6000 možmi odrine proti Kartumu ter to mesto zopet podvrže kedivu.
Turčija nadaljuje oboroževanje; spravilo se je na noge uže lepo število vojakov ter se oskrbelo mnogo streliva in orožja, vender se navzlic temu pričakuje, da Turčija ne bode prva sprožila puške, in če je bode, prisiljena bode le po ne-'zogibljivi potrebi, saj pravi najnovejše poročilo iz Carigrada, da se je sultan izjavil, da je Turčija Pripravljena na boj, a mnogo ljubše bi jej bilo, se vsa zadeva mirno poravna. Turčija pač v6, da bi vsem balkanskim nasprotnikom nikakor ne bila kos, zato rajši ugodi bolgarskim zahtevam, da jej le ni treba vojskovati se.
Razne vesti.
— (Življenje za sklenico vina) Dnč H. t. m. na večer sedel je v neki gostilni v Zadru tolad, lep in elegantno oblečen mož pri sklenici vina. Usedel se jo bil čisto sam k neki mizi in ni z nikomur govoril besedico. Najedenkrat stopi k njemu postrešček s pismom, na kar vstane ter plača račun, ^redonj pa gre ven obrne se k brivcu Antonu Giliano-vie«, ki je sedel pri bližnji mizi ter ga praša, neče li P°Užiti vino v sklenici, kojo jo bil komaj načel. Bri-Vec ponudbo s hvaležnim srcem sprejme ter so vsedo "a ono mesto, kjer je prej mladi mož sedel. V tistem trenutku vender, ko je brivec hotol popiti prvi kozarec ubornega vina, začujo so pod oknom strel in ubogi brivec zvrno se v glavo zadet mrtev na tla. Prestrašeno hitolo jo vse na ulico, kjer je bil uže nek keči-jaž prijel hudodelca. Morilec, ki je bil prej vojak, piše se Despot. Pri redarstvu izjavil je, da umorjenega nikdar ni poznal in nikdar ne prej videl, da pa mu je zjutraj tistega dne neka dama, ki ga je po naključji Blečala, dala sto lir, z naročilom, da zvečer vstreli 0Ile8a gospoda, ki bo sedel v dotični gostilni na do-hčiiem prostoru. Jasno je, da krogla ni bila namočena brivcu, ampak mlademu možu. Najbrže jo vsega hudodelstva kriva ljubosumnost.
— (Boparji kurjači.) Lota 1795 vršila so v Chartru volika kazonska obravnava. Mnogobrojna
r°parska druhal delala je več let ondotne krajo ne-Vai'»o, no da bi se bilo posrečilo lopovom priti na s>ed. Navadno obsuli so posamezne hišo v tolikem što-
da na obrambo niti misliti ni bilo. Vlomivši v 11150 povezali so najprej možo, da so ganiti niso mogli, Pot°m pa so ženskam živo oglje pod nogo vsipali ter J'h «a ta način silili, da so jim kazale, kje je shranjen denar ali druge dragocenosti Zaradi toga imeno-Vali so so splošno: „les chauffeurs“, to jo kurjači. Nadnje pa so oblastnijo dobile na nenavadon način v tost skoro celo druhal. Nekega dno srečata namreč dva lan4*rja na costi desetletnega čudno__ižhlmlcnega-dečka. . Za®ieta ga v mesto seboj, mu tam kupita dobor za-•Mork jn ga pridobita v tem no polnem za so. Od *a^otka precej molčeč, pripovedoval jima jo sedaj z ve-11(0 odkritosrčnostjo, da prebiva s svojimi stariši in z ”Ju°eiini drugimi rodbinami v noki voliki votlini v gozdu a,v°tlina bila jo glavno prebivališče kurjačev. Da bi
zo8nilo vsakemu prelivanju krvi, skušala jo oblast-
dobiti k; zvijačo roparjo v post. X t.n svrlin oblekli s° dotka y novo loDQ 0bi0ko in ga dali neki ženski, a Jo z njim hodila po trgu gori in doli v obližji ležečih most. Kakor hitro in <W.n)r pgladal--katoroga od syojih nokedanjih znancev, dal jo sltiivn» zmunenie. najtar so ga prijeli. Tako palo jo stoindvanajst ro-
parjev v nastavljeno jim past. Obrajnasa-tepela jo on teden, aj)otem so vseh stoindvanajst javno obglavili
—	(P on ar e j al c i denaTjev.) V Marzilji posrečilo se jo francoski policiji priti na sled veliki mednarodni družbi, ki se je bavila izključljivo s ponarejevanjem papirnatega in kovanega denarja. Največ ponarejali so se španski, italijanski in francoski vrednostni papirji. Mod zasačenimi sta tudi dva Nemca in več žensk. Kje da so imeli prav za prav svojo delalnico, se do sedaj še ni dognalo. Toliko pa je užo zdaj znano, da jo imelo odlično to društvo po vseh večjih tržiščih svojo agento, ki so imeli to nalogo, da so oddajali ponarejene vrednostne papirje. Kovani denar so tak6 izvrstno ponarejali, da ga je bilo le težko od pravega ločiti. Največjo škodo utrpeli sta po tej druščini španska in francoska banka.
Domače stvari.
„Narodni Dom.“
Od odbora krajcarske podružnice „Narodnega Doma" v Ljubljani došel nam je naslodnji dopis: Kraj-carska podružnica „Narodnega Doma“ v Ljubljani razposlala je do sedaj vsega vkup do 350 knjižic, izmed teh nad 70 dosetkrajcarskih. Razprodanih vrnili so gg. poverjeniki devet; razen osmih užo omenjenih došla jo namreč, kar bodi s zahvalo omenjeno, v tem tednu kot devota krajcarska knjižica pod št. 172 zopet iz Trsta (povorjonik g. K. G.). Pohvalno omeniti nam jo narodnega učiteljstva, da se jako gorko zavzima za našo idejo. V njegovi oskrbi nahaja so dandanes 55 kraj-carskih in 7 dosetkrajcarskih knjižic — na vsak način omenljivo število. Hvala mu za živo zanimanje.
Zopet več vprašanj, kedaj bi bilo najprimernejše pošiljati nabrane doneske? V odgovor sledeče: V knjižicah tiskani navod omenja, da se zgodi to lahko v poljubnih obrokih. Po našem mnenji je še najpametnejše, če se nabrani denar pošlje ob jednem z razprodano knjižico. To so ve da so priporoča v prvi vrsti tam, kjor so knjižica v kratkem času razproda. Ako pa denar dohaja v pravilnih obrokih in se nabiranje vrši delj časa, kar se godi večinoma pri desetkrajcarskih, tu pa tam tudi pri krajcarskih knjižicah, utegne biti poverjeniku morobiti pripravnojšo, da nabrane douesko pošilja v obrokih in no najedenkrat v polni svoti. Ker pa večkratno pošiljanjo nabranih doneskov prouzroči vonder-lo nokoliko, sicer neznatnih, pa pri tako malih doneskih, kot so ravno krajcarski, omenljivih poštnih troskov, opozarjamo gg. povorjeniko na c. kr. poštne hranilnice, naj donosko pri njih vlagajo. Vos v ta na-mon potrebni posel oskrbljujejo hranilnice brezplačno in jamčijo brezpogojno. Vlagajo so lahko uže prav majhne svoto (50 kr.), ki se, gotovi čas hranjene, tudi obrestujojo, in vložniku ni treba biti zaradi vloženo svote niti v najmanjših skrbeh Iz nokaterih privatnih poročil smo poizvedeli, da je več gg. povorjenikov to tudi uže storilo. Toliko v pojasnilo.
Da naša stvar napreduje, bodi v spodbudo vsem onim, ki so dosedaj ali vsled pesimizma ali pa premalo poučeni še niso začeli zanimati za nabiranje donoskov na korist zgradbi „Narodnega Doma" v Ljubljani, naj pridno naročajo knjižico pri blagajniku „Nil-rodnoga Doma“, g. dr. Josipu Staretu, komur jo tudi pošiljati nabrano doneske.
—	(„Pisateljskega podpornega društva") odbor so jo v nedeljo 18. t. m. pod prodsed-ništvom g. dr. Jož. Vošnjaka konstituiral ter si izvolil predsednikovim namestnikom prof. Pr. Levca, blagajnikom Vaso Potričiča, tajnikom pa prof. Kaiča.
—	Po prvosoduiku so je bilo odboru naznanilo, da jo častni član g. župnik Davorin Trstenjak obljubil društvu na korist prepustiti ves dohodek od svojoga spisa „Weriand de Graz“. Gimnazijalnomu ravnatelju novomeškemu in dozdanjomu tajniku g. Andr. Senekoviču se sklone za njogovo požrtvovalno delavnost na korist društva zahvalo izreči. Ko so je odbor še o nokaterih denarnih zadevah bil razgovarjal, jo sklenil e sobotah večer v steklonem salonu čitalnice ljubljansko zabavne shode „Kluba pisateljskega društva" prirejati z namenom, da bi so društvoniki vzajomno raz-govarjali s prirejenimi predavanji o slovstvenih zadovah in razveseljevali s petjem itd. — Pač nepotrebno slovenskemu razumništvu omenjati koristi, ki je imajo taki
večeri za izobraževanje in za socijalno življenje. Pri teh večerih bode vsaka politika izključena. Ker bodo samo društveniki „pisateljskega podpornega društva" vabljeni k tem večorom, se nudi Slovoncem lepa priložnost društvu pristopiti, so večernih shodov vdeleže-vati in s tem ob jednem koristno in dobro stvar podpirati. Slovenci, na noge! pristopajte vrlo po vsem slovenskem kolotači mile nam domovine „ pisateljskemu podpornemu društvu" kot pravi udje z letnim doneskom 3 gld., ali pa kot podporniki z 2 gld. na leto ter se javljajte pri odboru.
— (Kmetijsko predavanje) ima tajnik kmetijske družbe gosp. G. Pirc v nedeljo 25. t. m.dopolu-dne po dopoludanski službi božji (ob 9. uri) v šolskem poslopji v Po d k raji in ravno ta dan popolu-dne po popoludanski službi božji v šolskem poslopji na Colu.
— (Umrl) je g. drd. Pavel Hirše, duhoven budejeviške škofije, na graščini Windisch-Graetzevi pri Planini. Bil je, kakor poroča nSlov.“, jako nadarjen, marljiv ter sploh izglednega obnašanja. Zaradi bolehnosti jo moral izstopiti iz Avguštineja. Pred kratkim je bil spremil svojega brata v ljubljansko semenišče in si menda na tem potu nalezel smrtno kal bolezni, katera ga je prerano, prav še v cvetji življenja, vzela iz sveta.
— (Vremo.) Slednjo dneve imeli smo v Ljubljani skoro vsak dan nekoliko dežja; danes pa je pričelo prav hudo deževati Vremensko poročilo naznanja za našo kraje v prihodnjih dnevih mrzlo vreme.
— (Društveno gibanje.) V minolem meseci ustanovile so so požarne brambo v Šmartinu in v Preserji; vojaško veteransko društvo in katoliško društvo rokodelskih pomočnikov spremenilo je svoja pravila.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 21. oktobra. Poslanec Tausche inter-peluje trgovskega ministra glede carinsko-politiških ukrenitev v obrambo poljedelske produktivnosti.
V	nadaljevanji adresne debate govorila sta voljena generalna govornika Plener in Czartoryski; Plener je bil zaradi trditve, da je Ni. ekscel. ministerski predsednik zamakal—in spiifril Kimt.gnve b^aerte, Potem slede Stvarni popravki, fi!i klljlll JioTlpredsec 1 nilc Klam^lartii^c pozivlje poslarroa-iCuMza zanjd| aapajjgnja^vlade in posl,-gtjhiijier&rja zakadi uiapa^uu^miega. izraza k redu. Na to govori še poročevalec adresnega načrta manjšine, Sturm; seja traje dalje. •— Go-spodska zbornica zvršila je brez debate zakon o kontingentu vojaških novincev in začasni proračuu-Prihodnja seja nedoločena.
Dunaj, 20. oktobra. Poslanska zbornica je sklenila konec debate o adresnem načrtu in glavnima govornikoma bila sta izvoljeua Czarto-ryski in Plener.
Brun š vi k, 20. oktobra. V deželnem zboru je državni minister grof Gortz-Wrisberg v imenu vladarskega sv6ta j redlagal pruskega princa Albrechta za vladarja v Brunšviku. Volitev vrši se jutri.
Carigrad, 20. oktobra. Včeraj sešli so se poslaniki, da razmotrivajo odgovor Turčije ter se zjedinijo o poročilu, katero predložijo svojim vladam.
London, 20. oktobra. Ekspedicija proti Birmi bode štela 8000 mož.
Rim, 20. oktobra. Včeraj je v provinciji Palermo na koleri obolelo 65 oseb in umrlo 32, izmed teh v mestu Palermo obolelo 44 in umrlo 21.
Telegrafično borzno poročilo
7. dn6 21. oktobra.
gld.
Jednotni dr?.. dolg	v	bankovcih.........................81‘60
>	»	»	»	srebru................................82-15
Zlata renta...................................................108	50
5% avstr, renta...............................................98	15
Delnice n&rodne banke........................................ 857"	—
Kreditne delnice  ............................................281	• 70
London 10 lir sterling....................................... 125	20
20 frankovec................................................ 9 96
Cekini c. kr................................................ 5'93
100 drž. mark...................................................61*60
Uradni glasnik
z dn6 21. oktobra.
Razpisane službe: Pri tukajšnji kaznilniški upravi s 1. januvarijem 1886 1. služba računskega di ur n is ta z 1 gld. 50 kr. dnevščine in služba provizoričnega paznika v kaznilnici, na dan 1 gld. Prošnje do dnž 31. oktobra c. kr. predsedništvu dež. sodnije. — Služba poštnega odpravnika v Št. Vidu nad Ljubljano; na leto 150 gld., pavšal 40 gld. in pavšal za sla na leto 219 gld.; kavcije 200 gld. Prošnje tekom štirih tednov c. kr. poštnemu in brzojavnemu uradu v Trstu. — Služba okrajne babice za vipavsko občino z letno nagrado 35 gld. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, do dne 15. novembra t. 1. c. kr. okr. glavarstvu v Postojini.
Dražbe: V Ljubljani hiša Frančiške Krieger v Gradišči št. 7 (8000 gld.) dn6 9. novembra, 7. decembra 1885 in 11. januvarija 1886 1. — V Kostanjevici posestvo Jan. Herakoviča iz Novih Sel dn6 4. novembra; — posestvo Nik. Uraneža iz Abreža. — V Metliki zemljišče Jos. Gu-šiča iz Vidošič (2934 gld.) dne 31. oklobra.
Pod varstvom: Od c. kr. dež. sodnije v Ljubljani proglašen je 321etni kočarjev sin Anton Prevodnik iz Zapot-nice bebcem in Marija Prevodnik, 271etna kočarjeva hči od tam, za slaboumno. Varuhom jima je postavljen Jurij Proj iz Pevna.
Tuj oi.
Dnž 1. oktobra.
Pri Maliči:	Dr. Tausch, c. kr. svet. tajnik, s soprogo, iz
Tabora. — Fuchs, trgovec, iz Grasse. — Benussi, poto-valec, iz Trsta. — Schuster, c. kr. okr. zdravnik, s soprogo, iz Idrije. — Braune, zasebnica, iz Kočevja. — Gruntar, c. kr. beležnik, iz Logatca,
Pri Blonn:	Guschitz in Braun, potovalca, z Dunaja. —
Schiller, potov., iz Jagerndorfa. — pl. Santi, c. kr. mero-sodni vrhni nadzornik, iz Trsta. — Hanzlovsky, inže-ner, iz Siseka. — Dr. Mally, c. kr. okr. zdravnik, iz Kranja. — Gregorič, c. kr. davk. pristav, s soprogo, iz Kostanjevice.
Pri Južnem kolodvoru: Liraunigg, uradnik, z obiteljo, iz Pulja. — Platentoff, trgovec, iz Čekovnika. — Dr. Mrav-lag, c. kr. beležnik, iz Rateč. — Jaklič iz Vidma.
Pri Bavarskem dvoru: Schuschek, kaplan, iz Obdacha.
—	Demšer, posestnik, iz Senožeč.
Pri Avstr, carji: Trautmann, krošnjar, iz Gradca. — Ali-jančič, lesni agent, z materjo, iz Šmohora. — Jelenc iz Tržiča.
XJini‘1 i so:
Dn6	19.	oktobra.	Janez Lampe, gostač,	80 let,
Kravja dolina št. 11, starostno opešanje.
V	civilni b61nici:
Dn6	17.	oktobra.	Urša Ivanček, gostinja,	83 let,
opešanje.
Dn6 18. oktobra. Marija Košir, delavka, 201., plučna tuberkuloza
Dn6 19; oktobra. Tomaž Kopač, zidar, 36 1., pluč-
nica.
Dn6	20.	oktobra.	Urša Hrome, gostinja, 70	1., opešanje. —	Lambert Koch,	pek, 19 1., pohabljenje ledvic.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
ti a M O g	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726-34 723-39 724-29	9-8 11-6 10-6	svzh. sr. » jzpd. sl.	dež obl. »	36*0 dež
Poddružnica c. kr. priv
avstr. MMm
za trgovino in obrt v Trstu.
3'A od sto 3>/a » » 37, > »
Novci na obreatovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . . .
» 8 » > ...
» 30 »	>	...
v Napoleondorih
30dnevna odpoved ....	3	od	sto
3mesečna »	. . . .	3‘/4	»	»
6	»	>	....	3‘/2	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/sproc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/aproc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—26
T7* Trstu, dnfi 1. oktobra 1883.
Prvo Mo in slovnica
2ia-^sl o venske ljudske šole
sestavila
j	\\	Eazinger	in Žumer,
založila	(148)
Kleinmayr & Bamberg,
pripuščeno je od vis. c. kr. naučnega ministerstva, da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpošiljati še sredi meseca oktobra t. 1.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2	gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
tli
TTiže 37 let oTostoječa,
ces. kralj. dež. priv.
tovarna za odeje in koce
od prejšnje firme Liohtenauer-jeva vdova & sinovi
razpošilja po svoji dunajski zalogi
konjske odeje
190 cm. dolge, 130 cm. Ki široke v nepokončljivi kakovosti temni podlagi in živimi obkrajki, komad po
X gld. 65 lir.
uštevši zavitek, torej brez stroškov.
Samo vsled ogromnega izdelovanja in velikanskega razpečavanja nam je možno, te konjske odeje prodajati v tako izborni kakovosti po tako neobičajno nizki ceni.
Razpošilja se proti povzetji. — Blago, ki ne ugaja, vzprejema se brez pomisleka nazaj. (158)8-3
mr Pazi naj se natanko na adreso: "T®|2
Glavna zaloga:
Silberstern, Dunaj, I., Rothenthurmstrasse 14.
^aSHSESraSBSaraSBSBHHBSSBSrBSBSHSHSESESBSBSBS^
Dj	Umetne	jj)
|zoloe lan.
K vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez ra [" vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse 5) (u zobne operacije	(39)	57	W
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. [n
asas?5as2sasasasHsiaasaHastL5asE5asH5a5as3^
Lekarna Trnkoczy
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na dožolo; daljo
iwr salicilno ustno vodo,
aromatična, vpijiva oživljajočo, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli i/, ust. 1 velika steklenica 50 kr.,	(115)	14
3^~ salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpljiva zeltf oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, ii 30 kr.
Blago
za	in
ženske možke
obleke
3-10 motrov j ' za j jeilnn obleko I
le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
gld. 4,96	iz	dobre	ovčje	volne;
»	8,—	»	boljše	»	»
»	10,—	»	fine	»	»
»	12,40	»	jako fine	»	»
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, t.ri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Jan. Stamfsty =
M —
Ustanovljeno
fectorišles, zaloga -v Brnu.
Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano-Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V	zalogi imam sukna vedno za več nego 160 000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabriških oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(125)	24—14
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Samo ta mesec še
“tS? srečke»1 *
Glavni dobitek v gotovini 100.000 gli					1. (|159^L.
Dalje20.000 Skl. K	1.000	Igld	501	DO gld. a, v. itd, 4	D00dobift®v
Upravništvo razstavine laterije v Budimpešti, Audrassy-jeva ulica 43
Odjfovorni urednik J. Napi i S.
Tiskit.s in zalagat:it Ig. v, Kloinniayr A Fed.	"r*	v