------   362------
Zgodovinske drobtinice.
Nekoliko imen z rimskih kamnov.
najdenih na zemlji starega i\orika in Pano nij> ktere še dandanašnji   živijo med slovenskim  ljudstvom.
Spisal Davorin Terstenjak.
Slavnoznani jezikoslovec Fr. Pott, profesor jezikoslovja na hallskem vseučelišču, je imenitno delo dal na svetlo pod naslovom: „Die Personennamen und ihre Ent-stehungsarten auch unter Beriicksichtigung der Ortsnamen, — eine sprachliche Untersuchung, Leipzig- 1853. V predgovoru teh bukev stran IX. piše, da v mertvih imenih je življenje, rekoč: „lm gevvohniich todtgeglaubten Namen wohnt Leben; auch diese Wortgattung durchvvallt lebendiger, wenn g 1 e i c h oft in Schlummer versenkter und wie gebundener 6 e i s t. Nomina propria sind nicht sinnlos und nicht Kinder der uneingeschriinkten Willkuhra i. t. d. V tem spisu sledeče temelje posebno navaja, iz kterih izvira početek osebnih imen. Jaz hočem nekoliko takošnih imen primerjati, kolikor se ujemajo s pogodbami, ktere je slavni Pott za pravila postavil.
Pot piše na strani 337, da rodbinske in osebne imena so nastale tudi po drevesih, kakor: Eller=r Olševski, Fichtner, Smrekar, Jelovšek, Dobnik, Hrastnik, Hrastovec itd.
Po drevesih, na priliko, nahajamo na štirskih rimskih kamnih žensko ime DERVA; primeri ime kneza lužičkih SorbovDervan (Fredegar c. 68), dalje po Serkunu posvečenem drevesu dubec, dobec možko ime: DVB-NISSVS*), in žensko: DVBNA. Dubnissus = Du bniš po obliki, kakor osebne imena: Jariš, Hertis, S ko ris. Smodiš, Dubna po obliki, kakor: Rad na, Verbna, Ker t na, Babna itd.
Dobnikov, Dubnikov, Dubravcov in enači h iz besede dob, dub, rojenih imen je sila dosti po Slovenskem. Da so stari Slovani po dubu imenovali svoje hčerke, pričuje ime hčeri kralja Bo lesi a v a leta 966: Dubravka.    Dervani, Dervanjšaki   so na Stirskem.
Thema je dhamba = novoslov. dob — dub. A m, an se že v frižinskih spomenicih glasi kot u, primeri dalje historično ime korotanskega vojvoda: Borut iz Bo-rant. Da je am=:w, pričuje: sthambarzrstub, zato imena gor: Stubnik, Stubica, ponemčene vStiibing, dalje: gambha, podbradek, zr guba, goba, gubec, gobec polsk: gemba česk. huba, hubička. Primeri cerkvenoslov. lonci ca, palus, slovensk. Luče, imena muznatih krajev.
Osebne imena so tudi nastale, kakor Pott (str. 329) terdi, po k raj nos ti h (Oertlichkeiten) kakor: Hinter-berger, Podgoršek, Zahorski, Waldmann, Silvester, Silvanus, Silvi na, Logar, Kobal. K o-bale itd.
Po krajnostih ste imeni BONONIVS in BANONA = Silvanus,   Silvana,   od bon,   eine   grasreiche Wald-
*) Vse te imena so vzete iz sledečih bukev: 1. Muchar. rom. Norikum in „Gesch. der Steierm.u po gosp. Knabelnovem berilo. 3) Ankershofen „Handbuch der Gesch. des Herzog-thums Karnten." 4) Eichhorn „Beitra>e.u Imena še danas živečih rodbin sem pa izpisal iz farnih kerstnih ali mert-vaških bukev, tudi iz škofijskih šematizmov iz tako imenovanih „SeeIenstandsprotokoIIov" itd.                           Pis.
------   363    ------
*) Niederlausitz wend. Worterbuch von Zwahr str. 410. *) Iz thentata bon, najdemo: Bona rje, Bon one, na Kranjskem in Koroškem, na Štirskem Bonine. Dalje še so iz themata bon imena: Bon cel na Kranjskem. Iz bona v pomenu muza je panonska beseda: bonas =: bujvol, bivol, zavoljo suffiksa primeri ogcrskoslov.: kanas, der Schweinhirt od kan, kane, Eber, Wildschwein.                                                             Pis.
hulhung, se v doljne-lužičkem narečji poznana beseda, *) pri Slovacih banj, ein ausgehauener Wald, sansk. Vana, silva.   Na Štirskem imamo les, kteri se veli banetina.
Učeni konsul dr. Hahn piše v svojem imenitnem dela „Albanesische Studien": „Wald und Sumpf sind haufig korrelate Begriffe", zato najdemo že v sanskritu: vana, silva in aqua, primeri: slov. bana, bena, bona, voda, muza, jezero, Bena tki, vas v mokrem kraji kraj cerkniškega jezera, in pa gori omenjeno lužiško besedo: bon, in slovaško: banj v pomenu „grasreiche Waldhuthunga in ^ausgehauener Walda, Bonon *) po obliki, kakor Rogon, Kal on iz rog, cornu, kal, mons, breg. Kar K a Ion, Kališnik itd. pomenjuje, to tudi ime, ktero pogostem na rimsko-slovenskih kamnih najdemo: COBALO, od Ko bel, der Bergriicken. Rodbin Kobal, Kobale najdeš zadosti po Štirskem in na Kranjskem.
Kar Ko balo pomenjuje, to tudi ime: CETIN1VS, ktero stoji na koroških rimskosl. kamnih, od kat, cet, Berg, zato Cetinje, die Bergstadt. Rodbine z imenom Cetin živijo v celjskem okraji. V jurjevški in malonedelski fai i najdemo vasi po redi stoječe, ktere imajo sledeče si enake poznamovanja: Stara gora, na Bregih, Pred-cetinci, perva stoji na gori, druga na bregih, tretja pred četo m.
Slavni Pott dalje piše (str. 604), da tudi po kakoš-nosti nog so obviknile imena, in navaja imena: Clau-dius, K rum m itd. za priklad.
Na Koroškem je kamen z imenom CRINVON, nosljana oblika za Krivon, primeri izgovarjanje: svetninki pohorskih Slovencov. Rodbine Krivon j a, Krivec in slične živijo še dandanašnji po Kranjskem in Koroškem.
(Dalje sledi.)
------   371    ------
Zgodovinske drobtinice.
Nekoliko imen z rimskih kamnov.
najdenih na %emlji starega Norika in Panonije, ktere še dandanašnji živijo med slovenskim ljudstvom.
Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.)
Osebne imena so tudi nastale po terdenji Pott-ovem (stran 604) po delih trupla, kakor, postavimo nemške imena: Daum, Schenkel, Rumpf, Faust, Ripper, Maul, Schlund, latinske: Capito, Nasico, Fronto, Silo itd.
Po delih trupla najdemo na Koroškem rimsko-sloven-skem kamnu ime: REBVRVS = Rebur po obliki kakor: dihur, žmagur. Suffiks ur jerzrorzzrol; Rebole, Reboše še najdemo na Kranjskem in Koroškem, tudi v celjskem okraji Rebavše; Rebiče na Kranjskem in Hor-vaškem. Rebur = nemškemu imenu Ripper, ime duhovnika sekovske škofije.
Po delu trupla je tudi ime napisano na koroško-rimskem kamnu: GOVTON = Golt on, Glton od golt, glt, po izgovoru ljudstva slovenskega: gout, Schlund. Rodbine Gouton in Goutnik živijo še v mozirski fari v gornji savinski dolini.
Drugo ime po truplovem delu je: LAP, stoji na rimsko-slov. kamnu hranjenem vStrassu na Štirskem. Lap-~Maul, od korenike lap, loqui, 1 a pati, sanskr. lapana, os, ruski: lap a, das Maul. Lape, Lapanje najdeš še današnji dan na Kranjskem.
Pott navaja še za izvir rodbinskih in osebnih imen na 604. strani svojih bukev lastnosti duše in moralne lastnosti sploh, kakor: Grimm, Zorn, Stol z.
Na koroških rimsko-slovenskih kamnih najdemo cisto slovenske imena: LVTVMAR = severno-slov. Lutomir, LVTA, IAD1NVS, HVDIVS, CROVTA itd.
Pri severnih Slovanih, in sicer polabskih je imel ime Lutomar neki knez, z imenom Crouta; dialektični za kruta se ujema staročesko ime: Chroudoš.
Lutomar je bilo priime gromskega boga Perkuna; v frajhamski fari na Štirskem stoji kraj: Lutomer.
Thema imena Jadin je jad, Zorn, Gift, jaditi se? sich ztirnen, priime nemško: sich giften — ziirnen.
Thema imena ženskega: Krouta je krut, saevus.
Da tudi po orožji in orodji so nastale imena, dokazuje Pott (str. 656), kakor: Schwertling, Saebel, Degen, Spiess, Hacker, Scipio itd. Na koroških rimskih kamnih najdemo: TAPVRIVS, BATEIA, CEPI-NIVS; od tapur = tapor, bat = scipio, in cepin. Topori živijo v novoteržki fari na Kranjskem, Toporišiči kraj Save na Štirskem, Ratiči, Bati, Bateki med Muro in Dravo, Cepini v savinski dolini. Na sveti Planini pa so Batani.
Dalje terdi Pott na 659. strani, da osebne imena so tudi nastale po živalih, posebno v vseh starih verah solnenemu božanstvu posvečenem govedu, in navaja za priklad imena: Rindel, Torelli, Stiermann, Stier, Wisunt, Bock, Ross, Hahn, L6we, Taurilius, Bovinus, Leonatus, Leo, Asinius itd.
Na kranjskih rimsko-slovenskih kamnih najdemo: TO-RAVIVS = Torav, VOLT ARO, lepo čisto, polno pervotno obliko #") z=z novoslov. Voltor, Voltur, Auerochs, dalje: VOIAPVS rz Volj ap; glasnik / se je vokaliziral zavoljo sledečega j.   Kakor Voltaro = Voltor izrazuje:
*) Glej Bopp „Vergl. Gramm.« I. B. II. Halfte, 2. AuflaLe, stran 520. Deblo o se še je ohranilo v lastnih imenih: (Jem k o. Rado, Kotalo, Mato itd. Tako tudi: Kobalo, Taro itd. Oblika ToravziTorov, primeri lastne imena: Volaušek. Jelaušek~Volovšek, Jelovšek.                            Pis.
-—   372    ------
Anerochs,   tako   Vojap = V olj a p   —  Zuchtstier, sansk. apen, horvasko-slov. j a p a.
Na Pohorji se veli mlad voliček (das Ochsenkalb) terks, terks elj, metath. treks, trekselj, in ta beseda nam razloži ime: VOLTHEA', ktero tudi na kranjskem kamnu stoji.
Al ne nahajamo samo Voltora*), Voljapa, Vol-treksa, temoč tudi poznamovanje za darivnega vola vimenu: VOLTREIB VS = V o 11 r e b, der Opferochs, od trjebiti, purgare, trjeba, res idolo immoiata. Tukaj najdemo, da je pisač EI rabil za j e = sansk. e, kakor v staropruščini: deiwas, Bog, sansk. de vas. Staroslo-venski glasnik: rIi, je, še slovensko ljudstvo pogosto izgovarja kakor ei, primeri okoli Marburga: leipo, beilo1) i. t. d. = staroslov. ljepo, bjelo. Razun teh imen po govedu še se najde na kranjskih kamnih ime BVIVS zzz Buj, v besedi Bujvol = Bivol, der BiifFel iz themata bu. Da thema bu pomenjuje to, kar ur, magnus, fortis, sem že pokazal v svojem članku: Ueber zwei W6rter aus der Sprache der alten Panonier v „Mittheilungen des hist. Vereins fur Krain, April 1857, str. 57" in sem thema bu postavil k gerškemu fiov v sostavcih: ftovnaig @ovyouoq itd. Tudi v staročeščini najdemo bu-jarost, die (jrkraft, v polščini se govedo vol veli: buj a k. Imena Vol t ar in Japon najdeš v staroteržki fari na Štirskem blizo Slovenj ega grad ca.
Jasniših dokazov vendar ni treba, prepričati se, da so prebivavci Kranjskega za Rimljanom bili Slovenci.
*') Sorodne   debla  besede    vol   so:   staronordiški:   boli,   bauli,
angležki :   bullock,   irski:   boli o g,    bolan,   novonemški:
bulle, anglosaks.: buli u ca.                                             Pis.
') Primeri  Miklošič   „Vergleich. Grammatik"   I,  240.    Zato se
tudi najde oblika VEITRON zzz Vetron cerkvenoslov.   Vjetron na
koroškem kamnu v napisu: VEIRTONI BVTTOMS filio et TETTAE
ADNAMATI filiae itd.,   v kterem napisu so:   Vetru, Buto,   Teta
in Adnamat čisto slovenske imena.                                            Pis.
-----   378 —
Zgodovinske drobtinice.
Nekoliko imen z rimskih kamnov,
najdenih na zemlji starega Norika in Panonije, ktere še dandanašnji živijo med slovenskim ljudstvom.
Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.)
Po podobšinah in napisih je utegnilo poznamovanje mat za denar tudi obvikniti, ker mat, met, mata, mjeta ne izrazuje samo pomenov: Einschnitt, Ge-prage, temoctudi: Zeichcn, Schriftzeichen, nota, signatura, Rune.*)
*) Primeri nemško poznamovanje: Mark iz mark on zeichnea in bezeichnen. Ker so mejniki imeli znamenja vrezane, tedaj tudi  Mark  v pomenu:   Scheide,   VVende,   Graenze.    Tndi v
------   379   ------
Tudi to mnenje poterjujejo analogične prikazni. Nemška beseda M ii n z e pomenjuje po Adelungu: Bild, Figur, švedski: mynta, bilden, mit einer Figur bezeichnen. Tudi druge poznamovanja za denar so nastale po podob sin ah um eteni h (figuris incisis), postavimo, nemški Batzen po učenem Grimmu1): „denarius ur s i typum gereus", florenus po cvetu — 55flosa, kteri je bil vrezan v flo-rentinski denar, Kreuzer po križu itd.
Tako je tudi po matah, metah, mjetah (signaturis, notis, figuris incisis) ime mat, met, cerkvenoslov. mjet (genitiv mjet i), obvikniti utegnilo.
Da bi brunsviski denar matir bil nemškega početka in bi beseda se imela iz korenike mat z: gotiški maitan izpeljevati, bi v nemščini našli obliko po nemškem wLaut-verschiebungsgesetzu — i — mazzer, mazzir, mez-zer, mezzir. Oblika matir (primeri: vodir, košir) je toraj slovenska, in nemški Brunšviščani so si jo izposodili od glinjanskih Slovanov (Liineburger), kteri so se leta 1691 slovanski govorili. Pastor G. F. Mithoff2) je za učenega Leibnitza več besed iz jezika teh Slovanov zapisal.  Nekoliko jih hočem sem le postaviti:
Pipel, p i po na ~ pepel, Asche, j a p k e zzz jabko, jabelko, Apfel, bube = bob, Bohne, greišwa = gruša, gruška, Birne, neuka, Braut, d u m p ~ dob, dub, Eich-baum, porsang nz prosan, prašen, prase, Ferkel, man s i
— cerkvenoslov. manso — men so, meso, Fleisch, Z riban g = žreban, žreben, žrebe, Fiillen, gum s r= gos, gus, Gans, sansk. hansa, voista — vusta, usta, Mund, 1 e is e ic = lisec , Fuchs , ti lan = telan , tele, Kalb, moke = moka, Mehi, v a 16 = vol, Ochs, t j u n = konj, Pferd, vade r: voda, Wasser, rauka — roka, Hand, vauk = volk, cerkvenoslov.; v'lk, Wolf, tj 61 i — koli (dual),   Wagen,   s tre žic =: strežec, Zaunkonig, mlaka
—  mleko, Milch itd.
Iz teh prikladov vidimo, da so Glinjani cerkveno-slovenski glasnik anmpoljsk. e, (en) izgovarjali kot an, in da Bo p p sopet prav ima, ako glasnikan kot a z nos-nikom razlaga, to je: a -J- n. Stirski Sčavničarji so an uslabili v en, zato čuješ: vremen, bremen, plemen, slemen = vreman, breman, pleman, sleman;^j primeri še: Kurent, oslabljena oblika iz K u r a n t t=z Karant, Korant, particip praes. aetiv. der Spaltende, Zerreissende, ime solnčnega boga v lastnosti boga oratve, pluženja = sansk. Lura, priime solnčnega božanstva Kršna.
Dalje osebne imena: M a ran t, der Todtende, Tobant, der Anschvveilende, Brigant, der Leuchtende. Vi ran t, der Schiitzende, Kraftigende, B oran t, der Kampfende, Trabant = Trebant, der Opfernde,   Labant,   albescens.
Po zvišanji glasnika a v o so nastale oblike na pr.: Suront, labont **} tudi:Surunt, labunt, in tako cerkvenemu glasniku on, un spet služi a z nosnikom za podlago. V nekterih slovenskih krajih se je nosnik celo iz-pahnil  in govori   se Žalec — cerkvenoslov. žanlec, ja-
serbščini in slovenščini pomenjuje meta Ziel, Ende, Scheide, Granze. Met a ne i, prebivavci vesi Mete v fari sv. Petra pri Marburgu pravijo: „Pri Meti so Turke potolkli, da niso mogli dale.   Tu je bila meja, zato ime naše vesi Meta."
Pis. J) Grimm „Deutsches VVorterbuch"   stran 1195.    2) „Collect. Etym.u ed Eccard str. 346.
*) Tudi v sanskritu se ta oblika glasi an, primeri: namanzz: imao, imen, ime, ruski: imja. Rusi so nosnik odvergli. ./ pa je kakor Bopp (Vergl. Gram. I, str. 1 piše: „ein d en sla-vvisehen Vocalen sehr beliebter Vorschlag", primeri cerkvenoslov. 140) jesenV zzz sansk. asmi, jam', ich esse zzz sansk. a d m i. V besedi a z = sansk. aham ni še ga. V slovenščini ga rabimo pa tudi izpušamo, tako čuješ še aden zzz jeden.                                                                               Pis.
**) Imeni Suront, Labont se nahajate v sredovečnih listinah kot imeni rek Šuranta, Labonta ¦- Surota, Labota na Koroškem.
dre, jaderce — cerkvenoslov.: jandro, janderce; dalje namesto od ali un čuješ čisti o ali u, primeri: m o-guči v frižinskih *) spomenieih zr pervotnemu magantji — magontj i.
Tudi v sanskritu se najde že slaba oblika mahat namesto: mahant, mati namesto: ni a n t i — m e t, motr m en s. Ceščina je nosnik a celo izpahnila, zato čuješ: maso namesto manso, kar spet pričuje, da je cerkvenoslov. glasnik an a + n ne pa en, to je: e + n, iu da v polščini vlada uslabljanje glasnika, postavimo: renkaz: ran k a od korenike: rankam, eolligo. Po Pohorji še čuješ: ronkazzroka, ruka, die sammelnde, monka, po Koroškem: munka, (primeri bavarsko pri Schmellerji Mu n k en), das Mehi.
Dalje vidimo iz ostankov glinjskega jezika, da so glasnik k spremenjevali v tj, na primer: tjoli zz kolir tjunz=kunj. Tudi na Gorenskem sem na več mestih čul tjij namesto: kij, die Keule.
V nekterih besedah so še Glinjani nosnik m čisto ohranili, kakor v besedi: d um p zz sansk. dhamba, cerkvenoslov. domb, slov. dob, dub.
Guturalci in nosniki ljubijo visoke glasnike zato: domb, dumb po izpahnjenem nosniku: dob, dub =: pervotnemu damb.
Dalje so Glinjani u razvezali v o t, postavimo, o ista z digam. voista, primeri štirskih Ščavničarjev izgovor: „vujdri g a—udari ga.tf**) Cerkvenoslov. jat so izgovarjali kot a, postavimo: mlaka zz: cerkvenoslov. mljeko, dara zz: djera, člavak zz človjek, slovenski v narečjih: člauk.
To še tudi najdeš v slovenščini. Glinjani so glasnik Z vokalizali kakor Slovenci in govorili: vauk zz; cerkvenoslov. vik, slov. po izgovoru ljudstva: vouk, tudi vauk, primeri še na južni strani Pohorja: d a už e n zz: cerkvenoslov, d^žen, mau ta zz: malta , Kauše zz: Kalše, ime brego-vatega kraja od kal, litev. kal nas, breg.
Tudi nosnik so izbijali in govorili raukazzranka, primeri slovensk na južni strani Pohorja: p a u t zz: cerkvenoslov. p on t, horvatski: put, lat. pons, pontis.
Matir toraj odgovarja obliki matir, mjetir, matel, mjetel, zato imenovanje dnarja pri štirskih Nemcih in Nemcih v severnih deželah: madel, matel, medel, metel.                                                              (Konec si.)
*) V posebnem članku bodem si dokazati prizadeval, da v tako imenovanih frižinskih spomenicih ne vlada čisti korotanski jezik, temoč zmes horvaščine, korotanščine in cerkvenosloveci-ščine, ne samo glede besed, temoč tudi glede gramatičnih oblik.                                                                                     Pis.
**') Sem spadajo tudi štajarski provincializmi: mujvati namesto-umivati, poj č namesto peč, Ofen, poj tek, namesto petek. vojznoti, namesto ve z nit i itd.                                      Pis.
-----   386  -----
Zgodovinske drobtinice.
Nekoliko imen z rimskih kamnov,
najdenih na zemlji starega Norika in Panonije, ktere še dandanašnji živijo med slovenskim ljudstvom.
Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.)
Imajo še tudi rodbinske in osebne imena svoj izvod po božanstvih (Po 11 v omenj. delu stran 414) kakor: Jovianus, Martialis, Saturninus, Apolli-naris.   Eno najbolj častenih božanstev starih Slovencov je
bil Mog', Mogir, Magur, Mogit, dalje zemska boginja : Baba, bog vremena: Por, Porina, Pore vit, dalje boginja ljubezni: Prija, bog Perkun s priimenom Bonj a ta, terribilis, dalje b«>g: Na mi s, Namo š, Ni m is.
Po vseh teh imenih božjih najdemo tudi imena osebne kakor: Mogimarus, Mogius, M o g i t u s * ), M a g u r u s na štirskih in koroških rimskih kamnih. Mogimar se najde pri severnih Slovanih v pokvarjeni obliki: Moimar, MoJ-mar, primeri: lat. major iz magior, gotiško: m a njo, Jungfrau, iz magujo (več pri Boppu „Vergl. Gram." I, 1, str. 250).
O obliki Mogit imam omeniti, da jo tudi pozna ruski jezik, v kterem magit, mogit pomeni velikana = mogočnega človeka. Rodbine z imeuom Mog, Mogel, Mo-gou živijo v mozirski fari v gornji savinski dolini na Stirskem.
Po boginji Babi najdemo imena: Babeccius, Ba-bina, Babur us =: Babec, Babina, po obliki, kakor: Vončina, L u p š i n a, Skarbina, Kelemina, Hara-mina, Busina in druge na i na izhajajoče imena slovenske. Po bogu vremena Poru, Porevitu najdemo imeni: Porius in Porina; po boginji Priji ime: Prija ta, po obliki, kakor: Zaplata, Sla vata, Deržata in druge stične slovanske imena na a ta izhajajoče.
Omeniti še moram ime N a m m o, \ a m o n i a, ktero se pogostoma nahaja na štirskih rimsko-slovenskih kamnih enkrat v družbi imena gori razloženega Kobalo.
Izvirnega pomena tega imena še nisem izsledil, al Y severno-slovanski mitologii imamo božanstvo Nemis ali Ni m is, in sicer, ker božanstvo ima kij in sokola za attribut, je Ni m is — Ni miš (polabsko-slovanska oblika za Na m oš) bil bog solnčni.
To mitiško osebo, pa že v versti junakov, pozna tudi litevska povest od junaka Nemo na.
Iz historiške dobe Slovanov so znane imena Nema n j a, in v staročeskih listinah najdemo občino Namoslavje, primeri Rad o slavje, po bogu Radu — Radogostu.
V staroteržki fari blizo slovenjega Gradca še živijo obitelji: Namoš in Nameš, tudi Na m is. Gori omenjeno ime  Bonjata  pa  ima   rodbina   samoborska — Bunjata,
Med sekovskimi kamni na Stirskem najde se tudi žensko ime Sam ud a. Rodbine Zamuda živijo še na ptujskem polji v fari svete Margarete; pri Kapeli, in pri sv. Jurji na Ščavnici, od korenike m ud — muditi, zamuditi.
Ako pa ime SAMVDA se nima brati Zamuda, temoč Sam ud a, tedaj je tudi to čisto slovensko, in pomeujuje „die Friedensgeberiu" od korenike sam, ruski: sa-mitsja, osa mitsja 3= uzpokojivat, uzpokoitsja, ogersko-slov. posamiti, beruhigen, sanskr. ca m. Iz korenike sam so historične imena: Samo, Samo bor, der Frie-denstrager, Samomvsl, der auf Frieden sinnende, Semi-žižen, der Friedlichlebende, SamovitrrSamobog.
Dalje ste iz te korenike imeni na ptujskem rimskem kamnu: SAMVCA in SAMVCON, **) (zavoljo oblike pri-meri serbsko žensko ime: Raduka iz themata rad), in ime na koroškem kamnu: Samicantuna, die durch deo Frieden erfreuende , ruski: kantovat = razveseljevat, sanskr. čand, kand in kad1), razveseljevat se; sem spada tudi ime na sekovskem kamnu CONTVCON ^Kan-tukon,   Kantokonj,   am   Rosse   Freude   habend,   Sa-
*) Suffiks it najdeš t besedi plemenit,   častit, rodov i t itd.
**) Imena: Sam mu s, Sam ud a, Sam u ca se pogostoma nahajajo
na štirskih rimskih   kamnih   polatincene  v Paccius,  Sedatua
i. t. d.    V sansk.   najdem   iz korenike  ca m,   verbinden,  ver-
sohnen,   —   camin.   friedlich,   caman,   Ruhe,   camanan*
Stille.    Sorodne  debla   so:   anglosaks.   som, some,   reconci-
liatio,   švedski   samje,   concordia ,   irski:    sam h,   s a i m h,
quies.                                                                                    Pis.
!) Glej „Materialji dla spravniteljnago i objasniteljnago slovarja*
redaktor akademik Sreznevski. Tom vtorij IV—VL str. 415.
-----   387   —-
m a d a po obliki kakor svoboda, svobuda je brez dvombe bilo priime noči, ktera mir in pokoj prinaša, zato se veli v sanskritu tudi rati, die Friedensspenderin, od korenike ram, beruhigen, besanftigen, litevski ramti in rim ti, pomiriti, ranita, ran ta, der beruhigte. Na štir-skih rimsko-slovenskih kamnih najdemo dvakrat Rantillus, pomanjšavna oblika imena: Ran t a s. Rodbine Ran t, Ran-tuša se živijo na Kranjskem in Štirskem, in izpeljati se da to ime ali iz ram, pomiriti, ali pa iz themata ran ta, die Stange. Iz korenike ram se ima izpeljati ime rimske postaje, ktera je perva stala na cesti iz Petova v Sa-barijo in po daljavi se ima iskati v današnjem Ormoužu = Ramiste = Ramište, izvirna oblika za Ram is če. Marsikdo bo verjel, da Ram is če inOrmouž sta enakega pomena? Al veudar je tako. V slovenskem jeziku najdemo večkrat, da se suffiks išče obrača v auž ali ouž, po kterih postavah, mi še ni popolnoma jasno; al prikladi poterjujejo, postavimo: plauž, der Schmelzofen, od plaviti, schmelzen, iz plavišče, lukouž po Gutmanu der Lustgarten. Zavoljo lukov, lokov, iz lukovišče, lo-kovišče; m ost ouž, Corridor, iz m os t o vi š če, letouž der Ort an der Ueberfuhr iz letovišče itd. Tako tudi iz Ram išče — Ram ouž — Ramuž po predstavi glasnika a pred T in zvišanji glasnika a v o, kakor je v tej okolici navada*), — Ormouž, Ormuž, primeri izgovor: e rjavi, erž, e rdeči, e rjoveti, erci, arznesti itd. namesto: rujavi, rež, rudeči, rujeveti, reci, raznesti. Ker smo gori culi, da ram pomenjuje: beruhigen, befriedigen, pomiriti, tako je nemško poznamovanje Ramišča — Or-mouža — Friedau gola prestava.
(Konec sledi.)
*) Okoli   O r muza   govori   se   grod,   joro   žito,   mloka   za grad, jaro žito, mlaka.                                                        Pis.
-----   395   -----
Zgodovinske drobtinice.
Nekoliko imen z rimskih kamnov,
najdenih na zemlji starega Norika in Panonije,
ktere se dandanašnji živijo med slovenskim ljudstvom.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Konec.) Kar učeni orientalist prof. Hitzig o imenih ger-čkega basnoslovja piše, namreč: ,?Die Eigennamen der griechischen Mvthologie haben wir aus einer friiheren Gesta It der griechischen Sprache zu erklaren, als wir sie in d en al test en Biichern vorfinden" , to tudi velja o razlagi lastnih osebnih in krajnih imen slovenskih, ktere nahajamo na rimsko-slovenskih kamnih, in po takem bodeta mogla že tudi Ribničan in Verbovčan poter-peti, ako se vse ne glasi po njunem jeziku.
Se enega imena moram omeniti, ktero je še živo med slovenskim narodom, in to je ime: 1ANTVMAR, IENTV7-MAR, tudi v ženski obliki: Jantumara, Jentumara. Nahaja se pogostoma na koroških in štirskih rimskih kamnih.
Ze v svojem spisu: Ueber den Gott Latovius v „Mit-theilungen des historischen Vereins fiir Krain" Janner 1858 str. 6 sem to ime razložil, in rekel, da je korenika jam, jem, sansk. jam, coercere, ligare, capere. Jan t je par-ticip praeterit: passiv za jam t, toraj janto, jento nekaj zvezanega, ujetega, das Gebundene, Gebandigte, Gezahmte, staroslov. janti, prehendere, jantnie, prehensio. Iz jam je beseda jugoslov. jato v pomenu: caterva, grex, pecus, na primer: jato ovac, jato golobov; pri Cernogorcih po Vuku: jato, eine Schaar von Mannern, die sich verbrudern, jat ni k,   ein  Mitglied   einer   bevvaffneten  Bruderschaft. #J
*) Primeri analogicno poznaraovanje sansk. se'na, exercitus, ia korenike si, binden, toraj: das Zusammengefiigte, Verbundene, primeri nemško: Ban de. Iz korenike: si je staroslov. silo, laqaes, nemški Seil, letiški Seet, binden.                      Pis.
«-—•—————^
*) Kamen je sedaj hranjen v Konjicah na Stirskero in dve uri od Konjic v Skomrah je bi! izkopan rimski kamen, na kterem tudi stoji ime Jantumar.                                                 Pis.
Jato v pomenu „pecus, grexK je toraj tako nastalo, kakor litevsk. ban d a, Vieh, po pravem: das Gebundene, Gezahmte; staroprusk- peku =n lat. pecus, sanskr. pacu, od korenike pac, ligare, gotiški: faihu = Vieh, staro-visoko-nemški: fehi, Band. Jantumar, ker mar utegne pomeniti: clarus, ali, kakor nas slavni Miklošič praviiniše razlaga: no men habens, toraj pomenjuje ali: 5)g r e g e , c a t e r v a, pecore clarusa ali pa: J a n t i no m en habens = Prehensus, Captus, Ligatus. Ker starostov. A, an, en se danes tudi izgovarja kot e, in vezivni glasnik korotanski Slovenci izbijajo, na primer: Radmerje, namesto: Radu ali Rad o mer je, Vidmar, namesto: VTidu ali Vi do m ar, tedaj celo naravno se ime Jan-tumar, J en t um ar dnešnji den glasi: Je t mar, in slovenske rodbine s tem imenom živijo na Kranjskem v Idrii, na Koroškem in na zemlji severnih Slovanov.
Jantumar je brez vse dvombe bilo priime solnčnega boga.
V basnih arjanskih narodov vidimo, da so si solncnega boga v jeseni in pozimi mislili ali umirajočega, mer tvega ali odpotovavšega fverreist), tudi ujetega — ukienjenega. Letos starine slovenske pre-iskavši našel sem na Štirskem solncnega boga k stebru kamnatemu priklenjenega — ujetega, njegov simbol leva nimata odpertih rujevečih lap, ker solnce je brez vse moči, ampak zaperte, tudi solnčna ptiča sokola se žalostno deržita in kljuna svoja v glavo solncnega boga vtikata. Obraz božanstva ni veselega, ampak otožnega, žalostnega pogleda. Utegnil bi to biti solnčni zimski ujeti bog: Jan t — Je nt, Jantumar, Jen-tumar — Jetrn ar. *)
V družbi imena Jantumar, Jen turna r se tudi nahajate imeni Adnamat in Resi m ar. Pervo sem že razložiti *i prizadeval govorivši o denaru Adnamat, drugo zna dvojni pomen imeti al Resi mar zz: Barbii ali pa Veri nomen habens ali od resa, oslabljena oblika iz ruša, brada, sanskr. ra sala, kodri, aH od res, verum, cerkvenoslov. rjes'n, verus. Slednjo razlago podpirajo obilne imena na štirskih kamnih polatinčene: Verus, Ve-rinus, Veronius, Veronillus itd.
Osebne imena so tudi se nastale po jedih in hranah darivnih, tudi j es t vi n ah sploh, kakor: Pogačar, Pogačnik, Močnik, Močnjak, Grahovec, Bobič itd. primeri: Cicero, Fabius, po grahu in bobu. Na koroškem rimskem kamnu stoji ime MOCtANCVS =: M o č j a n k. Korotanski Slovenci glasnik j za nasalcom težko izgovarjajo, zato ga ali izpabnejo, ali pa pred vokal postavijo na primer: otročjanki namesto: otročnjaki; tako tudi je nastalo Močjank za Močnjak. Rodbine Močnik in Močnjak še živijo na Kranjskem, Koroškem in Stirskera.