YSEBIIVl: stran Premišljevanje v usodnih časih. (Pavla ,Hočevarjeva) . 195 Bič zemlje. Novela. (Švajger Zmago) ......... 196 Prešernov muzej (S slikami)............200 Kako premostiti prepad med ženo gospodinjo in ženo v poklicu (Milica S. Ostrovška).........203 Slaba učenka. Novela. (Pearl S. Buckova) ...... 205 Nepomemben dogodek. Črtica. (Ina Slokanova) ... 209 Poklicno svetovanje in dekleta. (Dr. Vlado Schmidt) . 210 Telovadba na prostem. (S slikami).........212 Babičina omara.................. I Moda. (S slikami)'....................U. do VIII Gospa Hjeldova. Roman. (Sigrid Undsetova).....213 Naše počitniške hišice. (S slikami).........217 Obzornik — Umetnost ..............220 Nove knjige....................221 Javni dogodki doma in po svetu . .........223 Žena in družba..................224 Iz življenja v življenje ..............225 Zdravje......................226 Kuhinja. .....................227 Kozmetika....................230 Praktična navodila................231 S škarjami po svetu........................na 20 vprašanj za naše naročnice....... platnicah rj I&i Ußi^iMd iß. phlio-^ma phižoj^ »"Pietmine.« Ta štcTilka se je zaradi dopustov nekoliko zakasnila. Če npoštevate, da avgasiovska številka zadnja leta sploh ni izSla, upamo, da nam boste to zamndo oprostile._ Vse cenj. naročnice, ki še niso poravnale naročnine za tekoče polletje, vljudno prosimo, da to čim prej store. Položnice smo priložili že prejšnji številki. Počitka potrebni najdejo popoln mir na Hvaru v vili ob morju, poleg borovega gozdička. Eventualna uporaba kuhinje. Cene zmerne. S. Godina, Hvar. PrTOTTstni BayerjeTi kroji Cene: Za plašč, obleko ali pidžamo s pošinino vred .......Din 11.— Za bluzo, krilo, otroško obleko do 14. L in perilo s poštnino vred Din 7"— Denar se pošlje z naročilom. Pri naročilu je navesti samo številko modela in prsno širino. Kroji se dobe samo tiste prsne širine, ki je navedena v popisu. Vsaka naročnica, ki ima plačano tekočo naročnino, ima pravico do enega velikega ali dveh malih krojev na leto brezplačno. Brezplačni kroj si izbere izmed tistih, ki so že v popisu označeni kot brezplačni. Opozai^amo, da maramo naročati krofe T Inozemstva ter {th ne more> mo poslati z obratno pošto, kakor si neltatere želiio. Zadnii čas sploli ne moremo {amčiti za rok dolrave. Dekliški Internat Franje Tavčarjeve v Ljubljani, Novi trg 5 Vodstvo internata opozarja starše, da sprejema že sedaj prijave gojenk za šolsko leto 1940-41 ,ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročrnna za list s krojno polo in prilogo la točna dela znaša 64 din, polletna 33 din, četrtletna 17 din,. Posameina številka 6 din. Sam list brez prilog stane letno S4 din. Za Italijo 24 lit, posamezna številka 2,S0 lit; za ostalo inozemstvo SS din. Račun poštne hranilnice štev. 14.004. — Uredništvo in uprava v Ljubljani. Aleksandrova c. 16/1. Telefon št. 52-80. Izdaja in za uredništvo odgovorna Milka Martelanc! Tiska tiskarna Veit in dmg, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) ŽEIVSKI SVET LJUBLJANA • AVGUST 1 940 • LETO XVIII Foto; H. Keru OB ZATONU POLETJA Ljubljana, avgusta ]94fl. Drage bralke! Zelo nas j. veselilo, da smo prejeli toliko odkritih in .adovoljmh odgovorov na na.e vprasar.,e, kako Vam ugaja preurejeni »ZensK svet«. Res je, da je med mnogastemlmmi priznanji bilo tudi nekaj kritike, toda zavedali smo se da so o sleherm novosti mnenja deljena. Vendar tudi takšno odkrito beseda pozdravljamo saj je Le oh objektivni kritiki mogoč napredek. Naia ielja je, da ostanemo v stiku . Vami, zato Vas ponovno prosimo, da nam tUdI o te, stevdki, ki je šla še korak dalje, sporočite iskreno in odkrito svoje mnenje Le tako povezam med seboj bomo lahko sodelovali j,ri izgradUvi »Ženskega sveta«. . Med mnogimi dopisi smo brali, da nekatere naročrUce ne žele imeti mode v hstu, ker ob koncu leta revijo vežejo in se jim tedaj zdi zastarela moda nekakšno breme za vezani letnik. Nekatere so nam predlagale, naj hi moda še zmerom ostala samo kot prilaga, po sodbi drugih naj bi pa prišla na zadnje strani vsake številke Bih smo pripravljeni ustreči takšnim željam, toda ustaviti smo se morali ob vprašanju, kako naj hi to tehnično izvedli, če bi narediU modno prilogo, bi imeli z njo vehko veo dela m stroškov pri tiskanju lista, če bi pa moda prišla na konec vsake številke bi^morala naročnica zadnje strani s škarjami izrezati iz številke, to hi pa revijo kazilo in pokvarilo. Odločili sm^ se za kompromisno pot. Moda bo odslej kakor zadnjič v sredini ästa, toda nje strani bodo posebej označene, in sicer z rimskimi številkami tako da ho a del luta tvorä posebno celoto. Ce boste torej odprle revijo točno v sredini, boste lahko sponke same odprle in vzele osem strani mode iz snopiča, ne da bi hilo to listu v kvar, zakaj strani si slede tudi v tem primeru v pravilnem redu. Avgustovska številka .ženskega sveta«, ki smo Vam jo obljubili prejšnji mesec se je precej zapoznila. Prosimo Vas pa, da upoštevate, da ta številka zadnja leta sploh ni izhajala m da jo je bilo ta mesec zaradi dopustov težko prej urediti in doti-skati Ravnali se bomo po smernicah, ki smo jih napovedali že v prejšnjih številkah, gledah bomo pa, da bo list od številMe d. števUke boljši, upajoč, da nam boste stali oh strani z dobro voljo in naklonjenostjo. Zakaj izboljšanje Usta je odvisno ne samo od našega dela, ampak tudi od podpore in razumevanja, ki ju prejema list od sle-herne svoje naročnice. Prosimo Vas, da nam odkrito sporočite, kaj Vam v listu ne ugaja; če Vam je pa lut všeč, ga priporočite svojim znankam in prijateljicam. Hvaležni Vam bomo za vsako novo naročnico. Uredništvo »Ženskega sveta« 194 Premišljevanje v usodnih časih Napisala Pavla Hočevarjem Mladina je bodočnost naroda! Ta danaänja mladina, o kateri neprestano slišimo in trdimo, kako je pokvarjena, razvajena, pomehkužena, prav nič taka, kakor smo bili nekoč mi, ki smo zrasli v drugačnih razmerah, ki smo imeli bolj odmerjen in bolj priprost koiSček kruha, boij skromno obleko, nič zabav, trdo šolo. Se vedno smo prepričani, da smo bili po takratni vzgoji boljši porok za bodočnost. Ali pa smo se res utrdili v najpotrebnejših krepostih tako, da so nam prešle v meso in kri in da predstavljamo danes trdno moralno in materialno podlago, iz kalere raste novi boljši rod z lahkoto, in s trdno oporo v nas? Odgovor na to čutimo vsi. Seveda bi pa ne bilo prav, če bi iz tega odgovora enostavno sklepali: svet, kakršnega smo ustvarili mi, priča, da so nas naši roditelji in učitelji postavljali na napačno pot in z napačnimi sredstvi. Saj je vendar še tohko drugih činiteljev, ki sooblikujejo zunanjo in notranjo podobo posameznega človeka, naroda in sveta. Marsikateri teh činiteljev in vplivov deluje baš v nasprotni smeri od onega, proti čemu stremimo mi. Slovanskim narodom n. pr. zgodovina ne očita bojevitosti in želje po oblasti nad drugimi. Kako radi bi živeli mirno, lepo pri svojem delu, na svoji zemlji, v dobrih odnosih s sosedi in vsem svetom. Toda če nas bo sedan|i krvavi metež zajel v svoj vrtinec in se bo ta ali oni narod spremenil v našega sovražnika:, tedaj se mora tudi v nas zbuditi bojevitost kot izraz odpora, obrambe, volje po življenju in bodočnosti lastne osebe, svojcev in naroda. Lastna oseba in narod, privatna posest in državno ozemlje, to dvoje je danes tako ozko povezano, da je ne moremo ločiti ter je obstoj osebe in privatne lastnine usodno odvisen od obstoja naroda in države. Kaj je cilj sovražnika? Uničiti našo kri in kulturo, osvojiti našo zemljo, na naših ruševinah zgraditi veličino in bodočnost svojega naroda. Uničiti našo kri, naš rod, to je prvi cilj sovražnika. Vse drugo bo lahko, če ne sedaj, pa pozneje. Kmetija, na kateri izumira rod, propada; deželo, ki ne bo imela dovolj ljudi, bo grabil in pograbil sovražnik. Čemu naš napor in umiranje mož na bojiščih, čemu žrtev žena v zaledju - če ne bo naroda, ki hi živel na zemlji, ki jo mislimo tako krčevito braniti. Starejši rodovi, v kolikor bodo preživeli vojno, večinoma ne predstavljajo bodočnosti naroda, m sicer ne samo po letih, nego tudi po rodilni. generativni sposobnosti. Rod, ki je že v tisti doln, ko ni %'eč sposoben ustvarjati novega življenja, ima pomen, celo neprecenljiv pomen le, dokler živi mlajši rod, ki se še lahko nadaljuje ter s svojimi rodilnimi sposobnostmi a če pride pet rubežev. Mihal se je lolažil. Misli na rubeža brez kupcev se je kar nasmehnil. V grlu ga je zaščegetalo. Pil bi. Poklical je deklo: »Margeca, piti mi prinesi!« Med čakanjem je vzel z okenske police stari »Kriegskalender«. Z obujanjem spominov na vojno se je skušal potolažiti. Ko je prinesla Margeca pijačo, jo je kar ob vstopu vprašal: »Je bil Ferenič kaj tu?« »Ne.« »Pa Lajh?« »Tudi ne.« Mihal se je razjezil. Najrajši bi poslal vse k vragu; še pijačo. Margeca je odšla. Ob pijači je zopet malo zadremal. Namesto »Kriegskalendra« se je stisnila k njemu Tunika in ga božala, 196 Le glavna certa ni zaspala. Vodila je potnike, pravične in grešnike. Vse je nö-sila. Vsak v vasi se je jeba) ot težki uri . . . Ob južini je nastal na dvorišču vrišč. Se stari Togo je zalajal. V sobo )e planila dekla in krikuila: »Milial!« Kot bi treščilo. Krik ga je dvignil. »Kaj je?« »Tina je prišel z oranja.« »Naj pridel« »Pa še nekdo jo prišel«. D^kla'ni mogla prav do besede. Šele ko je bila že med vrati je bteknlla: »Bra-luša so iz občine in še neki gospod, pa vas kličejo«. Dekla je sicer dobro vedela, da je listi neki gospod rubež, pa se ni upala povedali, ker se je bala Milialovega pogleda. • , . . . Tudi Mihnl se je dokaj hilro znašel. Mirno je naročil: »Margeca, če mi imajo kaj povedati, naj pridejo k meni. Povej jim tako!« So vedno se je čutil gospodarja. To je menda vedel tudi rubež, ki je kaj kmalu prišel za deklo v sobo. Z rubežem sta bila kratka. Denarja ni bilo. Par slotakov jo premalo. Torej k prodaji. »Gospod Galič, še pol ure je časa do pirodaje.« »Kaj boste prodajali?« . i, i »Poglejte pismo! Živino vendar, dokler ne bo 3000 dinarjev za prvi obrok Dltičanih«. ,, . i > Rubež je pogledal na uro in se začel vleči proli vratom. Milial ga je srepo gledal. Z očmi bi ga prebodel. Še zadnje, kar je imel, je zalučal za njun: »Cujete, kje pa imate kupce?« »Ne bojte se zanje, gospod Galič«. ..... Te besede so udarile. To sta čutila rubež in Milial. Prvi je cim pre, izgmil na dvorišče, drugi pa se je spotoma še hrabril s tropinovko. Dvorišče je čakalo na Mihala. Stari Bratuša, 'občinski odbornik na Trnov-šaku, je bil videti ves potlačen. Srečanje z Milialom je bilo tudi njeinu neprijetno. .Saj sla še lani sedela v istem občinskem odboru. Poleg tega pa je bil Milialu se! do,lžan nekaj stotakov. Ti so ga pekli. , ,, i Za kDniznjakom, ki je stal ob spodnjem koncu dvonsca, so sedeli Polanci, rubeževi kupci. Tem je bilo najmanj do Mihala. Zanimala jih je le njegova živina Obrazi so se jim kar bleščali v prekanjenosti svojega posla. Glarao je, da bodo čim ceneje kuj,ili. Vseh pet se je domenilo, da si bodo čim manj gnah ceno Jiri prodaji Radi videza dražbe bodo vsako živinče licitirali nekaj desetakov visje kot bo prvi obljubil. In dražba se bo vršila docela v redu in pošteno. Kot prav-ič-niki si bodo odgnali kupljeno živino in jo potem na prvem sejmu prodali za polovico dražje. Pri hlevskih vratih je slonel na gnojnih vilah hlapec kot na straži, iz oci mu je žarelo sovraštvo. Radi male Tunike je bil zelo vdan Mihalu. Od vseh v vasi je menda najbolje vedel, da Mihal ne bo prenesel te sramote. Predobro je pozna Galičev rod. Njih ponos je včasih že čutil z drugimi vred na svojih plečih. Vedel pa je ludi, da Galičev težak pozimi ne strada. Iz kuhinje se čujejo koraki. Oči so obvisele na prikletnih vratih. I olanci so slegnili vratove. Late na koruznjakii so zaškripale. Njih škripanje je čudno jek-nilo po dvorišču. Hlapec je zarohnel: »Strele Irdacane, da ne boste še koruznjaka podrle!« . Te besede je uje,l že na pragu Mihal. Skoro pošastno se je bhžal druscim. Ko je zapazil za koruznjakom Polance, se je čutil izdanega. Zadnja nada je padla 197 v vođo. z rutežem so prišli ti hudičevi kupci. Ni je več rešitve. Iz domače fare bi nihče ne kupil živine. Ali ti polanski mešetarji so bili znani. Na marsikaterem dvorišču so že bili prekleti. Nekaj kletev in ohupnili prošenj lepi na njih koži. Včasih tudi kakšen udarec z vilami. Do živega se jim pa le ne pride. Za vest jih pa nihče ne vpraša. Mihal bi rad zakričal, če bi mogel z glasom, da bi se razklala njegova zemlja m požrla to zalego. Vse ga izdaja. Še laslni glas. Hlapca bi zagrabil za vrat, ker stoji z vilami pri hlevu, namesto, da bi pregnal te Polance z dvorišča. Ali ne ve kdo skrbi za njegovega otroka? Ne ve, koga bodo s prodajo živiije ubili? Čuden je ta človek! . Bratušem je obstal. Z očmi polnimi zaničevanja, ga je vprašal: »Bra- tusa, SI prjšcl vračat moje stotake, pa si si prignal priče?« Bratuša se je obrnil k rahežu: »Gospod, zaliti se ne dam. Kajši odidem.« Rubež se je namrd-nil. Postalo mu je nerodno. Lahko, da je preko vsega le videl pravico. Pa le za trenutek. Zopet je postal rubež. Počasi je pričel: »Gospod Bratusa, ste razglasili pri fari dražbo na Kračinah hišno število 33?« Bratuša: »Smo.« »Torej začnimo. Prosim, kupci naprej!« Izza koruznjaka se privleče pet posUv. Mihal se je obrnil k rubežu: »To so torej kupci po vašem?« »če ne bo drugih, bodo pač ti.«' Mihal je stisnil ustnice: Korak je nastavil proti mešeUirjem. Postave so obstale. Kar siknil je vanje: »Tatovi ste, pa ne kupci! Kradli boste, ne pa kupili,« Med postavami je naslalo mrmranje. Mogoče bi se mu kateri približal, če ne bi bil Galič tako razjarjen. Prave besede ni nihče zinil. Šele čez čas je spet zarohnel Mihal: »Niti dlake ne boste vlekli iz moje zemlje, dokler bom jaz še gledal!« Počasi se je bližal hlapec. Zobje gnojnih vil so grozeče štrleh v žuljavih rokah. K plotu je prizijala soseda, vsiljiva priletna vdova. Že od nekdaj se je gabila Mi-halu. V tej uri trpljenja pa bi mogoče sprejel njen denar, samo da bi ne bila osramočena njegova zemlja. Vdova je vdova. Najprej hoče Galiča, potem bo pa dala denar Hlapec je že prilezel vštric Mihala. Mešetarji so se jeli odmikati proti hiši. Kubez je. opozoril Galiča na red pri dražbi. Mihal je še nekaj časa buljil po dvorišču, potem pa se je obrnil k rubežu. Z dvoumnim smehljajem je pričel- »Le kernte! Moj hlapec Tina bo na dražbi, ker ga ni rodila ta zemlja. Povejte to tistim, ki dehjo pravico!« u .'T™ i® '«f'"J™« glei'fil M gospodarjem, ki je skoro s pogrebnim korakom odhajal v biso. Ni ga razumel. Ubogati pa je moral. Gahč se je zaprl v sobo. Zunaj so pričeli. Oči mešetarjev so spet zasijale Hlapec Ima ]e nekaj časa ugovarjal pri ceni, ko pa je videl, da nobena njegova nič ne zaleže, je utihnil. Potrt se je vsedel na hrastovo deblo in se poslavljal od prodane zivine. O vsaki bi vedel povedati celo zgodbo. Samo, komu' Dražba je bila kratka. Mešetarji so držali besedo. Nobeden ni gnal cene. Üdino pri zrebcku so si bili malo navzkriž. Pa še to je bilo menda samo navidezno. Komaj so prešteli denar in uredili račune, že se je pričel sprevod. Spredaj dva mešetarja na kole.sih, za njima je gonil mlajši mešetar dve kravi. Kdo ve koliko krav je že nosilo to vrv? Nekaj korakov za kravama je stopical žrebček. Me-setarska kneftra mu ni prijala. Zadnji mešetar v sprevodu se je blaženo smehljal za procesijo. Gotovo je bil glavni kupec. Daleč ob strani ,sta lezla Bratuša in nibez . . . (Konec prifuninjič) 198 I ■ t. 'f ». Iii f-. I " I . J E. Justin: Prešeren. Študija za bakrorez (K slikam o Preäernovem rojstnem domu na prihtidnjih straaeh) 199 Zgoraj: Cerkev sv. Marka v Vrbi Spodaj: Prešernova rojstna hiša v Vrbi Prešernov muzej v šestnajstem stoletju je Ml Trubar prvi, ki je ■začel pisati v slovenskem, jeziku; s Trubarjem se -7.ačenja zgodovina novoslovenske književnosti. _ _ J^iti Trubai-, niti vrstniki njegovi nam pa v svojili spisih niso ostavili svojih, izvirnih misli. Preäilren je prvi jasni đan v slovenskem pesništva, v slovenski književnosti in v našem modernem mišljenju sploh. A. Aškerc, »Prešefnove poezije« (1902.) ★ Leto Prešernovega rojstva [1800.} je bilo obenem smrtno leto prvega slovenskega časopisa, a že ena in dvajseto leto jo potekalo, kar so tiskali poslednji zvezek »Pisarno«, prvega slovenskega almanaha. Za razlago slovenskega jezika v filoloških delih je bila običajna nemščina, a v slovenskem jeziku so pisali predvsem knjige, ki so jih rabili cerkev, nižja osnovna sola, narodno gospodarstvo in prosveta. Franci Kidrič, »Freieren« (1938.) ★ Danes, sto let po Prešernu, je slovenski jezik izgrajen m izoblikovan, vreden, da se meri z vsemi kultuniimi jeziki. Na temeljih, ki jih je postavil France Prešeren, so zgradili ponosno stavbo slovenskega pesništva, slovenske književnosti in vsega našega moder-nega mišljenja France Levstik, Ivan Cankar in Oton Župančič. Brez Franceta Prešerna tudi teh vrhov slovenskega pisanja ne bi bilo. ★ Predlanskim se je slovenski narod z dinarji, nabranimi po šolah, oddolžil spornim: svojega velikega jezi-ko\'ncga budiLelja: obnovil in pronredil je pesnikov rojstni dom v Vrbi in ga izpremenil v narodni muzej. Pogled v ta muzej, kažejo naslednje štiri slike. 200 o Vrba I Srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta I Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bilž, golj'fiva kača I Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev nötranjih b' igrača, Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico, In mirno plavala bi moja barka: pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval — svet' Marka. Fr. Preššren, iz „Sonetov nesreče" Zgoraj: Vrata na dvorišče Prešernove rojstne hiše Spodaj: V Prešernovi rojslm hiši v Vrbi 'W m 201 PCTCU France Prešeren Kdo zna noč tenrino razjasnit', ki tare duha i Kdo ve kragulja odgnati, ki kijuje srce od zore do mraka, od mraka do dne I Kdo uči izbrisat' 'z sponnina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet' spred oči, praznoti vbežati, ki zdanje mori I Kako bit' hočeš poet, in ti pretežko je v prsih nosit' al pekel, al nebo! Stand se svojega spomni, trpi brez miru I Vse slike iz Vrbe in s Prešernovega doma, obiaoljene v tej številki, je uredništoii „Ženskega sveta' dal na razpolago J. Pogačnik, Ljubljana, TyrSeva cesta Zgoraj: Kmečka izba s Prešernovo zibelko Spodaj: V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi 202 Kako premostiti prepad med ženo gospodinjo in ženo v poklicu Napisala Milica S. Ostrovška VsK -iiiova se poraja v časopisju vprašanje zvišanja plač, v isLi sapi pa zagotovilo, da bo treba v to svrbo reducirati ženske moči. Vsakokrat so ob takih prilikah žene v poklicu ogorčene ^ izjem je bore malo — iene .rospodinjo pa triv.mfirajo. Nasprotstvo med obema taboroma se .spet razvnanie. Vsa javnost, ki ji je na srcu procvit rodbine in z njo čim več|e število otrok, deli neprikrito veselje z ženami gospodinjami. Pri tem popolnoma pozabljajo, da se veselijo •/a precej malenkostno dej.stvo, kajti šlo bi vendar samo za državne nradnice, ostale pa bi v .svojih poklicih vse privatne uradnice, obrtnice, tovarniške delavke itd., da ne račiniamo vseh kmetic, ki so itak od nekdaj imele preeej malo časa, da se posvetijo s,oiim otrokom. In privatne uradnice, obrtnice in tovarniške delavke itd. so vendai predvsem one iene. ki se dajo najlaže in brez kontrole izrabljati, ki imajo za svojo otroke tudi najmanj časa ter najmanj denarja,- da bi si priArbele pomocnico. Gre torej le za del žena v poklicu in še za tisti del, ki je kohkor tolAo z^ščiten^ Danes so pa ra.mere v uradniških rodbinah, kjer služi samo moz, tako težke, da bi bilo zelo važno urediti vsaj njihovo življenje. ^ Ureditev, kakršno obljubljajo zdaj, bi sicer ženam gospodinjam nekoliko pomagala, na diTiKi strani pa bi storila veliko krivico ženam v poklicu. . l^f pravici bi se uprle, rekoč: Nismo zato žrtvovale toliko let, živcev m denarja, da bi : zda odJ^^kle posliću, ki smo se v njem izkazale in ki -s kljub vsem naponi veseli, ker dela iz nas širše razgledane, duhovno polnovredne ^^^ kot delavka doma in v tovarni in na pol u e garala žena dovo-lj dolgo. Naše jirednice 'fsi z borL^Tpridobile pravico biti Vpoštevan, polnovreden č ovek, osamosvojile smo se gmotno in s tem obenem duhovno, ne maramo se umakniti. „oznamo Žene irosnodinjo pa ugovarjajo: Tudi nie delamo od zore do mraka, ne poznamo zdrivo delo; toda ga mar zato ne opravljamo brez ure počitka, dokler so otroei majtini celo ne podnevi ne ponoči? ' . ^ , , ■ . \ Plačilo za gospodinjstvo? Nezaslišano, naivno! In kdo naj to plača. Tako govore pač konservativci, tisti, ki se zgražajo nad vsem kar je novo ^ Če bi katera preprosta žena izrazila tako zahtev,,, bi jo imeli za prenapeto lu bi sc ji smejali. Naže ženske organizacije sicer že dolgo zahtevajo, na, h, se gospodinjstvo priznalo tudi pred zakonom kot poklic, vendar do zahteve, da bi država plačala zene gospodinje, ni prišlo. K sreči je prva izrekla tako zahtevo visoko upoštevana gospa, ki jo poslusa vsa ameriška javnost, bodi da javno govori in piše, to je gospa Rooseveltova. _ Že davno je temu, ko je tudi beograjska .Politika' poročala o tem, m vredno je, da si ogledamo članek natančneje, saj gre za gmotno osamosvojitev žena - gospodinj, kar bi s temeljev spremenilo njeno stališče v družini, dvignilo njeno samozavest m seveda pomagalo obenem družini gmotno, čeprav bi plačilo za njeno delo ne bilo_ zaenkrat posebno visoko; obenem bi bil premo.sten prepad med zeno v poklicu m zeno gospodinjo ter tako olajšano vsako delo žene, ki bi nastopala samozavestno m složno, dočim zdaj žona gospodinja nima ne .smisla ne časa ne denarja za nobeno delo j^ven doma. sploh za nobeno delo, ki ni izrečno v zvezi z vsakdanjimi interesi njene rodbine. 203 Izvzete so seveda žene, ki so dovolj premožne, da plačajo gospodinjsko pomofaico Gospa Rooseveltova je dobila začetkom leta pismo neke matere, ki se zaradi neprestanih gospodinjskih opravkov ni mogla udeležiti njenega predavanja in jo zato prosi da hi se zavzela za žene gospodinje, sužnje danaänjega časa. ' Nato je gospa Rooseveltova prav kmalu objavila program za osvoboditev matere gospodinje in takoj ga je sprejela Unija ameriških žen. Glavne zahteve so: žena gospodinja in mati mora prejemati od človeSke družbe to je od države, določeno vsoto v razmerju s žtevilom otrok, ki jih oskrbuje. Težko je sicer določiti, koliko časa intenzivnega dela zalitevata od nje na teden dom in rodbina more pa se naglasiti, da žena daje vse: svoj pogum, svojo kri in svojo svobodo. Takoj se je oglasil neki minister, čeS, kje naj se najde budžet za tako izdatke Gospa mu je odgovorila: Tam naj se najde, kjer bi ga morali najti, če bi hotel res podpreti povečanje števila rojstev, ali če bi hoteli vplivati, da bi žene v lakih časih rodile več otrok. Kajti nepravično je, da v času, ko teiiamo svobodo in olajšanje težkega življenja vseh slojev, ostane ob strani tako spoštovanja vredna oseba, kol je žena mati, m sicer v omejenem, revnem življenju, brez drugih pravic, kakor onih, ki so odvisne od dobre ali slabe volje njenega moža, brez svobode, brez upanja na boljšo bodočnost. Žena mati, ki dela z več plemenito požrtvovalnosti kakor vsi državni funkcionarji skupaj, mora tudi prejemati od države plačilo, ker ji daje svojo kri, svoj pogum svojo mladost m svojo osebno svobodo. Države žrtvujejo mnogo denarja za namene, ki so mnogo manj plemeniti, kakor je La, ko tvori vendar žena mati in gospodinja temelj države. Borba je seveda še v povojih, toda ni dvoma, da bo nekoč rodila uspehe. Tako končuje svoje poročilo gospa Rooseveltova. Idealno bi bilo, da bi prav vsaka žena gospodinja prejemala od države plačo Tre-nntno je pa to neizvršljivo. Vendar se da upravičiti tako, da uradniške družine s samo moževo plačo ne morejo znosno živeti in bo država prisiljena plače zvišati. Princip, kakt«nega so se poslužili časniki mimogrede in ga nihče ne jemlje resno je kot že gori omenjeno, krivičen. Rešiti pa bi se dal problem za uradniStvo, če vzamemo gospodinjstvo kot poklic hkratka: povišanje naj ne gre na račun moževe plače, temveč naj bo to plačilo za njeno delo. Prav bi bilo, da ga prejme ona na svoje ime, dasi je to teže izvršljivo Jmelo bi namreč vpliv na njeno samozavest in na njeno razmerje do moža Prav tako bi morale iti doklade otrok na njeno ime, ker jili ona oskrbuje. Plača bi morala bili tem veeja, čim večje je število otrok. Po principu za isto delo isto plačilo pa bi bilo nujno potrebno vrniti omoženi uradnici dragmjske doklade, saj je danes njen položaj ponižujoč, ko je njeno delo manj plačano kakor moško, dasi je enako in predpostavlja isto kvalifikacijo. Nov zakon bi moral izravnati še eno krivico: dejstvo namreč, da so mladi tako nesorazmerno slabše plačani od starejših, dasi opravljajo isto delo. To so ravno tisti ki Jim mladost daje polet za nadaljevanje svojih Studij, za izpopolnjevanje v poklicu' za psovanja m naposled, ki imajo pravico do urejenega družinskega življenja. Torej mesto dragmjske doklade vsem uradnikom — izdatno plačo ženi gospodinji! S tem bi se: 1. zmanjšal prepad med ženo gospodinjo in ženo v poklicu. 2. olajšalo življenje uradniških rodbin, kjer služi samo mož, olajšalo v posebno izdatni men življenje tistih rodbin, kjer je več otrok, ki morajo trpeti pomanjkanje 3. dala možnost tisti ženi v poklicu, ki ga vrši le nerada in le radi plače, dasi je morda celo bolehna, da se nmakne v gospodinjstvo. 4. obenem s principom »vsako delo naj bo plačano«, bi se uveljavil spet princip »za enako delo enako plačilo«. r r r 5. država bi ne bila preobremenjena, ker bi ji ne bilo treba povišati plač vsem uradnikom, temveč dati plačo vsaj v iznosu povišanja, ki ga bo prisiljena dati spričo močnega podraženja vseh zivljenjsküi potrebščin, poročenim uradniškim ženam-gospo-dinjam, obenem pa bi pridobila nekaj mesl. Ženske organizacije bi imele nalogo, da tak predlog dopolnijo in do podrobnosli izdelajo. 204 SLABA rCERfKA Angleški napisala Pearl S. Buckova »Res mi je mučno, pustiti Ru-lano, da bi kar tako odšla,« je dejala mala Mrs. Stanieyeva svojemu možu. »Zdi se mi, da se ni prav nič naučila — saj sploh še ni zrela za zaton!« Pravkar je bila prišla z vrta z naročjem polnim vrtnic, nenadno razcvelih, razkošnih vrtnic kitajskega maja. _ , . i Občudujoče jo je pogledal izza pisalne mize. Na ličili so se ji pokazale jamice, pobožala ga je po obrazu in se naredila, kakor da je užaljena; »Saj me še slišal nisi! Ti me nikoli ne poslušaš!« Prijel je njeno roko in jo ponesel k ustnicam, majhno, čvrsto, od rožnih trnov razpraskano roko. »Ker te moram kar venomer gledati. Kaj bo iz mene, če te bom vsak dan bolj ljubil?« Potegnil jo je k sebi in prižel svoj obraz k njenim prsim. Na licih je lahko čutil enakomerno utripanje njenega srca. »Zvesto srce .. . zvesto srce . . .« je šepetal v ritmu utripov. Sklomla se je nad njegovo temnolaso glavo in jo privila k sebi. Oba sta pozabila na dekhco Ru-lan. Zaslišala sta lahen Sum in skočila narazen. Starejši misijonarji so zmerom pripovedovali: »Kitajci niso vajeni nežnosti med možem in ženo . . . Bilo bi . . . zdelo bi se jim nespodobno.« Zato sta se Wyn in ona na vso moč trudila, da sla se premagala, dokler nista ostala sama. Roka se je pa vendar tako rada pritihotapila k roki, jo objela, njegova glava se je tako samo po sebi umevno privila k njej . . . Zdaj sta se z zavestjo krivde ozrla proti vratom. Tam je stala Ru-lan, uboga, neumna Ru-lan, ki je zaradi nje hotela MoUie govoriti z možem. Stala je na pragu, oblečena v krilo in hlače iz Učnega modrega katuna; knjige ki se iz njih ni bila mogla nič naučiti, je bila zavezala v belo in modro potiskano ruto. Njen oče je prišel ponjo, da bi jo odpeljal domov, kjer naj bi se omožila. Zdaj se je pripravljala ''»Vstopi, Ru-lan,« je zaklicala Mollie. Nasmehnila se je, s srcem prepolnim sočutja. Na dekletovem okroglem, brezizraznem obrazu se je pokazalo nenadno otroško veselje. Nad polnimi, širokimi lici so sijale temne oči. MoUie Stanleyeva je odložila vrtnice m pnjela dekle za okorno roko. _ , . , »Hudo mi je, da greš od nas,« je dejala po kitajsko. »Toda tvoj oce te ne mara vec pustiti pri nas. Sedi, otrok, rada bi še govorila s teboj.« ....... , , Pokorno in molče je deklica sedla. Smehljaj z njenega obraza je izgiml, tiho je ogledovala oba. pozorna za sleherni njun gib. . Moliie je srečala ta pogled in čutila je, kakor da izgublja pogum. Kako pogosto je v soli občutila to nepredirljivo ravnodušnost. ^ »Wvn kaj naj storiva?« se je obrnila k možu. »Sedemnajst jih ima, bila je pri nas, odkar sva tu in ne verjamem, da bi se kdaj česa pošteijega naučila. Učila se je vseh predmetov — verskega nauka, računstva, higiene . . . prebrati -zna nekaj sto znamenj, toda to je tudi vse. Saj sploh še ni zrelo za zalion, to ljubo, zvesto, dobrodušno, neumno bitje!« »Nima smisla, da bi dalje ostala tu,« je odgovoril Wyn. »Ce bi le količkaj kazalo, bi skušal pregovoriti očeta, naj jo pusti pri nas vsaj dotlej, da M lahko delala izpite. Vendar ga ne morem kar kratko in malo pustiti v veri, da bi to zmogla. Rajsi naj vse pusti m naj se omoži.« . , , - i ^ i i »Wyn Stanley,« je vzkliknila mala gospa, »takšno bitje naj se poroči m dobi Imp otrok' In dobila jih bo!« * , ...... Oba sta razburjeno pogledala Ru-lano, ki je na njun pogled odgovorila s svojim širokim, svetlim smehljajem; razumela ni niti besedice angleškega pogovora. Njen smehljaj je zakonca »Ali veš, s kom se boš omožila, Ru-lan?« je prijazno po kitajsko vprašala Mollie. Dekle je prikimalo. »S sinom nekega kmeta,« je preprosto odgovorila. »Tudi moj oče je kmet. Pač s sinom nekega posestnika iz sosednje vasi.« Zdelo se je, kakor da je to vprašanje posebno ne zanima, kajti spet ju je pričela pozorno opazovati. Mollie Stanleyeva je vzdihnila. Stopila je k Ru-lani, sedla k njej in jo prijela za roko. »Potrudi se, da ne pozabiS vsega, česar si se tu naučila. Ne pozabi, da moraš imeti iivoje stvari v redu, in ne pozabi, kako so nevarni moskiti in muhe, predvsem za majhne otroke ... in da majhni otroci ne smejo jesti kumar in zelenih dinj ... in ne pozabi svojih molitev ... ne pozabi vseh stvari, ki smo te jih tu učili. Ja bi storili iz tebe poštenega in čednega človeka.« 205 >>Da, učiteljica,« je odgovorilo dekle. Zagledala se je v poročni prstan Mollie Stanley eve. »Ali ti je ta prstan podaril učitelj?« Mollie je izpustila Ru-lanino roto in pogledala moža. »Ti ljubi moj bog . . .« je vzdihnila. >.Kikar se ne žalosti, ljuba,« je hitro dejal Wyn. »Ne morem prenesti tega pogleda v tvojih očeh. Kratko in malo ne gre, da jemlješ na svoja ramena skrbi za vso svojo okolico. Storili smo 7a tega otroka, kar je bilo v naših močeh. .. Zdaj mora domov. . . Pomiri se torej . . .« »Ne, Wyn! Ne morem je kar tako pustiti. Reci ji... reci ji, da jo bova obiskala.« »Ru-lan,« hitro se je obrnila k deklici, govoreč spet po kitajsko, »prišla bova k tebi. . . prišla bom k tebi, da vidim, ali še vse 7naš . .. potrudi se .. . ne smeš postati takšna, kakor so vse tiste, ki nikoli niso hodile v misijonsko šolo!« »Da, učiteljica,« je odgovorilo dekle. Strmela je v Wynovo roko, M je podzavestno počivala ua Mollijini rami. Hitro jo je odmaknil. Ko je Wyn pred Ru-lano korakal skozi šolski vrt, je ugotovil, da je njen primer res kar brexupen. Niti tega nisi mogel uganiti, kaj prav za prav to dekle misli. Sam bi o njej dejal, da je topa in brezčutna, da se ni poprej, ko sta odšla iz delovne sobe, široko in sijoče nasmehnila, s smeltljajem, ki je kar objel njega in Mollie, in da ni prijela Mollijine roke, je stisnila in dejala s preprosto, toda iskreno hvaležnostjo: »Vidva oba sta me učila. Skupaj sta me učila!« Zdaj se je spomnil, kako pogosto sta z Mollie presenetila R^i-lano, ko je tiho in predirljivo strmela vanju — na primer tedaj pri večerji, ko je držal MolUjino roko v svoji; zmerom sta jedla tako skupaj, drug ob dnigem, tedaj je R.u-lan prinesla sporočila nekega učitelja. Zmerom je tako uredila — vsaj zdaj se mu je zdelo — da je prinašala sporočila ona. Doslej je mislil, da jo pošiljajo zato, ker je tako zanesljiva. Morda je pa hotela postati spretna. Stala je pred njima in ju gledala z nemimi, žarečimi očmi — res, skoraj bebasto! Vzdihnil je. No, da, žalostno je, če teko leta, ko tako nekoga učiš, nekoga, ki se ne more učiti, medtem ko je toliko drugih, ki bi se radi učili, pa nimajo možnosti. Bila je pa že v šoli, ko sta prišla z Mollie semkaj, in njen oče je dvakrat na leto prinašal šolnino, in tako je ostala. Ni dosti očetov, ki bi hoteli za svoje hčere plačati celo šolnino. Stopil je v učilnico: tam je sedel njen oče, preprost, zagorel kmet v nekoliko ohlapno krojeni katunasti obleki, toda iz dobrega, trpežnega, doma tkanega platna. Ni bil reven; to si spoznal po njegovem obnašanju. Vljudno je vstal, ko je vstopil beli mož. »Prosim, sedite, Mr. Yang. Nič se ne obotavljajte!« je dejal Wyn in sam sedel. Ru-lan j;e obstala ob strani in čakala. »To dekle,« je dejal oče in ji pokimal, »bi rad pustil pri vas, da bi postala učiteljica, i'z hvaležnosti za vaš veliki trud. Zal smo jo pa že zgodaj zaročili s sinom nekega prijatelja, ki ga nočem užaliti, in zdaj zahteva njegova družina poroko. Sicer bi jo pustil tu, da bi pomagala v šoli.« »To je res zelo ljubeznivo,« je odgovoril Wyn. Neugodno mu je bilo, premišljajoč, ali ne bi očetu povedal resnice, namreč, da Rulan nikoli ne bi mogla postati učiteljica, ker je preneumna. V mislih je poslal opravičilo k Bogu — tako težko je govoriti resnico, če z njo koga užališ! Vljudno molčeč je čakal, dokler ni oče naposled vstal in pomel drobtinice z naročja. »Da, prijetno je sedeti tukaj pri vas, piti vaš čaj in jesti vas kolač, toda noge mojega konja morajo predirjati še mnogo milj te dežele, preden pade noč. Poslovi se, Ru-lan in povej učitelju, kako si mn hvaležna!« »Hvala ti. učitelj,« je zašepetala . doklica. »ITvala ti za vse, česar si me naučil.« Oče-in liči sta se mu priklonila in tudi Wyn se 206 je priklonil in počakal pri vratih, da sta se odpravila in se se enkrat priklonila. Gledal je za njima, vse dokler nista stopila iz misijonskih vra\. V vasi ,Dolgi pokoj' so bili vsi ljudje zelo zadovoljni. Tri dolge dni so se gostili na stroške starejšega Liuja, ki je poročil svojega prvorojenca z Ru-lano, hčerjo svojega pobratima in prijatelja Yanga iz vasi ,Bojujoči se petelini'. Vsi so jedli. Najprej so pogrnili mize za Liujeve prijatelje iz vrst odličnikov, ostali so pa počakali, potrpežljivo, kakor se spodobi. Potlej so pogrnili mize spet in spet, prinašali nanje svinjino in ribe, pečene v vinu, kisn ali sladkorju, s kuhanim zeljem in fižolom, z rezanci in sladldm rižem. Ničesar niso pozabili; vsak je pil toliko, kolikor je nesel in jedel vse več, kolikor je prenesel; matere so previdno -zavezovale v bele in modre robce slaščice, ki jih otroci niso več mogli polirustati pri mizi. Služinčad je dobila bogato napitnino, delili so darila in pokalni bonbončki so s strašanskim truščem pokali kal^or za stavo. Razen tega so pokazali nevesto; vsi so jo do sitega obrali in vsi so bili iskreno naklonjeni starejšemu Liuju in njegovemu prijatelju Yangu, kajti mlada žena se ni zdela prav nič nevsakdanja. Naipeto so jo pričakovali, kajti vsakdo je vedel, da je imel Yang svojo hčer oseni let v tuji šoli, in tako je bilo pričakovati mnogočesa. Nič se ni zdelo nemogoče. Lahko, da je celo premenjala barvo svojih las in oči, morda jo je bela žena tudi naučila, kako se obeli polt, saj je Še predobro znano, da znajo beli ljudje čarati. Vendar je bila še nekoHko vsakdanjejša od drugih vaških deklet, veliko, okorno bitje s širokimi, polnimi lici in majhnimi, krotkimi očmi. Razen tega je imela velike noge. Kmetice so se suvale s komolci in šepetale: »Poglejte njene jnoge — velike noge!« — Da, kajti tujci ne dovolijo svojim učenkam, da bi si sUskale noge.« — Res? Kakšna sreča, da jo je bU Yang zaobljubü še kot dojenčka, in smu svojega najboljšega prijatelja!« Mladeniči so si mlado nevesto le kradoma ogledovali in kresah sale na račun iijenih velikih ust in njenega širokega nosu; odhajali so domov veseli, ker niso bih nevoščljivi sinu starejšega Liuja. V hiši starejšega Liuja, v dvorcu prvorojenca je sedela Ru-lan na robu široke zakonske postelje okrog katere je viselo mnogo podob, z naslikanimi otroki, granatnimi jabolki, mandarini in drugimi takšnimi zakonskimi simboli, ki prinašajo srečo; čakala je svojega moža. Svatovanje ji je bilo tako všeč, celo tako zelo, da je pogosto pozabila, pobesiti oči, kakor fe spodobi. Marsičesa sem se naučila, si je mislila in prijetno ji je büo, razen tega so postavili prednjo obilno večerjo. Dolgočasnejši del svatbe je bil že za njo. Zdaj je pnsel del, ki se tiče samo nje. Vedela je da je to trenutek, ko mora devica občutiti strah in nevšečnost, da celo bojazen. Vedela je to, ker je že kot dekletce, čepeč na petah, prav kakor druga dekletca v dvorcih očetove hiše prisluškovala klepetu poročenih žen. Vlekle so na ušesa, kar so se ženske med sebo) na glas pogovarjale: »Verjemi mi, bü je kakor tiger ... velike oči...« — »Verjemi mi, z be-sedSni ne morem popisati, kako strašno . . — «Verjemi mi, zdelo se mi je, kakor da sem jagnjc ob volku . . .« Vse so rade pripovedovale o trenuto, io je prvič prišel k jijita tuji soprog. Zdaj, ko se je zamišljeno ogledovala skoii slaromodno Hsemo tenčico, ki ji je zakrivala ohra?., se ji je zdelo naravno, da so se tiste ženske bale zakona. Tisto nekaj, kar so vedele o razmerju med možem m ženo, je bilo kaj malo tolažljivo. Ona, Ru-lan, je bila pa vendar osem let v tuji šoli! V tem ie razlika Prva leta pouka so ji prav malo koristila. Na pnmer, m vedela, kaj naj počne s knjigami. Ce so govorile o bogu, jUi nisi razumel, kako more človeško bitje doumeti bistvo bogov? Vljudno je poslušala Mrs. Burgessovo, in je bila zelo vesela ko se ,e morala vmiti v Ameriko, kajti potlej je prišla ljuba, mala učiteljica Stanleyeva z okroglim obrazom m temnimi očmi, tako da jo je bilo veselje pogledati. 207 Učiteljica Stai^leyeva se je taio trudila, da bi jo česa naučila, da je malone poskusila, da bi se učila in poslušala učiteljičine besede. Ko je pa poskusila, se ji je 'idelo nesmiselno. Ne, ničesar se ni bila naučila vse do tistega dne, ko je videla, da je mož-Stanley položil svojo roko okrog žene - Stanieyeve. Najprej je vsa ogorčena mislila, da sta to brezbožna, baidobna človeka. Vendar ju zato bog ni ka7noval. Kmalu sta dobila drugega za drugim dva majhna sinova, oba zdrava, oba temnooka. Zanesljivo je bil bog zadovoljen, z njima. In od tistega dne ju je pogosto opazovala. Ko nista vedela, se je ponoči kradoma splazila čez žolsko dvorišče in ncutrudljivo lukala skozi zavese v sobo, kjer sta sedela onadva, ko sta spravila otroke spat. In ko ju je tako opazovala, se je počasi učila od njiju. To učenje je napolnilo vse njeno mišljenje. Zato se zdaj prav nič ni bala. Pokojno je čakala Yung-ena, udobuo sedeč na postelji, z rokami v naročju iz rdečega atlasa. Potlej so nenadno zaječala vrata v lesenih tečajih in on je stal pred njo, še zmerom v sinjem poi-očnem oblačilu. Ni je pozdravil ne pogledal. Vstopil je, sedel k mizi in pričel luščiti peške dinj. Vstala je, nalila v njegovo skodelico čaja in spet sedla. Ni bila nepotrpežljiva. Saj vendar ne more vso noč hrustati pešk. Čakala je, lahno se smehljajoč in ga opazovala skozi bisere, toda ni je pogledal. Vendar je potrpežljivo čakala in naposled je prestregla njegov pogled, ki se je prikradel k njej. Takoj mn je odgovorila s svojim odkritim, širokim smehljajem. Pogledal jo je, zakašljal in po tej sekundi presenečenja je temno zardel in se hitro spet obrnil k svojim peškam. »Zakaj se me bojiš?« je vprašala z drobnim glasom, kakor ga je bila slišala pri iičiteljici Stani eye vi. Pobesil je glavo in vneto luščil peško; »Tako neveden sem,« je naposled tiho dejal. ».Ti si bila v tuji šoli, jaz sem pa od nekdaj živel v tej vasi. Zasmehovala me boš.« Opazovala ga je. Kaj bi zdaj dejala učiteljica Stanleyeva, če bi mož-Stanley takole govoril? Nekoč je mož-Stanley položil glavo na ženino ramo, bil je žalosten in je jokal kakor otrok; ona se pa ni smejala. Rajši ga je objela, prižela njegovo glavo k sebi in mu govorila, Tcakor govori mati bolnemu otroku; kmalu se je pomiril. Ru-lan ni razumela besed žene-Stanleyeve, pač pa njih zvok in njih pomen. Te besede ■ so vrnile možu - Slanleyu njegovo moč in premagale njegove solze. Ponižno je pogledala na svoje roke in dejala tiho in tožeče: »Priznati moram, da sem «stala nevedna, čeprav sem dolgo živela v tisti šoli. Ti ne moreš biti tako neveden, kakor sem jaz. Gotovo je tisoč reči, ki jih ti veš, jaz pa ne. Osem let sem živela tam, zaprta za z,idovi in moji možgani so- preneumni, da bi se mogla učiti iz knjig. Zalo sem ostala tako nevedna. Vsega se bom morala šele pri tebi učiti.« Poigledal jo je in pozabil, da so mu jo bili pravkar zaupali in da se je je bil bal. »Ali se nisi naučila brati?« je vprašal. »Samo malo,« je odgovorila. »Kaj si pa delala ves čas?«, je presenečeno vprašal. »Sedela sem na. klopeh v xičilnici,« je govorila ponižno, »in tam so bili ljudje, ki so mi govorili, toda jaz jih nisem mogla razumeti, kajti neumna sem od svojega rojstva. Pripovedovali so mi o bogovih in o čaranju, in o drobcenih žuželkali, ki prinašajo bolezen, če jih jemo — toda kdo pa je žuželke? Mi vsaj ue. In tako se nisem nič naučila.« »Prav nič je vprašal strogo. »Prav nič.« Umolknil je. Zdaj jo je kar brez strahu gledal in je nehal gristi peške. Videla je, kako je kopnela plahost, ko je tehtal, kaj vse mu je bila -dejala. (Konec ffrihodnjic) 208 Nepomemben dogodek Napisala Ina Slokanova Od nekod iz, dolenjskih liribov je prišla, peš seveda, ker za vlak ni imela denarja. Morda jo je kos poti peljal ta ali oni voznik, ki se mu je zasmilila, ko je^ tako težko vlekla za seboj svoje od starosti in protina izmučene noge. Tako je končno prišla s svojim cekarjeni, v katerem je imela venec česna in par belih golobov, na mestno tržnico in se zvrstila med prodajalke. Odmotala je golobčka iz robca in ju položila vrh cekarja. Poleg je dala venec česna in se upajoče zazrla v gospodinje, ki so hitele mimo. Bilo je pred praznikom in tržnica je bila obilno založena. Gospodinje so imele za dva dneva dosti nakupiti in zato se jo le nialokatera utegnila ozreti po njenih golobih, ki sta tako drobcena in neznatna ždela poleg kite česna vrh cekarja. Toda bila je trdno prepričana, da se ho tudi pri njej prej ali slej ustavila kakšna kupovalka. čakala je. »Golobčke, gospa!« jo zdaj pa zdaj s pojoče zateglim naglasom ponudila svoje blago. »Golobčke, česna!« »Koliko pa hočete zanju?« »Šestnajst dinarjev.« »Pojdite no, saj ju je samo perje.« Gospodinja je izginila v gneči, čeprav je žena klicala za njo: »No. gospa, pa dajte petnajst dinarjev!« Prišel je tržni uslužbenec,in morala je odšteti tržnino. Dolgo je iskala v krilu ter končno izvlekla v robec zavila dinarja. Potem je spet potrpežljivo čakala. Suhljati gospe je prodala za dinar česna. Dve, tri gospodinje so potežkale golobčke in zmrdujoč se odšle. . Izza strehe semenišča so potuhnjeno prilezli težki črni oblaki m skora] hipoma zavesili nebo.' S hriba je prištimel veter, se zaplel v akacije in šumeče vihral čez tržišče. »Joj, deževalo bo!« Hrup je postal še hujši, gospodinje so hitele, da bi nakupile pred dežjem. Prodajalke so hotele prekričati druga drugo. »Samo dinar merica, gospa!« »Kupite no, saj je napol zastonj!« - »Kilogram pet dinarjev, peeet dinarjev!« »Razprodaja, razprodaja, hitite, kupite!« V tem hrupu se. je popolnoma izgubil njen pojočo zalegli glas, ki je bil že ves hripav. »Kupile golobčka, samo petnajst dinarjev sta oba.« »Pokažite no vaša vrabca, koliko hočete zanju?« Prodajalki se je zjasnil obraz. »Petiiaj.st dinarčkov; kaj nista vredna? Samo, da grem domov.« »Kaj pa mislite, mamica, da pobiramo denar na cesti? Za petnajsl dinarjev lahko kupim piščanca.« »Gospa, Uiko od daleč sem ju prinesla.« Gospodinja je na dlani tehtala golobčka in se ni mogla odločiti. Živalci sta plašno vztrcpetavali s perutmi in se z zavezanimi nožicami skušali ubraniti tujih rok. Po čudežnem naključju se jima je to posrečilo. Predivo._s katerim sta imela zvezane nožice, se. je razvezalo, razprostrla sta poroti in vzletela, še preden sta se začudeni in prestrašeni ženski zavedeli. ».loj, poglejte, goloba sta ušla!« je veselo zaklicalo neko deklo. Nekaj žensk se je ustavilo. ■ _ »Zdaj pa imate, to je božja kazen, ker ste preveč zahtevali za goloba,« se jo skušala opravičiti gospodinja, ki, je golobe kupovala. »Jezus Kristus!« je Lamala kmetica. »Ali ji je kdo denar ukradel?« so spraševale gospodinjo, ki niso videle, kaj se je zgodilo. »Ne, goloba sta ji ušla.« 209 »Ah, goloba. Pa naj druge ujame. Na streti semenišča jih je najmanj sto.« Nekaj žensk se je zasmejalo, potem so-se razšle. Kmetica si je z vogalom robca brisala objokane oči. »To je pa res nerodno, da sta vam užla. Premalo ste jima zavezali noge,« jo jo pomilovala ženska, ki je prodajala poleg. Starka je zaihtela. »Revežu se vse na svetu ponesreči,« je rekla grenko. »Fant gre na orožne vaje, pa sem mu hotela kupiti malo belega kruha, zato sem mislila prodati golobe.« Stlačila je Česen in robec v cekar in se odpravila. Začelo je deževati. Po blatni, razmočeni cesti se je vračala proti domu. V neki bajti tam v hribih jo je čakal njen sin, zaradi katerega je šla na to dolgo, naporno pot. Hotela mu je dati belega kruha za pot, da bi mu dokazala, kako rada ga ima. Zdaj mu pa z ničimer drugim kakor z revno, preprosto besedo ne bo mogla razodeti vsaj trohice tistega, kar čuti njeno srce zanj. Poklicno svetovanje in dekleta Napisal dr. Vlado Schmidt Da je poklicno svetovanje potrebno za fante, sem že večkrat utemeljeval. V zadnjem času dobivam vedno več dokazov, da je ta misel pri nas že prodrla in da so vedno bolj v manjšini tisti, ki menijo, da je poklicno svetovanje fantom nepotrebna Stvar. Mnenja pa niso tako enoglasna, kadar gre za vpražanje, ali naj tudi dekleta uporabljajo pomoč, ki jim jo nudi pri izbiri poklica svetovalnica. Oglejmo si na kratko glavne smernice poklicnega svetovanja in skušajmo presoditi, ali veljajo v enaki meri za dekleta ko za fante. Ko je bila pred leti ustanovljena v Ljubljani banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica,* je bil njen namen izražen tako, da naj svetuje mladini, ko vstopa v šolo in v poklic ali ko prestopa iz šole v šolo in iz poklica v poklic, kakšen poklic ali kakšno nadaljnjo šolo naj si izbere, upoštevajoč pri tem njene zmožnosti in nagnjenja, kakor tudi gospodarsko stran poklicev (predvsem možnost zaposlitve) in splošni položaj na delovnem trgu. V poklicni svetovalnici uvažujemo najprej zmožnosti posameznikov, ki naj bi bile v skladu z zahtevami poklica. Če si je kdo izbral poklic, ki presega njegove moči, se v njem ne bo obnesel (službo bo zgubil ali jo vsaj pogosto menjaval, konkurenca ga bo uničila in pod.). Prav tako pa je v poklicu nezadovoljen tisti, ki zmore mnogo več, kakor ta od njega zahteva, ker čuti, da njegove najboljše zmožnosti niso zaposlene. Dmgi vidik pri poklicnem svetovanju je upoštevanje otrokovih nagnjenj, interesov. Nam; vsem je znano, da je delo, ki se ga lotimo z veseljem, že na pol izvršeno. Vedno bolj si utira pot spoznanje, da zavisi od čustvenega odnosa do dela v precejšni meri njegova kvaliteta in kvantiteta, torej splošni delovni efekt. Če je čustveni odnos do dela pozitiven, to se pravi, če opravljamo delo, ki nas veseli, ga bomo v tem primeru bolje in hitreje izvršili. S tem postaja nagnjenje važen gospodarski Činitelj. Obenem pa opravljamo tako delo z večjim zadovoljstvom, ker nam je tudi že samo namen in ne le sredstvo za zaslužek. Upoštevati pa moramo še tretji vidik; gospodarsko stanje poklicev. Kaj pomaga, če koga poklic veseli in je tudi zmožen, da ga vrži, ko je pa poklic tako prenapolnjen, da ne more več sprejeti poklicnega naraščaja, ker bi ta ne prišel do zaposlitve in torej tudi ne do zaslužka. Zato moramo poznati v poklicni svetovalnici potrebo poklicnegn naraščaja v različnih poklicih. Odsvetujemo poklice, ki so prenapolnjeni, na dingi strani pa opozarjamo mladino na možnosti zaposlitve. V poklicni svetovalnici uvažujemo torej osebni vidik (zmožnosti in nagnjenja) ter gospodarskega (možnost zaposlitve). Razmislimo, ali veljajo ti vidiki tudi takrat, ko svetujemo poklic dekletom^ ali morda kateri teh vidikov ne velja in ali moramo morda * Sedaj posluje v poslopju šolske poliklinike na Aškerčevi cesti. 210 poleg teh vidikov upoštevati še kakega dragega. To se pravi: ali je svetovanje poklica dehletorn nekaj posebnega, kar zahteva, da govorimo o njem ločeno, in ali imamo v tem primerti opravka s posebnimi vprašanji, ki niso pereča, ko svetujemo poklic fantom. Na to vprašanje jc treba odgovoriti pritrdilno. Med poklicnim svetovanjem fantom in takim svetovanjem dekletom je več razlik. V okviru tega sestavka bi opozoril samo na dve. Prva je v tem, da se izbira -poklica — torej nujnost izbira poklica razume za fante sama po sebi; kar se tiče deklet, pa mnogi vprašujejo, ali je sploh potrebno, da si dekle izbere poklic. In druga razlika: fantje si izbirajo poklic z namenom, da ga bodo irrHli vse življenje, medtem ko je za mnoga dekleta poklic samo -pri.-Z7ian ali nepriznan provizorij, nekaj začasnega, zasilni izhod, in je vpraianje, ah je to pravilno. Mnogokrat se rešuje to vpra.šanje s svetovnonazorskih vidikov. Eni pravijo, da je naravni poklic ženske biti žena in mati in je torej le hlastanje za originalnostjo, če se dekle odloči izvrševati poklic. Drugi pa so mnenja, da naj žena ne bo sužnja možu, da naj mu bo tudi po strani poklicne izobrazbe enakovredna in sposobna, da samostojno oblikuje svojo življenjsko pot. (Vem, da ima vsaka stran bolj izdelane in pregnantne vidike ter argumente. Stališči sem zaradi tega tako grobo označil, da na čim krajši način prikažem razliko.) Mnenja sem namreč, đa si lahko — v okviru tega sestavka - svetovnonazorsko razglabljanje prihranimo. To vprašanje bomo rešili na enostavnejši način, ki je tudi bolj eksakten. V Ljubljani je bilo — po podatkih ljudskega štetja dne 31. III. 1951 — 26.452 .moških in 51.325 žensk. Moških je bilo torej za 4.893 manj. Ker pa se rodi mnogo več dečkov kakor deklet in ker po številu dečki prevladujejo do 14. leta, pade največji odstotek razlike na dobo, ko moški in ženske vstopajo v zakon, to je pri ženskah med 15.—50. letom, pri moških med 20. in 60. letom. V tem razdobju je bilo v I.jub-Ijani po prej omenjenem ljudskem štetju 16.402 moška in 19.446 žensk. Moških je torej za 3044 manj. Toliko žensk se med 15.—50. letom v Ljubljani sploh ne more poročiti iz enostavnega vzroka, ker je moških v starosti med 20.—60. letom za 3044 manj kakor žensk. Predpostavljam, da se vsi moški v tem razdobju poročijo. Toda kaj, ko se ne! Število neoženjenih moških v razdobju med 20.—60. letom znaša namreč 7519. Prej smo ugotovili, da se 3044 žensk ne more poročiti, tudi če bi se hotele. Teh 7519 žensk pa se ne more poročiti — ali pa se nočejo (če smatramo, da .jo ti mošld odklonjeni snubci). Če prihejemo to števila k prejinjemu, dobimo 10J63 žensk, to je J4% vs/ih žensk med IS.—SO. letom, torej nad polovico, ki. niso z Izakonom preskrbljena in ki morajo zato izin-ševati samostojen poklic. Te številke presenečajo. To pa še ni vse. Umrljivost možkih je višja nego umrljivost žensk. Zato je več vdov kakor vdovcev. Pozabiti tudi ne smemo ločencev. Če ovdovi žena pred 35. letom starosti, je še zelo malo poskrbljeno za njeno gmotno stanje. Pokojnina je neznatna — iu če nima svojih prihrankov (n. pr. dote), se zopet znajde pred vprašanjem zaslužka. S tem se zopet poveča število žensk, ki so primorane izvrševati poklic. In končno si moramo še staviti vpra.šanjc: ali so danes prilike res take, da dekletu ni treba več misliti na poklic in zaslužek, če se je poročilo ? Vsakdo ve iz svojega okolja, koliko odstotkov poročenih žensk je prisiljenih poiskati delo in zaslužek, da s tem pomagajo rodbini. In to ne lo v delavskih, temveč že tudi v srednjih slojih. Mnogo porok je možno skleniti le pod pogojeni, da bo tudi žena služila. Vsa ta razmišljanja nas končno privedejo do zaključka, da je danes vsaj 7S°/o žensk prej ali slej primoranih. Ja se odločijo za kak poklic, ki jim ho donašal zaslužek.''' Ker pa nobeno dekle — če izvzamemo tiste, ki imajo rento ali milijonsko dediščino — v •starosti H' ali 15 let ne vc, ali ne bo pozneje primorano izvrševati poklic, sledi v zvezi s prejšnjim — in v tem je tudi že odgovor na naše drugo vprašanje: 1. Razmere so take, da se mora kakor vsak fant tudi vsako, deklo izobraziti za poklic. 2. Potrebno jo, da dekle nima svojega poklica za provizorij, lenivcč za dejstvo-vanje. ki ga bo treba v veČini primerov stalno izvrševati, in da sc tuđi temu primerni) zanj pripravi. * To velja za razmere v Ljubljani. Na podohen način bi bilo treba ugotoviti, v koliko ■se te razlikujejo od onili v drugih mestili iii na deželi. 211 TELOVADBA ]\A PROSTEM Ce je telovadba v sobi pri odprtem oknu koristna za vaša pljuča, je telovadba na prostem, na svežem iraku še toliko bolj izdatna in koristna za ves človeški organizem. Zdaj, v času počitnic, če le utegnete, telovadite na prostem, ali pa vsaj skačite ČC7. vrv in bijte žogo. Po vsaki vaji otresite noge ali pa naredite nekoliko dihalnih vaj, da se bodo mišico dovolj sprostile za pripravo druge vaje. Vaje, ki jih vidite na teli slikali, so predvsem namenjene nogam. Če boste vsak dan redno nihale 7 nogo sera in tja, boste kmalu opazile, da so se vam mišice zadaj na stegnili okrepile in da niso nič več mehke in mlahave. 1. vaja: Dvigneš eno Jiogo ob drugi tako, da s stopalom potegneš po piščali do kolena. To je začetna stoja, uvod v drage tri vaje. 2. vaja: Nogo z vso silu prednožjš iii pri tem paziš, da ostane noga v kolenu ravna, prsti na nogah pa izproženi. 3. vaja: Zamahneš z nogo v slran in skušaš ob-drž'ati noge ravno, prste izprožene. 4. vaja: Z vso močjo zamahneš nazaj. Zdaj moraš še posebno paziti, da ostane noga izprožena in ravna v kolnnu. Za lovljenje ravnotežja si lahko pomagaš z rokami. Te vaje delaj z vsako nogo vsiij desetkrat na dan. Pomnite: Mladosti ne boste mogle obdržati z dragimi kremami, pač pa z dobro voljo in treniranim telesom, pokornim volji. Babičina omara Morda sle jo že videli pri »dobri, stari g-o-spodični, ki si služi kruli z oddajanjem sob in Id se ji je včasili bolje godilo«, ali ste jo pa celo Lako kakor jaz podedovali: veliko, masivno omaro iz konca prejšnjega stoletja s čebulasto oblikovanimi nogami in rezljanim okraskom na vrlm, ki se sumljivo maje, če se ga dotalm.eŠ. Ko je umrla babica, smo jo takšno, kakršna je bila, shranili v podstrešju; tam je počivala v samoti in pokojnem miru vse do letošnjega leta. Spomladi so dobili stanovalci nalog, da mo- . - ... .. rajo počistiti podstrešja, ker jib je treba zava- ,-av.- . rovati pred letalskimi napadi, in ta prozaična . . ?,upoved je nc\ismiljeno • ,.:,... ,. in silovito .zbudila iz sanj staro babičino omaro. Dclavci so jo prenesli v stanovanje, tam je pa meči modernim pohištvom zbudila približno takšno zgražanje kakor staromodna obleka na modernem plesu. Nihče je ni maral v sobo, prav nikamor se ni podala, povsod je bodla v oči; zdela se je težka, nknrna, kar nedostojna. In ker sem v družini najmlajša, sem se morala 5pi-ijazniti z dejstvom, da bo omara stala odslej v moji sobi. Ko smo jo očistili pralm in ji sneli okrasje, je dobila ob moji sevemi steni svoj novi življenjski prostor. Eno tistili poletnih nedelj, ko je krotko in brezupno deževalo, sem jo iz dolgočasja odprla. Ni bilo pikolovskega reda v njej, pač je pa tisti skrivnostni vonj po minulih dneh in osebnosti, ki se je že utrnila v večnost, še zmerom počival na staromodnih oblekah in klobukih in na skrbno zgrnjenih in s trakovi povezanih čipkah. Moja babica je bila v mladosti spletič-na pri neki slavni pevki. Iz tistih dni je bil menda snopič rožnatih pisem; na njih sem spoznala pisavo svojega deda. Med velikimi, belimi platnenimi robci se je Še lovil vonj po sivki. Ko sem enega izmed njih razgrnila, se Toilette de visite, 1876 mi je vsulo v dlan obledelo cvetje te nekdaj tako oboževane rastlinice. Prav na dnu, v spotlnjem predalu sem našla dva orumencla zvezka: »Les modes parisien-nes« sem brala na naslovni strani, kjer je neka lepa dama v progasti obleki, pošiti s čopki, kakršne sem videla pri starih prevlekah za divane, sanjavo gledala v daljavo. Jela sem listati in ogledovati stare modne slike. Oh, koliko vsega tega, kar zdaj občudujemo po izložbah, so nosile naše lepe prednice! Prosojne čipke, naborke iz mu-slina, klobučke, podobne šopkom cvetja, ko-ketne petlje, zapeljive šale, krznena ogrinjala. In pod razkošno^ za moje pojme večerno obleko sem brala podrobni opis najnovejše, občudovanje zbujajoče modne kreacije: »Toilette de visite, modele du Petit-Saint-Thomas, rue du Bac, 25. Obleka za obisk iz ki^emastega blaga^ z drobnimi sinjimi kockami na jopici in krilu. Krilo je bogato okrašeno s tremi naborki iz drobno nagubanega muslina, ki se zlivajo zadaj v pasu v razkošno vlečko. Naborki se ponavljajo na rokavih in v koketni petlji nad vlečko. K tej obleki v princesnem slogu nosi-jno kakor dih nežen llobuček iz muslina in cvetja... Lepa in v odličnih krogih, znana pevka Helene C. je imela to elegantno obleko za popoldansko čajanko pri Mine. D. Ko se je vozila v njej po boulonjskem gozdu, je zbujala pri svojih občudovalkah izredno zanimanje in žela popolno priznanje za svoj prefinjeni okus . . .« Stala je pred menoj, lepotica iz prejšnjega stoletjja, s po osje stisnjenim pasom, in ,razkošno' vlečko.« In ko sem prebrala napis pod sliko, se mi je srce stisnilo v lahni melanholiji: glej, nič ni novega na tem božjem svetu... Tatjana I 2953 ^2954 2953. Obleka, zelo modernega kroja je napravljena iz vzorčaste pralne svile. Rokave napravimo laliko dolge ali ' kratke. Sprednja vmesna pola je bogato nabrana. Dobi se kroj za 100 cm prsne širine. Poraba: 5 m blaga, 90 cm ši- rme. *2954. Poletna obleka iz vzorčaste svile je tako enostavnega kroja, da si jo lahko same napravijo tudi tiste, ki so še začetnice v šivanju. Pri všivkib na prednjiku je blago malo nabrano. Obleko laiiko napravimo tudi z dolgimi ro- kavi. Kroj za lO'l' cm prsne širine spada med brezplačne kroje. 2955. Progasti vzorček je posebno lepo uporabljen pri tej poletni obleki iz pralne svile. Krilo je vse naoki-og po-žito v drobne robčke do bočne višine. Bluza ima dve vi-sti gumbov in enostaven ovratnik. Dobi se kroj za 96 cm " prsne širine. Poraba: 3 ni blaga, 92 cm širokega. 2956. Poletna obleka iz vzorčaste svile je ukrojena iz-cela. ima nabran sprednji del 2955 2956 II in rokave v moderni obliki koničastik papirnatih vreölc. Lahko jo naredimo tudi z dolgimi rokavi. Dobi se kroj za 96 cm prsne širine. . 2957.! Poletna popoldcmsha, ohleha iz čipkastega blaga ali vzorčaste svile. Krilo je spredaj zloženo v 4 gube. Obleka se zapne zadaj. Dobi se kroj za 100 cm prsne Širine. Poraba; 5.40 m blaga, 90 cm širokega. 2958, Lepa. poletna obleka iz mebke svile. Zgornji del in rokavi imajo nabirke povleče- 2957 ne na vrvico. Krilo je zvona-ste oblike, poäevno ukrojeno. Visoki modrček je samo spredaj. Dobi se kroj za 92 cm prsne širine. Poraba: 3.50 m blaga, 94 cm širine. 2959—2960. Praktična, tro--delna poletna obleka obstoji iz pikčaste bluze in hlačk iz pralne svile in širokega, poševno kariranega svilenega krila. Hlačke so spodaj nabrane na gumijast trak. Dobi se kroj za 92 cm prsne širine. Poraba: 2.65 m blaga za obleko in 2.10 cm blaga za krilo, oboje 80 cm širine. 2958 2959 2960 m 2981 2982 2981. Z dveli ostankov blaga napravljena počitniška obleka. Dobi se kroj za 88 cm prsne širine. 2982. Polltnilka obleka iz dvojno-vrstnega bJaga. Dobi so kro] za 96 cm prsne širine. *2985. Obleka za sončenje iz V7.i>r-častega pralnega blaga, okrašena z enobarvnim blagom. Kroj za 90 cm prsne žirine spadu med brezplačne kroje. *2984. Dekliška oblekica, enaka gorenji. Kroj za 7 leL spada med brezplačne kroje. *2983 *2984 IV 2985-^86. Lepa počitniška in iz-letna obleka iz dvojnega blaga. Dobi se kroj za 92cin. 2987. Praktična počitniška obleka iz dvojnega pralnega blaga. Dobi se kroj za 96 cm prsne širine. J^saka naročnica^ ki ima, -poravnano tekočo naro.čnino, si lahko naroči po 1 brezplačni, kroj iz tega zvezka. Izbrati si ga mora le med kroji, ki so označeni z zvezdico. 2985 2986 2961. Kombini (spadnje krilo) iz vzorčaste pralne svile in 2962. srajčke in hlačke iz enakega blaga. Ce jih. ukrojimo kakor je razvidno na spodnjem razporedu, potrebujemo zanje samo 2.80 m blaga. Dobi se kroj za 96 cm prsne širine. 2963. Hlačke in nedrček i/, vzorčaste pralne svile z robom iz enobarvne svile. Dobi se kroj za 84 in 92 cm prsne širine. Poraba: okrog 1.40 m blaga, 80 cm žirine. 2964—65. Nedrček s pasom. Dobi se kroj za 96 in 104 cm prsne širine. 2966. Pas z elastikami za nogavice. Dobi se kroj za 102 in 110 cm bočne širine, Prišel je pravi čas, da lah-ko izrabimo vse ostanke blaga, ki nam leze pozabljeni po predalih. Iz teh ostankov lahko napravimo nekaj m.alih^ čednih rečC, ki nam bodo prav dobrodošle in nam ne bo žal trnda: Evo nekoliko primerov: +2967. Kratka, enostavna bluza s prišitim. pasom. Za 92 cm prsne širine potrebujemo samo 1.30 m blaga, 80 cm širokega. Kroj spada med brezplačne kroje. 2961 2962" VI 2968. Praktičen telovnik, ki ga lahko napravimo z drugačnim zgornjim delom. Dobi se kroj zbl 92 cm prsne äirine. Poraba; okrog 1.10 m blaga. 2969. Bolero iz kretona ali volnenega blaga, uporaben kot dopolnilo k marsikateri obleki. Dobi se kroj za 92 cm prsne äirine. Poraba 1.10 m blaga- 2970. a Oplečje z ovratnikom za obnovo ponošene obleke; b) vložek na prsih s po-šilimi robčki, c) opleije iz čipkastega blaga. Za prvo po-Irebujemo 55 cm, za drugo 40 cm, za zadnje 50 cm blaga, 80 cm Sr. Dobi se kroj za 88 in 96 cm prsne širine. 2971. a) Vložek za bluzo s prikrojenim ovratnikom; poraba : 60 cm blaga, 80 cm Sir. — b) Vložek za bluzo s poži-timi robčki, se zapenja zadaj; poraba: +5 cm blaga, 80 cm žir. c) Vložek iz pikeja za obleko, se zapenja spredaj. Poraba 60 cm blaga, 80 cm äir. 2972. Telovnik z žebojem. Poraba: okrog 1.10 m, 80 cm šir. 2973. Bolero z okroglim ovratnikom. Poraba: okrog 90 cm, 92 cm širine. 2974. Bolero z zavihki. Dobi se kroj za 96 cm pKne širine. 2965 *2967 2968 2969 2971c 2970c 2971a 2971b 2970a 2972 2973 2970b vn 2975 2976 2977 ■ 2975. Obleka iz pral nega blaga za malega deč^^a. Dobi se kroj za 4 leta. 2976. Praznična dekliška obleka. Dobi se kroj . za 9 let. 2977. Praznična dekliška oblekica, okra.§ena z drobnimi čipkami. Dobi se kroj za 5 let. 2978. Dekliška obleka, ki jo lahko napravimo iz ozkih ostankov blaga. Dobi se kroj za 11 let. 2979. Dekliška praznične. obleka iz lahke svile. Dobi se kroj za 15 let. +2980. Dekliška obleka iz vzorčaste pralne svile. Kroj za 12 let spada med brezplačne kroje. 2978 2979 *29g0 3337 Sigrid Cndsetova: GOSPA HJELDOYA Roman PreTedla Krista Kot (1. nadaljevanje) V IraniVfiju sta sedeli dve dami in zvedavo ogledovali Uni in šepeLali med seboj Uni je slišala, kako je ena izmed njiju djjala »igralka«. Nora je venomer tarnala, da jo žebljiček v sandali bode. Lasse je sedel na Unina kolena m se zabaval s tem, da je zdaj pa zdaj zdrknil z njih, in Uni je imela dosti dela, da ]e obranila svileni plašč stare dame, sedeče tik nje, pred njegovimi umazanmri cevel]cki. Karnr Inga je sedela nasproti svoje matere, vzravnana in ljubka z drobiuin, rcsmm in zbranim obrazom. Gospa Gerhardsenova je sedla sključena v dve gubi m držala v rokah Tullo; olrok je zaspal. »Da, najlepša hvala za danes — bilo je čudovito, res lepo. Saj res, to vam pa moram še povedati.« Para se je domislila še neštetih zgodbic, ki bi jih morala povedati, vselej, ka car se je bila že prvič poslovila. Uni je čutila bolečine v bokih in v hrbtu - hoditi bi še mogla, toda stati! Bilo ji je nemogoče. Lasse se ji je obešal na roko m ]0 vle- bi se moeia, loaa slulil uiiv ji ncnavg^o^. ^^ j. .. - kel navzdol, Nora je jadikovala zaradi sandale, Karen Inga je pa sedla na stopnice mlekarne in jela urejati svoje cvethce. . In naposled, naposled se je gospa Gerhardsenova vendar zares poslovila. Uni je odklenila svoje prazno stanovanje — Kristian še ni bil prišel iz pisarne, in služkinja je imela prosto. Komaj je pa prišla v kuhinjo, ko so se "dp^^^ka vrata v stanovanju, gospodična Bomannova -- imela je najeto četrto sobo je prišla v kuhinjo, da natoči vode v umivalni vrč. Uni je postavila lonec na plin in pokhcala v hodnik: »Nora, bodi tako dobra in pogrni mizo - in Karen naj pripravi spalni divan.« »Da, prej moram še urediti svoje cvetlice.« . . »Kaj mi govoriš!« je zazvenel energični glas gospodične Bomannove iz jedil nice. »Ko sem bila jaz mlada, so dekleta najprej storila to, kar jim je zapovedala '"""' to bi ji bila morala kajpak sama reči, je pomislila Uni vdano. Kaj, ko ne morem, utrujena sem, tako zelo utrujena. Zmerom mi otrok tako odgovarja - nikoli se ne odločim, da bi jo prijela, kakor bi jo morala. »No in vi ste bili torej na sprehodu,« je zaklicala gospodična Bomannova na poti po hodniku. »Kako vam privoščim, gospa Hjeldova, da lahko malo izpre-žete in se prijetno imate — to vam vsem res dobro de. —« . tt • i »Hvala Bogu. ven gre, oblekla je sinjo svileno obleko,« je pomishla Um, ko se je prikazala gospodična Bomannova z vrčem in toaletnim vedrom. Um se danes ni dalo poslušati njen neskončni klepet — pa tudi utegnila ni. Sicer pa nikoli ni utegnila. Vselej, kadar je gospodična Bomannova obstala «b odprtih vratih in govorila in govorila, jo je silno zadrževala. Prav za prav m nikoli ničesar imenitnega povedala, in kadar se je razgrela, je vselej pozabila polni vrč, ki ga je držala v rokah, in zdaj pa zdaj pljusknila cel val vode na Umna tla, 213 taio da je pustila za seboj pravcato jezero, ko je naposled odšla. Vendar je pa občutila Uni podnajemnico v enoHćnem življenju kot nekaj spodbudnega. Sam Bog ve, kaio zmore, da je takšna, je pomislila Uni v nekakšnem medlem obžudovanju vselej, kadar je gospodična Bomannova z vrči naposled izginila v svojo sobo. Šest in dvajset let je že romala od trgovine z manufakturo na Veliki cesti, kjer je bila knjigovodka, pa do penziona ali svoje sobe, in najbrže je v vseli teh letih spodbujajoče vplivala na vse, ki so jo poznali. To se pravi, pred dvaj'-setimi leti je imela pač hud čas; to je bila zaupala Uni enega prvih večerov, koj ko se je vselila h Hjeldovim — pokazala je Uni veliko kabinetno fotografijo v leskečočem se okviru iz antimona, stoječo pri posteljni omarici. Bil je njen zaročenec od dne njene birme, mladenič iz istega obalnega mesteca, njenega rojstnega kraja. Pol leLa, preden sta se mislila poročiti, se je veliki tovorni parnik, na katerem je bil prvi krmar, potopil z vso posadko ob neki obali v Tihem morju. »Mislila sem, da bom ob pamet,« je dejala gospodična Bomannova, pripovedujoč to zgodbo, »toda verjemite mi, gospa Hjeldova, tedaj sem se šele naučila razumeti, kakšen blagoslov je delo. Saj sem bila primorana, da sem vzdržala v svoji službi — nikogar nisem imela, da bi se mogla zateči k njemu, razen svojih sester, toda bile so omožene in so imele same s seboj dela čez glavo. Nočem reči, da sem se v svojih mlađih letih navduševala za pisarno — da pa nisem tedaj prišla čisto ob pamet, se moram zahvalili svojemu delu, saj sem bila prisiljena, da sem se zbrala. Da, povem vam veliko resnico, da je delo blagoslov. —« Uživala je ta blagoslov od devetih do dveh in od štirih do sedmih, vsak delavnik, skozi vse leto, vsak čas je imela nadure — no da, imela je štirinajst dni poletnega dopusta, ki ga je preživela vselej v jötunheimskem predgorju. Plača za zdajšnje razmere ni bila posebno imenitna, »toda tedaj, ko sem začela, je bilo štirideset kron zelo dobra plača, in ubogemu Sörensenu se zdi teh sto trideset, ki jih imam zdaj, mnogo za eno samo žensko, in do mene je bil zmerom tako prijazen šef. Saj bi vsak čas lahko dobila boljšo službo, to veste, toda menim, da sem mu dolžna, da ostanem, in tudi ne vem, kako bi se znašel s kakšno novo na mojem mestu — kaj zdaj te vse zahtevajo in sploh —. Oh, ne, ostala bom pri Sörensenu, dokler ne umrjem — ali dokler ne bom prestara za delo.« Pri teh poslednjih besedah so dobile oči Henriette Bomannove po navadi čudno preplašen izraz — saj ni imela ničesar, na kar bi se mogla .opreti', razen tistih trinajst sto kron v banki, ki si jih je bila prihranila. »Vendar, veste, človek ima tudi kopico koristi v takšni manufakturni trgovini,« je po navadi takoj nato dejala, z glasom, kakor da bi liotela sama sebe spodbujati. Te koristi so bile v priložnostnem poceni nakupu v domači trgovini, pa 'tudi v drugih, kjer so bila v službi krdela njenih prijateljic in prijateljev. Zmerom si je silno vneto prizadevala, da bi bila tudi Uni deležna teh koristi. Kar prekir pevala je ob naštevanju novih pošiljk vzorcev in .priložnostnih nalcupov'. »Priskrbela jih bom za vas, potlej boste imeli moje odstotke —, da, toda saj o tem ne boste pripovedovali drugim, ter ni čisto prav — toda saj veste, kako dobro mi de, če vam storim majhno uslugo — vi ste zmerom tako silno prijazni in dobri do mene, kar pošteno me je sram, da zmerom toliko, sprejemam od vas —« Uni se ni mogla spomniti, da bi bila kdaj kaj storila za gospodično Boman-novo — razen da je potrpežljivo poslušala njeno pripovedovanje in ji posodila čajne žličke, kadar je imela gospodična Bomannova čajni krožek. Gospodična Bomannova je venomer frfotala okrog, vsa pod vtiskom dobrotljivosti in izvrstnosti vseh ljudi, ki jih je poznala. »Škoda, da se ta ni omožila,« je mislila Uni, kadar je gospodična Bomannova tako postala pri njej in sipala okrog sebe veselje do življenja in hvaležnost, pljuskajoč vodo po tleh, in se je Uni s težavo pretolkla skozi tisti dan, zazname- 214 novan z "đrotnimi nevšečnostmi in delom in nemirom in skrbmi. Takšno ženo, ki vidi samo dobro — talcšno ženo naj bi imel Kristian. Življenje postane takšno, kakršen si sam — jaz sem kisla, tako kisla, da tu doma kar po kislem diši. Gospodični Bomannovi bi se zdel duh po otroških plenicah v sobi tako domaćnosten — mislila bi samo, kako srčkan je takšen majhen otroški pravkar umit zadek — in kako čudovito diše čiste plenice, ko jih spravljaš v predalnik. Gotovo je bila kot dekle lepa — postavna in zdrava. Se zdaj je imela dobro postavo. No da, bila je res nekoliko prevelika in tršata — toda majhne, sinje oči so bile tako prijazne in polt je ostala kljub vsem gubam svojevrstno nežno rožnata. Glas je bil nekoliko moški, toda dober in zanesljiv. In sršečih sivih kocin na bradi kajpak v mladosti tuđi še ni imela. Lasso je že dobršen čas spal v svoji posteljici v spalnici in dekletci sta ležali na spalnem divanu v jedilnici in klepetali, ko je prišel domov Kristian. Najprej je pozdravil dekletci. »Ali sta se dobro imeli, mali moji?« »Da, hvala,« je dejala Karen Inga. »Ti, oče,« — to je bila Nora — »vse cvetlice, ki sem jih nabrala, sem postavila na tvojo pisalno mizo — vse so tvoje, oče.« »Lepa hvala, miška mala!« Poljubil jO' je. »Ali hočeš zdaj piti svoj čaj?« je vprašala Uni iz dnevne sobe. Zdaj, v poletnih mesecih sta po navadi Kristian in ITni ostajala zvečer v dnevni sobi, na drngi strani hodnika, tisti, ki je gledala na cesto. Kristian je prišel v sobo, stopil k Uni in jo pogladil po laseh: »Kako se imaš? Trudna?« »Oh. Zdaj boni prinesla čaj.« »Mar je šlo spet ven, dekle?« »Saj veš, da mi je Ingrid obljubila, da bo ostala doma ves čas, ko bom ležala. Zato jo moram vendar poprej večkrat pustiti ven —« »Da, saj res ni niti en večer doma. Saj je malone prav tako, kakor če je ne bi imela —« »Uf!« Vzravnala se je in se ga razdražena otresla. »Saj še pojma nimaš, koliko dela imava, Ingrid in jaz —. Mlado dekle tri in dvajsetih let potrebuje vendar nekoliko razvedrila, vsaj jaz tako mislim — saj ni tako zabavno, od jutra do večera garati v tuji hiši,« je dejala, ko se je vrnila s čajem. »Ne, ne, saj ne rečem niti besede več o tem biseru,« jo je dobrodušno miril Kristian. »Ingrid je edina izmed vseh deklet, kar sem jih kdaj imela, edina, ki je marljiva in prijazna. In edina, ki mi ni odpovedala tik, preden sem morala leči. Obljubila mi je, da ostane na vsak način čez poiletje tu, kjer je že tako dela dovolj in ko bomo vendar še dobili dojenčka v hišo. Ingrid, ki lahko vsak dan dobi dvajset boljših služb — zdi se mi, da bi morali biti pač zadovoljni.« »Da, ljuba Uni, saj vendar nič več ne pravim. Sicer pa, ali naj namesto tebe kaj prinesem?« Kadar je bila vrsta na Nori, da je pripravila mizo, je pozabila vselej vsaj pol vsega, kar je spadalo na mizo. »Da, toda saj ti nimaš niti pojma, koliko je vredno, če imaš marljivo dekle. Iti se ji ljubi ostati v hiši, polni majhnih otrok.« »Najmanj pa zato, ker mi ti še ni bila razložila,« je dejal Kristian in jedel. »Ne, kajpada — jaz ti od jutra do večera trobim o služinčadi.« »Nedvomno govoriš kar čez mero o svojih služkinjah. Bodisi, da ti ne store nič po godu — kakor Alfliild in Anna; na koncu sta imeli pa tudi ti dve Svoje 215 dobre strani. Ali so pa takšne kakor Sanna in zdaj Ingrid — nezmotljiva bitja, ki o njih ne smeš reči niti besedice. Oh ne, toda Uni —« Snnkovito je vstala in pristopila k oknu. »Moj Eog — ali boš zdaj zaradi takšne malenkosti jokala!« »To je samo od tega, ker sem tako' živčna —.« Počasi se je odtegnila njegovim rokam in spet sedla za mizo, toda solze so ji še tekle po ličili. Malopridno je, kar delam, je pomislila. Da se tako jezim nanj. Zaradi cmokanja, ko žveči in. pije, in da tako ropota z nožem in krožnikom. Njegov tek me tako draži. In vendar bi morala biti res vesela, da je tako čvrst in zdrav. M.jj Bog, kaj naj bi bilo iz nas, če njega ne bi več bilo? Saj res dovolj gara. Solze so ji pa še zmerom kar venomer tekle po licih. »IJni, Uni. Ti ljuba, zdaj moraš poskusiti nekoliko jesti —« »Ne, zdaj posedi ti, daj, da jaz pospravim,« je prosil, ko sta končala. »Hvala, Kristian, bom rajši sama.« Tako dobro in tiho je bilo v kuhinji — samo šnmenje vode za pomivanje, ki je vrela na plinu. Bilo- je dobrj in pomirljivo, da je bila sama tu zunaj, s tolikimi zaprtimi vrati za seboj. Spustila je zaveso. V kuhinji je postalo soparno, in če je morala le kaj malega postoriti, ji je pot oblil čelo, toda sicer se je iz vseh drugih stanovanj videlo k njej v njeno kuhinjo. Bila je ena listih hiš, kjer si iz kuhinje, spalnice in jedilnice videl samo na dvorišče, podobno temnemu vodnjaku. Uni se je pripravila k pomivanju — skoraj podzavestno je delala tako tiho, kolikor je le mogla. Za otroke je bilo usmiljenja vredno, da so stanovali tako. Ubogi mali Lasse je vsa tri leta svojega življenja gledal na to grdo dvorišče. In tudi letos ne bodo mogli iz mesta. Za dekletci je bilo že nekoliko bolje, saj sta vsaj skoro vsako' nedeljo lahko šli z očetom ven. v Nordmarko. Za Lasseja, zanjo in za novega olrof čička je ostal pa samo prašni grajski park. Lasse, sirotek, se je igral, imel krave in koze in kokoške in piščance — celo veliko kmečko dvorišče — pod svojo odejo. Samo mati in on sta lahko vse to videla. V resnici ni bil fantiček videl še nobene druge živali kakor konje in pse na cesti in nemirne mačke, ki so sniukale čez dvorišče. In živali na Sankthanshaugenu. In podgane — gnusne podgane pri zabojih za smeti. Oh! Lani sta hili Karen Inga in Nora posejali grah na vrtu — grah sta bili poteknili v razpoke med kamenjem na tlaku. Kakšno veselje je bilo, ko je pognal, iti kašna žalost, ko je nekaj dni nato usahnil! Kar bolna je bila od hrepenenja, da bi prišla odtod. Dolge dneve so jo obiskovale in mučile prikazni — sanje o starih, grčavih sadnih drevesih, ki kipe z napetimi brstiči v nemim.-) spomladansko nebo. Na starem vrtu je rastla trava bujno in svetlikajoč se med bohotnimi grmiči kosmulj, po stezah se je zelenil plevel. Sanjala je, kako sedi tam in nalahko ziblje otroški voziček in gleda Lasseja, kako se podi po bohotnem zelenju — tako kakor se je podila Nora po vrtu na Valleju, v oni spomladi, ko ji je bilo dve leti in ko je ležala Karen Inga v vozičku. O, sinje morje španskega bezga, takrat junija na tistem vrtu! Oni dve prekrasni poletji na Valleju! Vendar je bila pa zima v stari, prepiha polni hiši tako huda, da si nista upala še druge preživeti v njej, ne ona ne Kristian. Nora je imela od septembra pa vse do maja bronhitido. In ona sama je bila tedaj še pri gledališču. Kadar je igrala, se sama zvečer ni upala domov, in kadar je prišel ponjo Kristian, jo je mtičil smrtni strah za otroka, ki sta sama s služkinjo spala v gor-njici .stare lesene hiše. Da bi se peljala domov z avtom, je stalo toliko denarja. In tako so se spet preselili v mesto — sem, na Vrbovo cesto. (Dalje prihodnjič) 216 Naše Počitniške Hišice Življenje in delo v mestu silno napreza in obrablja živcie današnjega človeka, črpa njegovo telesno in duševno silo tako zelo, da jo je mogoče nadomestiti samo s popolno sprostitvijo in s počitkom v naravi. Meščan zato nad vse rad preživi nedeljo zunaj mesta, in če le more. odrine od doma že v soboto. Tako se jo v ljudeh spočela želja, da bi si v krajih, k;er jim je bilo všeč, zgradili nov počitniški dom, kjer bi preživeli svoj prosti čas v miru in naravi. Tako so se rodile počitniške liisice — week^ndske hišice (weekend, izgovori vikend, je ■angleška beseda in pomeni odmor ob zaključku tedna). l'r\-i so weekend praznovali Angleži; .io nam že sam izvor besede pove. Anglež se odpelje iz mesta v soboto popoldne in ostane zunaj du ponedeljka dopoldne. Vsak narod si ,weekend' nredi primerno svojemu življenjskemu standardu, razmerain, ki ■v njih živi, in pokrajini, kjer prebiva. Slovenija je kakor nalašč za graditev počitniških hišic, .zato so zrasle povsod kakor gobe po dežju: na Gorenjskem, v okolici Bleda, Medvod, Mednega, !na Dolenjskem, največ jih je pa menda v Iški pri Ljubljani. fZa lo prelepo sotesko srt je že udomačilo ime ,lški Vinlgar'.) 217 Iško bi lahko krstili tudi ?.a ,dolino prijaziiili ljudi'. Vsi tisti, ki so si v tej soteski postavili domove, puščajo svoj uradni jjaz' doma in odliajajo na weekend. sproščoni in dobre volje. Življenje v Iški je pač svojevrstno in čudovito, tako nepokvarjeno in naravno, da se ljudje nehote prilagode tolikšni preprostosti in postanejo sami prostodušni in naravni. Ena in dvajset večjih in manjših hišici stoji v foteski, ki se lijakasto oži proti jugu. Kristalno čista. Iška si krči pot med gozdovi, oblikuje globoke tolmune nad nakopičenimi skalami ali se pa peni v naravnih jezovih. Na obeh straneh kipe v sinje nebo-sive, škrbinaste skale, porasle s smrekami in borovci. Vse je mirno in tiho, nihče no strelja, zato se divjad, ne boji ljudi. Z obeh strani curljajo po izlizanih skalah v Iško studenci, po nizki, mahoviti travi pa poganjajo ciklame. V tem mirn žive ljudje, ki se jim nikamor ne mudi. IVe priznavajo ure za gospodarja in merijo čas iia metre. >sjihovo življenje je preprosto, njihova lira- na enostavna.- Počilnišl;e hišice so se jim takn priljubile, da v njih mnogi prežive tudi pozimi vse nedelje in praznike. Slike na teh straneh vani kažejo nekaj takšnih hišic in življenje v njih. Slike vam p« vrsti kažejo: J. Vila „Eta". last g. prof. švaj-gerja. — 2. si. Prijetea kotiček ob vili ..Eti''. — 3. si. Počitniška hišica, last g. Jakhla. — 4. si. Vhod v yilo g. Jaklila. — 5. s!. V tako idiličnem okolju stoje hišice v Iski. — 6. si. Udobna hišica s čebelnjakom, last g. Žigona. — 7. si. Počitniška hišica v Iški, lasi g. prof. Siča. — 8. si. Tako skrbi za zabavo in dobro voljo v počitniški koloniji v Iški gospodična Mita Sičeva. - i- Obzornik Tečaji za izobrazbo otroških vrtnaric. Po pravilniku, ki je izšel v Službenih novinah od S.avg. 1.1. se bodo s tekočim letom ustanovili tečaji za izobrazbo otroških vrtnaric na učiteljiščih v Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Kragujevcu, Aleksincu, Skoplju, na Cetinju in na ženskem učiteljišču v Beogradu. Stroške za tečaje nosijo banovine. Tečaj bo trajal eno jeto, in sicer od 11. sept. do 18. junija. Kandidatke se sprejemajo na podlagi tečaja, ki ga predpiše ravnateljstvo učiteljišča. Rok za prošnje je do 11. sept. V tečaj bo lahko sprejetih 20—30 kandidati, ki so končale 4 razrede gimnazije ali meščanske šole in napravile malo maturo. Nadaljni pogoji za sprejem so: starost najmanj 17 let, lepo vedenje in dober glas ter posluh za petje. Poiok se bo vršil v prostorih učiteljišča. Poučevali bodo učitelji učiteljišča in učiteljica otroškega vrtca. Izpiti se bodo polagali od 6. do 28. junija vsako leto. Slovenka — specijalistka za očesne bolezni. Izpit za specijalistko očesnih bolezni je nedavno položila dr. Carmen Dereani, hčerka priraa-rija, drja Ernsta Dereanija, specijalista za očesne bolezni v Ljubljani. 40 letnica Bolgarske ženske zveze. Pred 40 leti so si bolgarske žene ustanovile zvezo svojih društev; njen glavni program je bil: borba za žensko volilno pravico, dalje prosvetno delo, ki ga z izredno vnemo ter z uspehom vrši 135 v Zvezi včlanjenih ženskih organizacij. V 40 letih dela so bolgarska ženska društva s svojo agilno Zvezo na čelu dosegla velikanske uspehe. Bolgarka ima danes žensko volilno pravico, sicer ne v polnem obsegu, vendar lahko voli. Bolgarska Ženska društva vzdržujejo celo vrsto sirotišč, ljudske in šolske ku- . hinje, zavetišča in domove za stare in onemogle, jaslice za malo deco, otroška dnevna zave-tiščaj zdravstvene posvetovalnice, otroška igrišča i. dr. Dalje vzdržujejo ženske organizacije tudi 40 dekliških, večinoma obrtnih šol z letnim denarnim prometom okoli 10 milijonov levov. Vlada prav v izdatni meri podpira delovanje Bolgarske ženske zveze in v njej včlanjena društva. Zveza sama ima v Sofiji veliko zgradbo s hotelom, kjer dobe siromašne žene z dežele ali od drugod brezplačno prenočišče. Ualje vzdržuje Zveza Višjo socialno šolo, kjer se dekleta z dovršeno gimnazijo pripravljajo za poklic strokovnih socialnih delavk. Zvezin odsek za pomoč revnim porodnicam pa nudi bodočim materam in njihovim novorojenčkom v svoji posvetovalnici stvaren poduk in dejansko podporo. S pomočjo mestnih ženskih organizacij in Društva za narodno zdravje prireja Zveza končno še v sofijskih predmestjih dvomesečne tečaje s teoretskim in praktičnim podukom v gospodinjstvu, materinstvu in zdravstvu. Za te tečaje vlada med predmestnim žen-stvom prav posebno zanimanje. S ponosom in z največjim zadovoljstvom lahko gleda Bolgarska ženska zveza na ogromno, neprecenljivo prosvetno, socialno, karitativno in feministično delo, ki ga je s svojimi včlanjenimi društvi izvršila v 40 letih. Blagoslovljeno je bilo to delo in je rodilo stoteren sad pač zato, ker imajo bolgarske žene za seboj vso bolgarsko javnosL z najvišjimi oblastmi vred. Na Bolgarskem vse iipošteva in priznava koristne težnje in stremljenja ženskih organizacij in jim vsakdo nudi -bogato pomoč. Žene izumiteljice. Ameriška kemičarka Ja-quellina S. Front je izumila nov postopek,- ki omogoča v par urah sveže tobakovo listje tako predelati, da je tobak takoj uporaben za izdelavo cigaret in smotk. Prej so potrebovali za to nekaj tednov. — Avstralka, ga. Mary Frank pa je sestavila nov električni stroj za striženje ovac. Izumitev je zato važna,, ker je v Avstraliji ovčjereja zelo razvita in strižejo letno na sto in sto tisoče ovac. Ženska volilna pravica v Kanadi. Po kanadskem drž. zakonu so imele žene že dolgo volilno pravico. V resnici pa jo je začela izvajati država šele v letošnjem letu. Umetnost Mladinske predstave v pretekli dramski sezoni . (1939/40). Naša drama vprizori vsako sezono kakih 20 predstav, ki so namenjene ljubljanskim malčkom. Letos so jim predvajali 5 igric, med njimi eno noviteto, to je bila Kästnerjeva dramatizacija »Emil in detektivi«, ki je doživela Ic 2 reprizi. Zdi se, da si je drama vzgojila mlado publiko v povsem drugo smer, kajti Go-lieve pravljične igre, n. pr. Snegulčica (4 predstave), Princeska in pastirček (5 predstav), Pe-trčkove poslednje sanje (3 predstave), ki so na programu že par desetletij (n. pr. Petr- čkove poslednje sanje) imajo še vedno mnogo obiskovalcev, neugnanega drobiža in njih mamic. Otroci imajo do gledališča nedvomno svojski, močan odnos. Vsakega otroka privlači oder, skrivnostno dogajanje na njem, z magično silo vplivajo nanj luči, ples, glasba. Da se je pri nas posvečalo mladinskemu programu nekoliko manj pozornosti, kot se zdi vredno in potrebno, je razumljivo. Manjka nam umetniško polnih mladinskih odrskih del, ki bi mogla približati otroku poleg pravljičnega svela tudi sliko realnega, sodobnega dogajanja. Podobno 220 pil se godi skoraj vsem oficielnim odrom v Evropi in ne zaostajamo za njimi. Drug^i V7rok je velika zaposlenost osebja naše drame (okrog 20 premier na sezono je garanje), ki jim mladinske predstave nujno morajo pomeniti neke vrste nadur, pa jim kljub temu posvečajo nezmanjšano pozornost in z veliko ljubeznijo in prizadevnostjo igrajo hvaležnemu drobižu. Važna pa je predvsem zahteva mladinskih ])redstav po posebnem režiserju, ki bi 7, umetniške in vzgojne plati pravilno dojel bistvo in pomen odrskega dogajanja z ozirom na otroka. Te predstave pa bi morale biti dostopne večini slovenske mladine in ne le tistemu djrobnemu procentu ljubljanske, ki more plačati vstopnino. Da so lo zahteve, ki daleč presegajo okvir dela naše drame, je razvidno samo po sebi. K. V. Pavlihov oder v Ljubljani V Ljubljani je prof. Kuret, vodja igralske družine v našem radiu, ustanovil Pavlihov oder, ki je prvi te vrste med Slovenci. Pavlihov oder igra s prvimi slovenskimi ročnimi lunami, ki so izdelane po načrtu ing. Pengova! Taka ustanova utegne biti za slovensko mladino pomembna. Stavi pa velike zahteve-voditelju in njegoviin sodelavcem, ne le glede etične in estetske vrednosti predvajanih del, ampak tudi % ozirom na strokovno izobrazbo pu-žrlvnvalnih mlađih igralcev. Ko bomo imeli vrsto domačih igric, neoporečnih z vzgojnega in umetniškega vidika, ki bodo igrane v lepem jeziku in spremljane z neoporečno glasbo, bo šele mogel Pavlihov oder v polnem obsegu vršiti svojo nalogo kot posrednik: humorja in zlate dobre volje mlademu občinstvu. Novi Pavlihov oder pa ho nosil hkrati odgovorno nalogo: biti vzor in višek lepega dela z ročnimi lutkami ostalim Pavlihovim odrom, ki bodo gotovo našli svojih igralcev in občinstva po vseh slovenskih šolah. K. V. Nove knjige Marjan Bohorič: Spolno življenje. Kratek oris zdravega in nezdravega spolnega življenja za spolno zorečo mladino (v puberteti) in 7a vse ostale starejše ljudi. — Str. 92. Založi? .D.Mizerit, Zidani most. Ljubljana 1940, — Knjižice o spolnem življenju so pri nas razmeroma še nov in redek pojav in zato zanimive. G. Bohorič je razdelil svoje delce na dva dela: I. Naravno spolno življenje (Otroška spolnost in zorenje. Onanija. Spolno občevanje. Kdaj je oploditev možna in kdaj ne? Nosečnost in njeni znaki — Porod. Občevanje med porodom in nosečnostjo. Klimakteinj); IL Nenaravno spolno življenje, v katerem oddelku v glavnem polemizira s sedanjo spolno vzgojo, govori na kratko o prostituciji in homoseksualnosti, o motnjah spolnega občevanja, preprečevanju zanositve in splavil ter o spolnih boleznih. Dodaja še nekaj misli znanih piscev o spolnom življenju. Nujno je, da tako majhna knjižica ne more mnogih vprašanj niti načeti in mnogih ne dovolj obravnavati. Zato se pri ocenjevanju ne bom spuščala v podrobnosti. Vendar se mi zdi, da je snov precej neenakomerno razdeljena. Poglavje o normalnem spolnem življenju obsega n. pr. žgolj 28 strani, ono o nenonualnem pa 64. To je v knjižici, ki je baje namenjena mladostnikom kot nekako prvo navodilo, nekoliko presenetljivo. In onaniji sami je posvečenih kar 10 strani, kar vsekakor ni v razmerju z njeno važnostjo v življenju. Sploh se mi zdi, da je glavna napaka knjige v tem, da poskuša dati preveč v premajhnem obsegu. Skuša govOnti obenem mladostnikom (in puberteta sega, lahko rečemo, od 11. do leta in med pubertetniki raznih let je ogromna Tazllka!) in poskuša učiti odrasle. Pisec sam pravi na str. 82: »Pomnite, da ni vsaka stvar za vsakega in ob vsakem času.« To je po]iolnoma res, a prav tu greši njegova knjiga. Kratka poglavja o temeljnih dejstvih spolnega življenja so za mladino premalo, odraslim odveč.' Poglavja o spolni vzgoji, ki sn očitno piscu najbolj pri srcu, so vsekakor namenjena odraslim, vzgojiteljem, ne mladini, lu poglavja o raznih spolnih zablodah nikakor niso primerna vsem mladostnikom. Bolje bi bilo, ako bi pisec napisal dve knjižici — enu res za ndadino, preprosto, z nalančnejšim opisom naravnili ^spolnih pojavov in nekateriini nauki, in drugo za odrasle, za vzgojitelje. Prav je Ic, da je spet enkrat nekdo spregovoril za pametno in naravno spolno vzgojo otrok in za boljše, nežnejše pojmovanje zakona in ljubezni pr^ nas — saj je res menda redkokje toliko surovosti v tem oziru lüikor pri nas. Res je, da se moški rogajo tovarišu, ki je obziren in nežen do žene, in ga zasmehujejo s »copatarjem«. In res je tudi, da je ia surovost posledica napačne spolne vzgoje. Vse to je bilo prav povedati. Ta poglavja bodo odrasli s pridom brali -naši starši in vzgojitelji, ki v napačni sramežljivosti toliko zagreše nad poverjeno jim mladino. Starejšim pubertetnikom, recimo od 18. leta dalje, bo knjižica lahko korisüla, saj pred njimi so že vprašanja zakona in vzgoje otrok. Mlajšim riubertetnikom pa knjiga ni prijnerna. O. G. Publikacije Mladinske Matice za leto 1940. Zvesta starim tradicijam je :\lladinska INla-tica tudi topot ob zaključku šolskega leta dala slovenskemu otroku tri knjižice, ki zopet po-jnenijo lep dar naši mladinski literaturi, ki je v nemali meri prav po zaslugi omenjene ustanove dosegla tako zavidljivo višino. Knjige Mladinsko Matice so prejeli naročniki Na- 221 špga roila (oioli 22 tis liajboljšili revij mlailiiiskem slo ŠPga roda je i časa, ier se ne ša biti vodnil: saJailjih številu}, li je ena jdohnem jiigoslovaiisJcMn •stvu. Vsebina letošnjega Tja-[redno attnalna, vsa v duhu izogiba realnosti, temveč . sliu-n nositelj zdravili mib razmerah. Pr tri knjižice MM logiöen laključelt gatih zvezkov omenjene revijo. ■ Pn-a, Amošta AdnniiSa povest o koncu volne »Ljudje v viharju«, je knjižica razgibane vsebine o dogodkih, ki so se ob koncu svetovnega klanja dogajali na italijansko-avstrijski meji. Čeprav je namenjena otroku višjih razredov, bi vendar pričnkovaH, da bo pisana ra-duši, ker so nekatera mesta .. tudi vsebinskem pogledu ob-Zato pa bodo povest s tem brali starejši in posebno oni mljiveje oblikovi delana večjim veteran nekatei izredno du bi ; očitali najbolj: VI idej tudi 1 zato sc devetih bo. pretežko užitkom po plast ivtorju nekat ih sli upora , kako ibaža, gumija, čaja in podobnem. Knjiga je izredno pestra, zanimiva iu poučna. .Tczik je dovolj lahek, vsako poglavje so lahko obdela kot enota in prav zato je knjiga otroku raznmljivejša, čeprav mn govori o čisto tujem svetu. Učitelju višjih razredov bodo »Zakladi sveta« pri pouku v veHko oporo. »Upornice« plodovitega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča so namenjene najmlajšim. Snov je pisatelj vzel iz In-aljestva^ čebel.^ Av- lorjev namen )e bil, da otfok zasluti organizirane družbe, kjer sta oblast pravično razdeljena, da prikaži - " učinke r-aznil- boje del gih. V kolikor te glavne ideje branju izrediTo ki so pisani v i pogovo: povest rgačev, ki hujskaj i in hočejo živeti na bo šel najml; povesti, pa bi razgibanih d' živahnem, lah ku. Vs .s čil alo zna: Publikaciji iiladinskcmi skladu z vsebino »Upornic«. Mladinske Matice pomenijo dar slovstvu, saj lahko te tri knji-zaupanjein v njih etično vrednost ■oke našemu otroliu. M. K ZLATA KNJIGA ZA NAŠE GOSPODINJE 1940. Minka Covikarjeva: založba v Mariboru. Andr. Pčeljnikov. -Cena vezi V času, ko ne more nihči jutri, marveč si moraj praviti zalog, ^ njaško se Koriserviranje. Tisko aših vaseh, ki so bili sami pr inim dogodkom, ki so v pofesti čno opisani. V jezikovnem poglc-, a tudi tiskarskemu škratu lahko •re nerodnosti. Ilustracije enega venskih slikarjev, Božidarja Jak-, so risane z znano tehniko in so knjigi Ljprimernejši okras. Pavel Kunaver, znan že v Našem roiln po ispodarsirih in literarno zgodovinskih poljud-1 pisanih člankih, je napisal »Zak'ade .sveta«, er razpravlja o pomenu, načinu pridobivanja ;h važnejših pridelli ve »Ko ljuduem obliki n napotke, si lahko so, ribe viranje« stem jei avtorica kaj vse in ohranimo skratka v kako jih konserviri vlaganja, kisanja, s liavanja itd. Knjigi poglavij navodila čim daljšo itavijena knjiga posebno iku ter Str. 220. Uredil li knjigi Din 10Ü. živeti od danes na sti gospodinje pridobil, nam je stro-Minke Govekarje-dobrodošla. V po-v lahko razumljivi drobna navodda in koliko različnih načinov adje, zelenjavo, gobe, me-a živila čim dalje sveža, uo za dolgo dobo potoni LŠenja, neprodušnega vlui-je razdeljena na mnogo V vsakem najdemo najprej Splošna ki jim slede vsakoki-at številni recepti daje po z natančnimi popisi, kako Gospodinja, ki pregleda k, bo spoznala, da zlasti kar lenjave, vse lahko ohranim nam ni treba niti najmai či: vse se lahko koristno vloži v sladkor, kis ali sli ne pijače, vloži, posuši. ■stnih postopkov j trebi ijigo Konsen ■ sc tiče sadja no za pozneje jše malenkosti porabi, vkuha. .nico, predela i , Neverjetno, za konservira ki .•il, za prirejanje likerjev, sadnih soki postopati. skisa, slast-koliko ije ži- delo iralne •eljavila si čitatelj mimo lahko užival pri ;ođkov v panju, 1 Timljivem jezi-i so pisani v rimani besedi, le pridobi pestrosti. Dosedaj ilikariea Marija Trčkova se je in skrbno, rcali.stično risani Izberi izvedba je nosil cener nanje jako zave v raz pregledno ure vsebine ima tt rine v abecedi lahko uporabni poleg tega up. je res velika, a kai lalodane povsod lahka Knjiga Konsei ' ' opreniljer ^ ter j je .gla nje je tudi barvah ;elo ' Kazen glavn podroben šez i-edu. Tako jo PI tudi ibljane pretiravanja sti-okovna po bogast' It- vil. Bre' slovensk obsegu vrste, el sti. Cena 1QÖ din popolnoni nosti knjige, ki nam je pra trebna. Knjiga je naprodaj ■ praktično in ga pregleda am vse tva-torej knjiga aas uvedene, najraznovrstnejšo v iiio-recepte konserviranja ži-lahko rečemo, da je la knjiga, ki je po svojem .^u vsebine sploh prva te I pr jboljših del v kuharski književno-odgovarja vred-sedaj nujno po-vseh knjigarnah. Itaivečii pesnik sveta Ko je Gabriele čfAiinunzio živel kratkim naslovom: »Največjemu pesnih Pesnik je pismo zavrnil, češ da pesnik — sveta. na Franeosk, Italije.« i največji pc ■.m, }e nekoč snik Italije. dobil pismo s mpak največji 222 Javni dogodki doma in po svetu DOMA: Prvo obletnico vlade narodnega sporazuma smo praznovali 26. avgusta 1.1. Posledica spu-raiLima s Hrvati, dela knezo-nnmestnilsa Pavla, predsednika vlade Dragiše Cvetkovića in voditelja Hrvatov dr. Vladlia Mačka, jo bila sestava nüve vlade, v katero so stopili tudi lastopiiiki Hrvatov z dr. Mačkom na čelu. IVova vlada je takoj izdala uredbo o banovini Hrvatski, s čimer so Hrvatje dobili oblast ua svojem narodnem ozemlju. Sporazumu so sledile di-ugc uredbe,' med njimi važna uredba o fiuanairanju banovine Hrvatske. Na obletnico sporazuma je vlada izđa'a več' važnilt gospodarsko-poUtltnih uredb. Pontanjkanje nekaterih pridelkov 'se zadnji čns občnti pri nas. "V" Sloveniji smo občutili zla-slL pomanjkanje kornze, pa tudi v Slavoniji in iuimhlu je nimajo lui prebitek. Vzrok so slaba letina in neurje. Oblasti so maksimirale cene nekaterim pridelkom in določile maksimalni dobiček veletrgovcem za določone vrste blaga, posebno uvoženega. Med dragim so maksimirane iene za drva. Po vsej državi bodo zgradili skladišča za žito, v katerih bo shranjendl po 50 vagonov žita. Glede sladkorja so finančne ■ oblasti ugotovile, da ga ne Iro zmanjkalo, ker smo ga letos dovolj pridelali, le sladkorno peso bodo začeli predelovati nekaj pozneje kakor ilrnga leta. Politično razmerje med Rusijo in Jugoslavijo se počasi ureja. Konec preteidega meseca je prispelo v Beograd stalno rusko trgovinsko zastopstvo. Pretekli teden je pa odpotoval v Moskvo vojni ataše pri jugoslovanskem poslaništvu, generalštabni polkovnik Žarko Popovič. Naše trgovinsko ministrstvo je pođ|nsalo trgovinske pogodbe z Nemčijo, Ttu-čijo in- Grčijo o živahnejši izmenjavi blaga. Nemčiji bomo dobavljali več kovin in žita. Z Grči|o se le trgovina precej povečal,a, iz Turčije bonio pa uvažali nekaj bombaža. Posebna trgovinska delegacija se mudi v Rusiji, kjer bo proučila mož-„»t uvoza surovin iv, SSS1\. Uredbo o pomožni vojski je izdal vojni iti nioriiariški minister. V pomožno vojsko spa-ilajo vsi moški, rojeni leta 1925. ali prej, dokler ne stopijo v stalni kader, vsi nesposobni, ki plačujejo vojnico in so zmožni lažjih del, iJi vsi pred 1889. letom rojeni do 61 let stari moški, sposobni za telesno delo, in do 7(1 let stari, č,. so sposobni za dušeMio delo. PO SVETU: Nemška vlada je pretekli mesec povabda v Solnograd romunske, madžarske, bolgarske m slovaške državnike na razgovore. Njihov namen je bil stabilizirati razmerje med podonavskimi državami. Nemčija je predlagala, naj odlože revizijo meja do konca vojne, ali naj se pa med seboj mirno pobotajo. Pos'edica razgovorov v Solnogradu je, da so se Bolgari in Romuni sporazumeli glede odstopa južne Dobrudie. Me- ja naj bi potekala od donavskega pristanišča Silistrije v ravni črti do Mangahje ob Črnem morju. Romunija se pogaja tudi 2 Madžarsko glede Transilvanije, toda pogajanja se ne premaknejo z mrtve točke. Romuni so namreč madžarske predloge odklonili kot popolnoma ne-sprejeinljve. Romuni so v skrajnem primera pripravljeni dati Transilvaniji samostojnost pod protektoratom SSSR. Nemški napad na Anglijo se je začel z vso srditostjo. Nemci so cel teden dni s stotuiami letal napadali angleško otočje in bombardirali London, važne vojaške naprave in pristanišča. V Rokavskem prelivu sta na delu nemška in angleška mornarica, na obali pa tudi nemško težko topništvo, ki čez Rokavski preliv obstreljuje angleško obalu. Ne počiva pa tudi angleška vojska. Izgube so bile sleherni dan na obeh straneh ogromne, seveda so si pa poročila o tem v kričečem nasprotju. — Zadnje dni so nemški letalski nopadi na Anglijo popustili. Italijani se trudijo, da bi Anglijo spravili na kolena v Sredozemskem morju in v njenih afriških kolonijah. Neprestano napadajo najobčutljivejše točke in hkrati vrata v njihove kolonij-ske posesti: Gibraltar, Malto in Aden. Italija je posebno napadala v angleški Smnnliji in se ji jo'posrečilo zasesti glavno mesto Berbero. Angleži so se umaknili iz Somalije in vzeli s seboj vse orožje. Hradni komunike pravi, da Angleži potrebujejo čete drugod, zato so jih umaknili ii Somalije. Iz istega razloga so umaknili svoje čete tudi iz nekalerili mest na Kitajskem. Franciji grozi lakota. Milijoni beguncev s hrancozi v nezasedeni Franciji vred so brez najpotrebnejše hrane in ker letošnje žetve zaradi vojne skoraj ne bo, grozi Franciji letošnjo zimo veliko pomanjkanje. Američani so začeli akcijo za pomoč zasedenim deželam, saj preti 18 milijonom ljudi lakota. Posebno se je za pomoč zavzemal bivši preiident USA Hoover, ki ■je ludi po svetovni vojni organiziral enako pomoč Nemčiji. Vlada USA je to pomoč odklonila. češ da nima poroštva.- da jo ne bo Nemčija izrabila zase. Poleg tega Anglija odločim blokira tudi Francijo, ki je zdaj odrezana od slehernega uvoza iz iirekmorja. Amerika se pridno oborožuje. Ameriški kongres je dovolil spet nove kredite v.a oboroževanje, tako da so letos namenili za voja.ške potrebe že 700 milijard dinarjev. Vojni odbor je sprejel osnutek zakona o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Ameriki. Potrebo oboroževanja je izprcvidel predvsem- Roosevelt, ki že tretjič kandidira la prezidenta. Amerika je Anglijo prosila, noj bi ji odstopila nekaj pomorskih in letalskih oporišč ob ameriški obali. Hkrati je sklenila zvezo s Kanado za obrambo zahodne poloble. Ameriška mornarica je zasedla danski otok Grönland. Tudi Mehika je uvedla splošno vojaško dolžnost in se začela oboroževati. 223 žena in družba Položai neporočenih mater in njih otrok Neporočene matere imajo mnogi in truda s svojimi otroki kakor po kaj? Malo je neporočenih mater, ine vzdržtljejo otroka tako, liakor zakonu, kjer služi mož '/a ženo in vaclno tla clek'e nezakonskega k tistemu. Id ^a je voljan in to že takoj oskrbi veliko gorje nalaga taka komaj rojenemu otroku, se ni — Mati lilti za tlelom in mo s kakr.šnim koli ravnanjem, mnoge skrbnire ali skrbniki ; je izročen v rejo, vsi ilobro i ljudi, le malo žena, malo n v varstvo jim izročene otroke — Vse to gorje pa nastaja sai ■/.nnpljivosti mladih deklet. Di pregovoriti od raznih moških večno zvestobo in zakon, a s kaže. ila nimajo niti volj otroka \ sprejeti po nitev. V svoji dekleta nedolži Marsikatera se opominjajo trpela.« Ni jel otrok; malenkost. Dolžnost mate jo svojih hčera v odgovornosti za | Neätevilni žalost lalikomiscbiosti nu otri zgovarji premišljen gin I več skrbi ročene. Za-i lah]?o sa-bi živel v itroke. Na-•ejo pač a malo pjstvn. Kalvo sebi in svojemu i da niti popisati, ra bili zadovoljna Kalvo pa ra\Tiaio L otrokom, Ici jim /orno. Le Tiialo je ao-ž, ti bi ljubili tako kakor svoje, no svlecl prevelike ijo se -zapeljati in , ki jim prisegajo ie le prečesto poti sredstev za -že-akopljejo taka iku velikansko gorji pred ljudmi, ki j isti: «Saj bom som . vse trpljenje bo pre ijpno^Lrpljenje je proti otrokovem je zato, da iismerjajo vzgo-pravec resnohe, dela in polne sa njihova dejanja in nehanja. i primeri h vsakdanjega živ-clekletom strašilni vzgled, da I raznim brezvestnim lahl^o-ihajtovalcem, ki iščejo samo ^e, a se umaknejo Icakor hi->d njih tudi odgovornost. De-idijo premlade s fanti. Naj se bodo dobile moža; poštena de- ljenja naj bodo ne- bodo nasedal " inišljencem in pi kratkočasja, zaba' tro zalitevaj' kleta naj ne ne boje, da lavna, resna in skromna dekU bi življenskega tovariša, sebi mi.Sljpna dekleta, ki premlada pa fantje samo izkoriščajo, same. Dekle naj vodi vzdržno življenje, ako kaj ljubezni, če ne sebe, da je ne bi njali, k«r jih je spr Tudi marsikatera prav, alco je silila v ne podlage. Kaj bi Ko nvidita, da ne moreta skrbeti za potomce ki bosi in pomanjkljivo oblečeni ter lačni, ta vajo okrog, jih pošljeta v tujo hišo služit, če prav so komaj shodili. In -iopet je otrok pi tujih ljudeh in vemo, kako sc mu tam godi JJelali mora, neprestano delati, -/a malo hrane nekaj raztrganih oblek in nič ljubezni. — Ka ko bo vzrasel tak otrok? Saj vemo, kakšne s. navadno enakega; hodijo' 1 potem 1'zdržno življ. do otrok, pa vsaj d nekoč njeni otroci •avila v nesrečo, poročena žena ni zakon brez zadostnt osta potem dala ot že do-nepre-fanti, pustijo prekli- delala gmot-okom? cvetice brez sonca; še cvesti ne morejo in če cveto, so njihovi cvelovi bledi. Tako je tudi v. otrokom brez materine Ijvibczni. Materina ljubezen je sonce, ki daje otroku rast, moč, pogum in mu rdeči lica. Dekle, fant, ki vesta, da nimata s čim vzdrževati družine, naj se ne poročita kar na slepo srečo. Naj gresta za nekaj časa služil v kako mesto, da si poprej kaj pridobita in si ustvarita pogoje za kolikor toliko prijeten dom, bosta svojim otrokom laliko' dajala materinsko. in očetovsko ljubezen — saj jim jn bcidn leta ;uli LČali. A. Ž. Priženjeni ali primožcni otroci Nepopisno težka je odločitev za novi zakon, ako ima vdovec ali vdova ali pa i,mala celo oba otroke iz prvoga zakona. Predvsem je treba pravično, z največjo vestnostjo urediti gmotno stran. To se zgodi edino pametno še pred novo poroko pismeno pri notarju, ki po svoji praksi predvideva vse mogoče morebitnosti tako. da v iiikakein primeril ne bodo mogli biti oškodovani otroci prvega in morda drugega zakona. Druga, enako važna stran je moralna., to se pravi temeljito in globoko razmišljeva nje, ali boš kot očim ali kot mačeha mogel biLi do tujih otrok tako dober, skrben in pravičen, kakor In jim bil pravi oče ali prava mati. Če čutiš, da lega ne boš sposoben, ne sklepaj novega zakona, ki ti privede v hišo tuje potomce, ako nočeš, da boste vsi nesrečni v večnem nemim in razdora. Saj je nemogoče, da bi ljubil prize-njene otroke tako kakor svoje lastne. Kri ni voda. Toda na zunaj ne smeš delati in kazati nobenega razločka med svojimi Jn priženjenimi ali primoženimi otroki. Ne v obleki, ne v hi-ani, ne v darilih, ne v kazni ne sme bili nikakega razlikovanja. Otroci morajo čutiti, videti in slišati, da so vsi enaki, enako ljubi očimn ali mačehi, očelu ali materi. Le tedaj bodo otroci srečni, vedri, a tudi dobri in vdani, Saj otroci niso krivi novega zakona in novega bremena z novimi, tujimi otroki. T.e tedaj bo vladaln med zakoncema nepornšljiva skladnost. Zločinsko je, ako .se mačeha, ki je vsekakor vrinjenka v staro obitelj, zanima le za korist lastnih potomcev ter izkuša moževe otroke kakorkoli, gmotno ali duševno, 224 oškodovati. Zločinska je zahteva maČeh, naj so njenim otrokom umaknejo otroci prvega zakona morda celo iz hiše. SovraStvo med otroki dveh zakonov se prej ali slej maščuje na mačehi in sramota ostane neizbrisna na nji. Isto velja za moža, ki se je priženil in odriva otroke iz ženinega prvega zakona. ]\i bolj nesrečnih otrok kakor tisti, ki so morali iz rojstno hišo zaradi neumne nove Ijiibezni očetove ali materine, ki nista spo-üobna, da bi bila enako pravična do vseh potomcev. Često odklanjajo otroci takoj mačeho ali očima in goje v svoji ljubosumnosti mržnjo; ker se čutijo prikrajšane. Zaman se trudi očim ali mačeha, da bi otroke pridobila. Takrat je treba potrpežljivosti in počasnega' pridobivanja otroških nezaupnih, vedno sumljivih src. S taktom brez vsiljivosti se da zmagati vsako dušo, najlažje pa otroško. S časom se otroci že prepričajo, da jim je očim res dober ali mačeha res prijazna, in vdajo se. Tudi otroke je treba učiti, da ne delajo med sabo nobenega razločka in so si dobri polbratje in polsestre. Tiije sovražno hujskanje je treba odbijali in pobiti z dobroto in prisrčnostjo. Kar je usoda povezala, naj plemenitost utrjuje in krepi. Iz žiTljeiija t žiTljenje Prvi koraki ivljenje Bojazljiv in obotavljajoč se je prvi korak v življenje pri nekaterih ljudeh; pri dnigih je smel in lelikomiseln. Nad vsemi pa visi isto v]5rašanje: ali doseže srečo, po kateri hrepeni, aH dospe' do cilja, kjer bo'žel uspehe? — Vedno težja postaja pot v življenje in do uspeha, zmerom hujši so izpiti, neprestana se dvigajo zahteve in sc poostnijejo pogoji. Tekma je od leta do leta bolj napeta. Uspeh doseže hitro le oni, ki se je zadostno pripravil na borbo in jo znal pravilno izkoristiti svoje sposobnosti ter jih začel uporabljati na prvem mestu in v pravem trenutku. Zato ne sme biti človekov prvi korak niti bojazljiv niti lehkoniiseln, pač pa mora biti preudaren, neustrašen in vztrajno usmerjen k jasno določenemu cilju. Pripravljen za življenje Najboljše orožje jo samozavest, zaupanje v samega sebe. Kar znajo drugi, moram znati tudi jaz, kar je mogoče drugim, mora biti mogoče tudi meni! S tem načelom zmagujemo. Kdor se ga drži, napreduje in doseže, kar hoče. JČivljenje ni igra, temveč je deloven dan, bre/koiična veriga borb, nepretrgana vrsta zaletov, naskokov, pa umikov, novih poizkusov, nepretrganih napadov z desne- in z leve, a nikoli brez načrta, vedno le naprej. Ni ga poklica, ki bi ne zahteval temeljite strokovne izobrazbe in čim popolnejše priprave. Dolgo, mučno se mora vežbati vojak, dolgo, z najhujšim samozatajevanjem se mora učiti gledali.ški igralec ali pevec, dolgo, z naporom vseh svojih duševnih sil se morajo pripravljati bodoči zdravnik, odvetnik, notar, teb ni k, treba je dolgih let l.rdega dela in mučnih izkušenj, da postane človek trgovec, industrijalec, mnogo znoja ill napetega razmišljanja zahteva znanje vsake boljše, finejše obrti. Zakaj nihče ne pade učea in spreten iz oblakov na zemljo, temveč vsak si mora znanje, učenost in spretnost z vztrajno marljivost) življenje dopolnjevf obstati v tekmi. Prvo je torej po pri d obiš strokovno ladjo moraš usmer kor jasno in ■ maš cilja, boš ial po raznih Poleg stroke . človeku, da si mogoče strani določila usodi rid obiti azširjati ter jih vse ako hoče I splošni šolski omiki, da si usposobljenost. Zakaj svojo •iti v kakršenkoli, pa vseka-itno določen pristan. Cc ni-mnrja obtičal, aH se poti- tih, dospeš niki isti je pa trebi , obzorje e veš, al kakor si da tod: me usposoblje, razširja duševr Zakaj nikoli drugačen cilj izbral sam. Človek mora izki da se nauči tega in onega, kajti le usoda, ne donmljiva višja volja vlada naše življenje. Pa meten človek noče biti igrača usode, a priprav Ijen mora biti, da ga vrze v nov, čisto nepri čakovan prislan in da ravno v njem najde svoj-srečo, svoj uspeh. Samozavest Zaupanje vase je prva stopnja do •ugih v nas. Ako se zavedamo, da smo se dobili temeljito stroko duševno obzorje dovolj široko ije, aH da upa 11] si pr sobni .še teg Lili, ako smo da izpolnimo, vajo od nas, Samozavesten misija, da vs malo učil in klic. Samozav lom, z uspeb nost. I •es spo •eha lo •ga, ako se ga je t si znali ustvarili neomajno voljo kar hočemo ali kar drugi zahle-smo lahko ponosno samozavestni, človek ni domišljavec, ki si do-! more in zna, čeprav se je prele površno pripravljal na po- le takrat, poln isp( ;ten bod dokazal , ^ dkoli se ne bahaj, da da si vzorna žena! Veruj, zaupaj va ne razkazuj! Ne dokazuj svojih vrli dami, temveč le s svojim delovanjem. Prav g tovo spoznajo tudi drugi tvojo vrednost. znnaj skromen in tih, v srcu pa ponosen z z vestjo: »znam, kar hočeml« boš ljudem prik pen in spoštovan. Tn lahko boš stopal sku življenje. Krista K. de-)blje-pol, lega 225 Zdravje Poškodbe po streli Letošnje leto že od zgodnje pomladi malo-(If.ne vsak dan gnni in sf> bliska. Pogosto beremo v časopisju in slišimo po -telefonu, koliko smrtnih žrtev je zahtevala strela, koliko nezgod je povzročila in koliko poslopij npe-pcHla. Zato se nam zdi potrebno, da podamo nekaj navodil, kako se je Ijndstvn ravnati ob nevihtah, kadar se bliska in grmi. Poškodbe po streli v splošnemu niso redke: večinoma so smrtne. Po streli udarjen človek je lahko mahoma mrlev ali pa ga strela samo omami. Strela ubije človeka^ kakor bi trenil, bržčas s tem, da mu ohromi živčna središča — nato se takoj ustavi srcc in dihanje. Ljudje, ki jih je strela treščila oh lla in jih samo omamila, pozneje ne vedo povedati, da bi bili kaj čutili. Ne pozna se jim Dič drugega kakor znaki ohromelosti ali pa poviino opekline. Saj še nekateri po streli ubiti ae kažejo na koži skoraj nikalrih znakov povzročiteljice smrti. Kako prečudno hudomušno ravna včasih strela, je pokazal v letošnjem juliju primer v Rrasnirah: Strela si je pri nekem posestniki! poiskala pot skozi streho, iz podstrešja je smuknila v spalnico, skakala od zidu do zidu, puHla žeblje iz sten, vrgla slike po tleh in božje razpelo iz kota na peč. Tik glave-gospodarja, ki je spal na postelji, je odkrhnila košček lesa; on, žena in 7 otrok pa so ostali nepoškodovani. Poškodbe, ki jih strela povzroči na ljudeh in živalih, so jako različne. Navadno so neznatne; včasih pa odtrga strela kar cel ud. Na drugih ponesrečencih je koža ponekod odprta ali pa je videti na njej luknjaste rane in podplutbe. Tjflsje so ožgani, obleka je raztrgana, osmojena ali sežgana. Jako značilne so takoimenovane strelne podobe, ki jih zariše strela na površini kože. Podobne so vejastemu drevesu in rožna-lordečfi . . . Ilujšc poškodbe, n. pr. prelom kosti i. dr., se pojavijo neposredno po slreli sami ali pa zato, ker trešči človeka s straStio močjo ob tla . . . Ako strela ponesrečenca samo omami, ko se o.svcsti, se včasih komu blede. Strela povzroči lahko tudi oslahljenje vida in sluha ali pretres možganov. Kako naj ravnamo ob nevihti? Nc postavljaj se v bližino železnih predmetov in drugih kovin; v kuhinji pa ne ,pod dimnik, ker so saje dober prevodnik elektrike, ki je je v streli vse polno. Najboljši prevodniki elektrike, torej tudi strele ?o kovine, manj dobri prevodniki so človeško telo, voda, zemlja... Strele ne vodijo skoraj čisto nič: steklo, svila, smola, kavčuk, suh zrak, suh les, slama, suha obleka ... Ob nevihti m stoj pri telefonu, pri peči ali štedilniku, pri železnem križu ali ob okenskem omrežju! Cas med neurjem s strelo prebij sredi prostorne, ne prenizke sobe. Zunaj hiš je nevarnost ob zidovih, posebno ob vhodih in vežah večja kakor sredi ceste. Najnevarnejše je pod kaporn, kjer Hje voda .. . Ako te zateče nevihta na polju, postoj' daleč od dreves, zlasti od posameznih in visokih! Sredi ravnine počeni! — Nevarno je ob nevihti tudi pod visokim drevjem v gozdu. Večletna opazovanja so dognala, da strela najrajši udari v hrast, naj-redkeje pa v bukev. Če si v gozdu, je torej naj-juuiij nevarno, če poiščeš zavetje pod bukvijo. Doba prebave Različno jedi potrebujejo tucli različno odmero časa, v katerem jih prebavni organi popolnoma predelajo in pošljejo dalje v razne dele telesa. — VI uri prebavi žclodoc: rastepena jajca, mlado repo, riž. — V 1 in pol ure: jabolka, "hrnško, karfijolo, Špinačo, sngo. — V 2 urah: pečenko divjačine, mleko, kašo iz valjanega ovsa. — V 2 in pol ure: pečeni krompir, jajčni puding, piščance \ omaki, kuhane ribe. parjeni ali kuhani grah. — V 3 urah: biftek, goveja jetra, nu mehko knhana jajca, pečene ribe, telečjo pečenko, svinjsko polprekajeno gnjal. — V 3 in pol tire; kruh, presno maslo, trdo ku hana jajca, kuhani krompir, kuhano govedino. — V 4 urah: pečeno raco, svinjsko, pečenko, mastno pečeno kuretino, sir. — V 4 in pol ure: pečeno koštrunovino, kislo in dnšeno 'zelje. — V 5 nrah; kuhano svinjsko meso, slaro pečeno koštrunovino, rozine, orehe, koščičasto sveže sadje. Splošna navodila ^lede bolniške hrane Vsa dovoljena jedila prirejaj tako okusno, da bolnik sploh no bo pogrešal jedi, ki jih ne 'sme uživati. V strahu, da hi bolnik ne glad oval, marsikje delajo napako, da jnu dajejo preveč. V svoji redilnosti zgoščene jedi zadoščajo že v majhni količini., — Voda pri obedu ali večerji že zdravemu človeku ni koristna. Tembolj ne dajajmo bolniku piti vode ob posameznih obrokih. Ako je zdravnik odredil, da mora bolnik uživati tekočine, moramo vedeti, da imajo najmočnejši učinek četrt ure pred jedjo. Predpisane pijače naj uživa bolnik le po posameznik požirkih. Bolnik najlaže prenaša hrano, ki nni jo dajemo v majhnih količinah; ako je dosti naenkrat, mu dela zaužita hrana težave^ Kadar bolnik nima teka, mu je narava najboljši kažipot: posti naj se. 226 Kuhinja Kisanjc zelenjave brez kisa Naravno kisanje zelenjave, predvsem zelja in repe, jc najstarejši način ohranjevanja za Yinio; a tudi najenostavnejši. Medtem ko moramo za vlaganje zelenjave v razredčen kis ali v slano vodo (slanico) tekočino šele pripraviti, nam naravno kisanje samo bre?- dodatka kisa ali čevsmerne soli proizvaja sredstvo, ki obvaruje zloženo zeleiijad pokvarjenja. Pri nas poznamo po veliki večini samo kisanje zelja in repe; marsikdo namreč še ne ve, da prav tako lahko kisamo tudi kumare iu fižol v stročju. Med srbskim ljudstvom in pa na Ruskem je naravno kisanje kumar med ljudstvom splošno znauo in priljubljeno, prav kakor pri nas kisanje zelja. Kisanje kumar. Srednjevelike, ne še popolnoma dorasle kumare osnaži z vodo in ščetko in jih potem namakaj v čisti nuzli vodi 12 ur. Preden jih vložiš, vsako kumaro parkrat na-bodi v globino z ostro zašiljeno špino, kakršne uporabljamo, pri prirejanju klobas. Medtem že obloži dno sodčka, večjega lonca ali velikega močnega kozarca z zelenimi listi trte ali višnje. Nanje zloži kolikor mogoče tesno drugo poleg druge plast kumar. Pokrij s trtnimi listi ali listi od višnje, dodeni še kak vršiček kopra in naloži drugo plast kumar. Ko je sodček skoraj poln, nalij na kumare slane vode. In sicer raztopi na vsak liter vode .6 dkg soli, prekuhaj sol in vodo in vlij ohlajeno na kumare. Pokrij kumare kakor zelje s čisto krpo, nanjo položi okroglo desko in jo obteži s čisto umitim kamenjem. Voda mora dobro pokrivati kumare. Postavi posodo s kumarami v toploto 15—17 stopinj C in pokrij še povrhu s tanko tkanino, da zabraniš pristop prahu. Približno v 14 dneh je kisanje končano. Po tem 'času postavi kumare na hladnejše mesto, najbolje v klet.... Ker tekočina v sodčku izhlapeva, treba dodajati nove prekuhane vode. Tudi čedi kmnare približno vsak teden kakor kislo zelje ali kislo repo. Ako hočeš da se kisanje pospeši, primešaj slani prekuhani in ohlajeni tekočini žliro kislega mleka. Na ta način kisane kumare so jako okusne. Uživamo jih kot prikuho, kot dodatek k mesu, a tudi s kruhom. Kisanjc fižola v stročju. Za kisanje fižola potrebuješ kakor za kisanje kumar, lesen sodček ali glinast pološčen lonec. Osnaženo, streb-Ijcno in oprano mlado stročje, ki še nima zelo razvitih zm, prevri, da se nekoliko zmehča in se uničijo škodljive klice ter se da fižol laže zlagati. Odcejeno in ohlajeno stročje vlagaj v lonec ali sodček; vsako plast posebej malo po-•soli in vsakokrat dobro potlači. Končno pokrij s fižolovim stročjem napolnjeni lonec s krpo, pokrij 1 okroglo desko in obteži s kamnom. Ker ne vsebuje toliko vlage kalcor n. pr. zelje, "alij na fižol prekuhane in potem ohlajene vode. Skisa se kakor zelje ali kumare in ga lahko priredimo v omaki ter na razne druge načine. Najprej ga je.treba skuhati do mehkega. Tudi fižol se skisa približno v 14 dneh; potem ga poštari na hlad, da ostane lepo trd. Razume se, da jc treba tudi fižol čediti in mu po potrebi dolivati vode. Založimo se za zimo in poizkusimo med svojo zalogo uvrstiti tudi naravno kisane kumare in fižol v stročju. Poizkus ne velja dr.sli. Na preprost način vkuhano sadje Pri ohranjevanju sadja za zimo igra važno vlogo sladkor, ki je najboljše oluanjevalno sredstvo. Toda sladkor ni samo vse predrag, ampak ga često niti za drag denar ni dobiti, kolikor bi si ga želeli. Zato ponovno podajamo nekaj navodil, kako si z malo ali celo brez sladkorja lahko konserviramo sadje za dolgo dobo. Naj nikogar ne plaši, da včasih pri vku-havanju uporabljamo prečiščenega salicila; paziti. je treba samo, da ga ne vzamemo več, kakor je neizogibno potrebno. V splošnem veljaj pravilo, da na litrski kozarec sadja ne uporabimo več kakor le en gram salicila. Ako vku-havamo večjo količino sadja, lahko količino salicila še za malenkost znižamo. Imamo pa tudi recepte, pri katerih je uporaba salicila še dosti manjša ali sploh odpade; nadomešča ga včasih špirit, rum ali žganje. Dober čespljev kompot. Kuhaj četrt ure trde, neolupljenc čpšplje brez koščic in toliko sladkorja, da sn češplje zmerao sladke. Vodo seve ne pridevaj niti kaplje. Ce.šplje se ne .smejo razkuhati. Ohlajene naloži v glinaste posode najboljše vrste in ne v kozarce. Povrhu nalij za dobrega pol prsta visoko raztopljenega, a komaj še mlačnega loja, ki se hitro strdi in sadje varuje zraka. Potem posode še dobro ne-produšno zaveži z vlažnim in zbrisanim perga-mentnim papirjem ter hrani sadje v suhem, temačnem prostoru. Tako vložene češplje se dobro podajo k priprostifU močnalim jedem: raznim cmokom, rezancem, pražencem, pa tudi k stlačenemu, z maslom zabeljenemu krompirju, dasi zabela ni neizogibno potrebna. Ali : Olupi češplje na ta način, da jih hitro popariš in potegneš kožico z njih; celc s koščicami vred vloži v kozarce. Med češplje in povrhu natrosi sladkorja. Češplje v napolnjenih kozarcih pokrij z okroglo vrezanim pergament-nim papirjem, pomočenim v rum ali fin špirit. Zaveži potem kozarce neprodušno z zmo-čenim in takoj zbrisanim pergamentnim papirjem; preko njega deni še belo krpico, da lahko pri vezanju vrvico krepkcje nategneš. J'ostavi kozarce takoj po obedu na pekaču v pečico ter jih pusti v njej, dokler se popolnoma ne ohladi; to traja kaki dve uri. Pekač, na katerem stoje kozarci, naj bo posipan na debelo s peskom ali pepelom. Tako postopaj 5 do 4 dni zaporedoma, oz. toliko časa, da sok poolnoma pokrije sadje. Za vezanje kozarcev 227 lie sinemo uporabljati g-umastih otročkov, marveč tanko, močno vrvico. Cešplje ali slive brea salicila. 3 kg zdravih, Irdih češpelj zbriši in odstrani pre\'idno pec-Ije, da jih ne raniš. Vsak sad posebej nabodi parkrat z iglo, ki jo vsakokrat pomoči v rum ali Ipirit. Stresi nato češplje v k070 za vkuka-vanje; med nje natrosi v plasteh 1 kg čistega kristalnega sladkorja in polij vse s pol litra \ode. Postavi na -zaprk vroč štedilnik; češplje naj odtedaj, ko so zavrele, vro še 10—12 mi-n\it. Paziti je, da sadje ne vre valoma. Pri tem je treba k070 večkrat potresti. Naposled zloži češplje še vroče s čisto kiihalnico v suhe kozarce in glej, da jih sok pokriva. Vrhu soka vlij v vsak kozarec še žlico močnega špirita, zaveži takoj neprodušno in hrani kozarce na snhein in mračnem mestu. Češplje globoko v zemlji. Kdor ima češplje doma na svojem sadnem vrtn, jih potrgaj previdno s peclji vred. Potem jih zloži naravnost z drevesa v izžveplan suh glinast lonec. Tn sicer pokrij dno lonca s čistimi trtnimi listi, nanje naloži plast češpelj, ki jih pokrij s trtnimi listi. Tako ravnaj, dok'er ne napolniš lonca: povrhu pokrij s trtnimi listi, zaveži lonec s pergamentnim papirjem, a ga še zamaži z vlažno ilovica. Lahko tudi lonec zabetoniraš, polem je gotovo, da zrak ne pride do češpelj. Ko se ta pokrov posuši, zakoplji lonec tričetrt metra ali meter globoko v zemljo, kjer ni vode. Češplje se ohranijo do srede zime in ce'o do pomladi. — Tako bi lahko konservirali tudi češnje ali višnje. Breskve brez kuhanja v sopari. Olupi 2 in pol kg čvrstih zdravih breskev, razpolovi jih, odstrani koščice in devlji breskve sproti v čisto pološčeno kozo. Natresi mednje 1 kg čiste sipe in polij s pol litra vode. Sadje naj polagoma zavre in naj vre 8—10 minnt. Ko z lahkoto zabodeš v breskve zobotrebec, so dovolj mehke. Paziti treba, da se ne razkiihajo. vroče breskve devlji s sokom vred v skrbno pomite in zbrisane kozarce. Vrhu sadja vlij v vsak pollitrski kozarec po eno jedilno žlico ruma ali finega špirita. Zaveži še vroče neprodušno s pergamentnim papirjem, in ko se popolnoma ohlade, jih spravi na hladnem suhem mestu. Hruške brez alkohola. Potrebuješ 5 kg hrušk, 1 in pol kg sladkorja, liter vode, kavno žličko (5 gr) salicila. Sladkor kuhaj v vodi četr ure; pobiraj medtem z njega pene in nesnago. Nato vlij vanj kavno žličko salicila, ki ga prej raz-mešaj v nekaj žlicah ohlajene sladkorne raztopine in dobro premešaj. Prideni takoj olup-Ijene, na krhlje zrezane hruške, kuhaj jih kakih 8 minut, ako so trde, malo več; nato hitro vloži sadje s sokom vred v segrete kozarce, ki naj stoje na večkrat zganjeni topli krpi. Nalij \anje še prav vroč sok, da bo pokrival hruške, in kozarce takoj neprodušno zavoži z dvojna-tim celofanom, Postavi jih na še nekoliko topel štedilnik in jih pokrij s toplimi odejami ali blazinami; tako naj ostanejo preko noči oz. 12 ur, da se bo sadje še dalje parilo. Zjutraj so kozarci še prav topli. Hranimo jih na hladnem, suhem mestu. Za ta način vkuhavanja . lahko uporabljamo tudi večje kozarce, samo močni morajo biti. Sadje se namreč ne pokvari, četudi ga parkrat samo nekaj vzamemo iz kozarca in potem hitro zopet zavežemo. — Prav tako tudi lahko vkiüiamo breskve, samo da' jih še manj časa kuhamo. Shranjevanje jajc Jajca' se na zraku ter na toplem ne morejo dolgo časa ohraniti nepokvarjena. Vo'da, ki je v njih, izpareva skozi nevidne luknjice v jajčni lupini. Toda skozi iste luknjice prihajajo v jajca iz zraka različne klice, ki pokvarijo vsebino. Sveže jajce se potopi v litru vode, v kateri .smo raztopili 10 dkg soli. Cim starejšn je jajce, tem lažje je in tem manj teži na dno slane vode. Stara jajca plavajo na vrhu slane vode. Svežino jajc spoznamo, ako jih držimo v votli dladi proti močni umetni luči (električni žai-nici) ali proti soncu. Sveže jajce je prozorno in čisto, staro ima pa v notranjosti' temne pike in lise. xA.ko sveže jajce poti-esemo v roki, se vsebina ne giblje. Pri starih jajcih pa vsebina klopota, odtod ime klopotec. Da se ohranijo jajca nepoškodovana, je prvi pogoj, da shranimo prvovrstna sveža jajca. Ko smo dognali njihovo svežino, je naša naloga, da onemogočimo prodiranje zraka v hipino, kajti kjer ni zraka, ondi je razkrajanje nemogoče. Dober uspeh dosežemo, ako' ohlijemo popolnoma sveža jajca z mlačnim parafinom all z voskom. Tudi če jih namažemo s slanino, ne more zrak do lupine jajc. A vse tako postopanje je precej zamudno in deloma tudi drago. Naše kmetice hranijo sveža jajca v suhem prosu ali sploh.v žitu, kar se baje jako dobro obnese. Kitajci pa jili ovijejo z ilovico, ki jo pognetejo' z vodo: torej jih nekako zazidajo. Ako kdaj, je dandanes nujno potrebno, da se za čas, ko kokoši ne nesejo in je cena jajc visoka, založimo z njimi. Dobro nam, ako smo to napravili v času, ko so bila jajca najcenejša, t. j. spomladi. Vendar je bilo treba premisliti, •da je čas do uporabe teh vloženih jajc jako dolg. Ce nimamo zares primerne, liladne in suhe kleti oz. shrambe, je vsekakor bolj priporočljivo, da vlagamo jajca proti koncu poletja. Na kmetih pravijo, da so med »mašama« t. j. med Velikim in Malini šmarnom (15. avg. do 8. sepl.) jajca najprimeniejša za vlaganjr. Bo že res. Vlaganje v apno je po deželi 7elo udomačeno. 1—2 kg ugašenega apna in pest soli raztopi v 25 litrih prekuhane vode. Večkrat prejnešaj in pusti, da stoji preko noči. Do naslednjega dne sede apno na dno. Vodo nad usedlino previdno odcedi in jo vlij na jajca, ki si jih zložila v kak loncc ali sodček. Apne-na voda mora stati kakih 10 cm nad jajci. Končno treba posodo • dobro zapreti oz. s per- 228 gamentnim papirjem zavezati. Ker voda polagoma tolikor toliko izpuhteva, jo je treba zdaj pa zdaj nadomestiti s prekuhano in ohlajeno vodo, Lako jajca nikoli ne segajo iz vode. Vlaganje v apneno vodo je najcenejše in najenostavnejše; nedoslatek je samo ta, da apno jajčne lupine stanša in oslabi in zato pri kuhanju rade pokajo. To včasih zabranimo, ako prili-jemo malo kisa vodi, v kateri nameravamo kuhati jajca. Drugi nedostatek je, da se, ako so jajca dalje časa vložena v apnu, beljak ne da stepsti v sneg ter dobi jajce celo okus po apnu. Vlaganje v garantol. Po mestih menda najčešće vlagajo jajca v garantol, ki ga je dobiti v vsaki drogeriji z navodilom za vlaganje vred. Garantol sestoji iz žganega apna, zelo drobnega peska, mavca in ruskega železovca. Po pridejanem navodilu vložimo sveža jajca v lo-ncc ali kako drugo primerno posodo. Ko imamo jajca do polovice lonca vložena, nalijemo nanje garantola, potresemo nekaj garantola iia tekočino in vlagamo dalje jajca skoraj do vrha. Nalijemo zopet garantolove tekočine toliko, da je približno 8 cm nad najvišjo plastjo jajc, potrosimo zopet kakih 10 gr garantola na tekočino, nakar povežemo posodo z antikarbouat-nim papirjem, ki je priložen zavoju garantola. Ako so sveža in zdrava jajca pravilno vložena, se ohranijo nepokvarjena tudi leto dni. Hranimo posodo na hladnem, suhem mestu. Garantol raztopimo v prekuhani, ohlajeni vodi: 10 gr na liter vode. Vlaganje v vodotopno steklo (Wasserglas). Liter vodotopnega (natronovega) stekla zmešamo z 10 litri prekuhane in ohlajene vode, premešamo in vlijemo preko vloženih jajc tako, da bo stala najmanj 5 cm nad zadnjo plastjo. Posodo nato zavežemo s pergamentnim papirjem in pokrijemo z deščico. Hranimo na suhem. hladnem in, zračnem mestu. Pomniti treba, da smemo uporabljati za te vrste vlaganja jajca samo kameninaste, lončene, porcelanaste ali steklene posode s širokim vratom. Jajca v kalijevem manganu. Malo kavno žličko temnovijoličastili zrne mangana, ki ga dobimo v lekarni ali drogeriji, raztopimo v 5—fi litrih prekuhane in ohlajene vode. Tekočina mora biti rdečevijoličasta, nikakor pa ne či-na. Sveža jajca potopimo v to tekočino previdno, da ne razpokajo, in jih pustimo v njej celo uro. Potem vzamemo jajca iz tekočine, jih zlagamo na papir ali na mrežo, da se osuše, in jih zJožimo v zaboj v suho žaganje ali suho mivko tako, da se jajca ne dotikajo med seboj. Pokrijemo tudi .povrhu z žaganjem ali peskom in zaboj zabijemo z lesenim pokrovom. Jajca se ohranijo 7—-8 mesecev. To je angleški način konserviranja. Fini špageti. 10 dkg sveže slanine in dve glavici luka drobno sesekljaj in praži na prav malo masti, da se svetlo zarumeni. Dodaj 30 dkg na kocke zrezane teletine, žličko rdeče sladke paprike, 2 na tanke rezance zrezani zeleni sladki papriki, 10 kapar, zeleno, kislo kumarico, zrezano na tanke listke, in 2 olup-Ijena, pretlačena paradižnika. Vse naj se pari v lastnem soku. V osminki litra kisle smetane razmotaj pičlo žlico moke, prilij pripravljeni mešanici in prevri, da se zgosti. Potem razredči z juho in kiihäj še 10—15 minut. Hkratu kuhaj na vodi 15 dkg zlomljenih .špagetov, od-cedi, ko so dovolj kuhani, oblij jih z mrzlo vodo, odcedi takoj in jili primešaj mesu. Osoli, kuhaj • špagete še nekaj minut in jih daj s solato ter nastrganim sirom na mizo. Delikatesne kumarice. 2 kg prst dolgih, tankih in zdra^-ih kumstric z mehko ščetko "v vodi skrbno očisti; stresi jih na rešeto, in ko so se odcedile, jih v glinasti pološčeni posodi potrosi ■L 10 dkg soli. Dobro jih v presledkih parkrat prepolji in jih pusti pol dne na hladnem. Naslednjega dne vlij na kumarice približno pol litra vinskega kisa, ki si mu primešala četrt litra sveže vode. Tekočina naj pokriva kumarice. V primeru, da je je premalo, dodaj Še kisa in vode, in sicer pol kisa in četrt vode. Cez nekaj časa zloži kumarice v čiste, suhe kozar-, ce; odcejeno kisovo raztopino pa zlij v kozo, dodaj 6 kock sladkorja, pol lovorjevega lističa, 10 zrn popra, 2 dišeča klinčka, vršiček kopra Jedila), 2 vršička pehtrana in majhen olupljen cel strok česna. Prevri to parkrat valoma, na-kai" vlij še vroče v kozarce na kiunarice. Spočetka vlivaj ijočasi in previdno, da se kozarci polagoma segrejejo in ne počijo. Stoje naj na večkrat zganjeni, v vroči vodi pomočeni in ožeti krpi. Kisova mešanica mora stati najmanj 2 prsta visoko nad kumaricami. Ko se ohladi, zaveži s zmočenim in obrisanim pergamentnim papirjem in postavi v mračen prostor na hlad. Po preteku enega tedna odveži kozarce, odlij kis v kozo, dobro ga prevri, pobiraj pene z .njega in ga končno precedi skozi krpo. Ohlajenega vlij zopet na kimiarice, zavezi končnoveljavno kozarce neprodušno s pergamentnim papirjem in krpico, ki naj bo vrhu pergamenta, in hrani na hladu. Kumarice so gudne po treh tednih. Shranjevanje paradižnikov za omako. Češke gospodinje si .shranijo paradižnike za prireja-nje omak na sledeči način: 3 kg zrelih paradižnikov potikaj v vrelo vodo in potegni kožico z njih. Potem jih razrezi in polij z osminko liira vinskega kisa ter jih pusti tako nekaj ur, nato jih pristavi na zaprt štedilnik in jih precej dolgo kuhaj, da se redka tekočina povre. Dodaj pol kg čiste sladkorne sipe, pol kavne žličke cimeta, prav toliko nove dišave (Neu-gpvviirz) in noževo konico dišečih klinčkov, vse zmleto. Kiiliaj dalje na mirni vročini, da se zgosti kakor povidel ali gosta mezga. Naloži v kameninaste lončke ali v kozarce in neprodušno zaveži. — Kadar hočemo delati omako, razmešamo v topli vodi nekaj žlic te zgoščene mezge, sicer postopamo kakor z vsemi drugimi omakami. * 229 Kozmetika Čiščenje, hranjenje in ožiTljanje kože Da doseže žena lepo polt, ie prvi korak čiščenje. Odstranjati Lreba vsak večer vse sledove nesnage, ki se s prostimi očmi niti ne vidijo. Toda taka čiščenja treba opravljati z največjo previdnostjo, da nc poškodujemo kože, ki je jako občutljiva. Najprej počešemo lase iz obraza in si jih zavežemo v čist robec, tako da je prost samo obraz. Umijemo ga z mlačno vodo, potem ga namažemo s čistilno kremo ali z oljem za čiščenje, ki bolj učinkuje, ako ga segrejemo. Tako namazano kožo pustimo par minut, da se maščoba zaleze v znojnicc. nakar nalahno ves obraz izbrišemo z mehko platneno krpo ali z bombaževino. šele sedaj je koža godna, da jo namažemo. z re-dilno hormonsko kremo, ki jo s konci masl-nih prstov vtrepljamo. Ako bi koža mogla govoriti, bi gotovo večkrat vzkliknila: Lačna sem! — Hrana je posebno potrebna suhi koži in pa oni, ki ni več mlada. Priporočljive so tudi obloge (obkladki) toplega mandljevega ali orehovega olja na obraz. Li potem ko je maščoba z mehko krpico odstranjena, še nežno vtepanje po strokovnjaku priporočene kreme posebno na onih mestih, kjer se rade delajo gube, t. j. pod očmi in okoli njih. Toda teh delov ne smemo nikoli masirati, ker bi s tem kožo že bolj razvlekli. Ako postopamo tako, postane koža gibka in nežna ter lahko sprejema in sama proizvaja snovi za tvarjanjo novega kožnega tkiva. Treba pa je tudi, da se od znotraj, namreč s pravilno prehrano, z obnovljeno močjo prežema kožno tkivo. Uživati moramo jedi, ki vsebujejo mnogo vitamina A. To so vsa ona živila, ki so po svoji naravni barvi rumena ali i'deča, n. pr. korenje, pesa, rumena repa, rumenjaki in presno maslo še prav posebno; dalje mleko, sadje, špinača, redkev, grah, gobe. Kar je le mogoče je treba uživati presno. Posebno bogato vitamina A je ribje olje. Vitamin A krepi površino kože in je za zdravje oči neobhodno potreben. Obtok krvi potrebuje v ta namen novih dražil, ki jih dobiva iz pravilne prehrane in pa od rednega gojenja kože. Ne smemo dopuščati, da pride do zastoja v sokovih, ki so nujno potrebni kožnemu tkivu. V njih je močj ki je sposobna vzdrževati in na novo oživljati. Zato jih moramo s čiščenjem, s strokovnjaško izbranimi mažami, z vtrcp-Ijarijem v kožo privesti tja, kjer so najbolj , potrebni. Kdor ima premastno kožo, pa naj uporablja alkoholne ali z alkoholom prirejene lvun>arčne ali sadne vode, ki suše in odjem Ijejo odvisno tolŠčo. Marsikatera lepa žena ni morda toliko lepa, kakor skrbno negovana. Zna se okoristiti z izključno lastnimi sredstvi. To, kar človek ima lepega ali vsaj ustreznega, bodisi žena, bodisi mož, treba da neguje kakor redko dragocenost. Vsakdo je svoji okolici dolžan, da s svojo zunanjostjo ustvarja dobi-o razpoloženje in harmonijo. Zadovoljna bodi, da nisi visoka! Majhni ljudje žive dalje kakor veliki, Ti> zatrjuje strokovnjak telesne kulture Francis Miles. Njegovi dokazi so: Kolikor je človek višji, toliko večji del telesa odpada na njegove noge. Visoki ljudje imajo kratek trup pa dolge noge. Manjši ljudje pa imojo nasprotno dolg trup in kratke noge. Res. lepo to ni. a zilravo. Ker notranji organi inajhnega, nizkega človeka imajo več prostora kakor pri dolginih. Tudi mišičevje je bolje razvito na osebah nižje rasti. Največji svetovni atleti so bili srednjega ali nizkega stasa. Visoki Ijiidje imajo često okrogla ramena in upale prsi; zato lažje podležejo raznim boleznim kakor osebe nižje rasti. Gotovo nimajo nikoli dovolj teže in bolehajo na želodcu in živcih. Miles trdi, da je idealna višina za moškega 175 cm, za ženske pa 162 cm. Človeško rast povzroča majhna žleza. Ako ta žleza dovoljno izloča, raste človek pravilno, ako izloča pi'eveč, sc telo raztegne nepravilno. In zato visoki ali veliki ljudje nikdar ne doživo visoke starosti. Nepravilno rast ustavljajo z operacijo tiste žleze. Toda operacija je težka in jo zna le malo specialistov. — Navadno so ljudje nesrečni, ker so majhni. Sodijo le po /iinanjosti in zde se jim visoki, veliki ljudje krasni in srečni. Izkušnje in statistika govore haš nasprotno: nizki ljudje so zdra-vejši, odpornejši in jim je sploh življenje, zlasti- oblačenje cenejše. Če torej nisi visoka, bodi zadovoljna. Vemo, da imajo majhne žene več otrok. Velike žene so večkrat, skoro navadno, brez njih. Kdo je torej na boljšem? 230 Hočete zelo hitro porjaveti? Ali bi radt dolgoin brezskrbno uživali sončne kopeli? Potem si najprej dobro namažite kožo z Ultra-oljem-Nivea, da Vam ne more škodovati sonce! Samo vtem primeru boste porjaveli brezopeklin.Ultra-ol|e-Nivea vsrkava namreč tiste sončne žarke, ki povzro-čaju opekline (—■—) in pro-pušča le tiste, ki povzročajo porjavenje( ). To je zelo važno zlasti za otroke in za vse ljudi z občutljivo kožo. Zahtevajte zato vedno Ultra-olje-Nivea z ojačano zaščito pred svetlobo! Praktična naTodila Poceni sredstvo za nego rok. Zmešaj žlico koruzne moke z dvema žlicama presnega (nekuhanega) mleka s sokom ene limone. S tem sredstvom si umivaj v mlačni vodi roke; nadomešča popolnoi-na milo, a je milejše in koži koristno. Da hodo roke nežne in gladke, si jih po umivanju odrgni s Lopi o koruzno moko, ki si jo pražila v pečici. Oljnato ali lakasto barvo odstraniš, ako pomešaš dva dela salmijaka in del terpentina in drgneš s to telpčino po madežastib. mestih. Dragocene slike ščitiš pred vlago, ako jih narobe obiješ s pergamentnim papirjem. Žimo osnažimo najlažje na sledeči način: Ko si vzela žimo iz žimnice, jo najprej stepaj, da odstraniš prah in razdeliš žimo na manjše dele. Nato jo zloži v čeber za perilo in jo polij z vrelo vodo, nakar pokrij čeber s pokrovom ali z debelo plahto, da para ne more vha-jati iz njega. Tako pusti eno do dve uri, potem »podaj odtoči vodo, zamaši čeber in nalij na žimo čistega kropa, pa zopet pokrij. Tako postopaj še parkrat. Naposled polij žimo z vre\o milnico in zopet pokrij. Ko se voda nekoliko ohladi, odstrani pokrov in stiskaj ter mencaj žimo v milnici, ki jo naposled odcedi. Sedaj polij žimo zopet s čistim kropom, premešaj pari^at s palico, pusti stati eno uro, potem odcedi. Ponovi zadnje postopanje Še en do dvakrat, dokler ni žima popolnoma čista. Iztisni končno po možnosti vso vodo i žime in jo razloži na rjuhe na sonce ali vsaj na zrak. Ko je suha, jo z rokami zraldjaj. Žime nikoli ne peri v mrzli vodi, ker postane sicer gladka -in se ne krotoviči; zato pa bi ne bila rahla. Šivalni stroj treba skrbno negovati, ako hočeš, da ostane dolgo brezhiben. Predvsem ne puščaj nikoli nepoloitega, ker se sicer v njegove najmanjše dele zaje pi'ab, vsled česar slabo šiva. Vsakih 8—10 tednov je treba stroj namazati in v vse, za to prirejene luknjice, vbrizgati strojnega olja. Pusli tako preko noči, potem dobro izbriši. V poslednjem času uporabljajo namesto strojnega olja tudi tekoči bencin, ki je baje zolp dober. Del, ki leži v njem čolniček, je treba tudi od časa do časa namazati; prav tako seveda tudi spodnje dele stroja, to je kolo ia nožnik, posebno v delih, kjer je sestavljen. Ako postopaš tako, teče stroj skoraj neslišno, in dolgo se ne bo obrabil, ker je dovolj namazan. Da klobase ne počijo. Mehke klobase, krvave in jetrne pri peki rade počijo, ako ne postopamo ž njimi pravilno. Večinoma zabranimo to, če previdno odstranimo lesene «špine», preden denemo Idobase na mast. Tako ima nadev več prostora in se lahko razleze; s tem zelo zmanj- 231 samo opasnost, da bi čreva počila. Za melike Mobnse mast razbelimo, nakar položimo äele Idobase nanjo in jih opečemo na obeh straneh, da se napravi- skorjica. Sele potem naj se klobase počasi prepečejo. Pekač naj bo pokrit ves čas, ker mast pri pečenju poka in brizga na vse sUani. Klobase ne smejo biti zelo mrzle, ko jih položimo na mast. — Mesene klobase, tako-imenovane pečenice, pa pečemo prav narobe, nenerao jih na gorko, a ne razbeljeno mast, jih najprej na mili vročini prepečenio in šele proti koncn močneje razbelimo mast, da se zarumene. Juho pobarvaš na ta način, da pražiš na prav malo masti ali na presnem maslu čebulo in vso zelenjavo, ki spada k juhi in kosti. Ako smo te pridatke dovolj zarumenili in smo jih pridcjali juhi, da se v njej kuliajo 1 uro, smo jo večinoma ie dovolj pobarvali. Tako postopanje ne daje juhi samo lepe barve, marveč tudi dober okus. N'Casih zadošča že, da kuhamo v juhi 1—2 paradižnika ali nekoliko paradižnikove mezge, a ni-kari preveč, da ne bo juha kislasta. Tudi košček nastrganih in na maslu prepraženih jeter daje juhi lepo barvo in dober okus. Kadar se nindi, lahko pobarvaš julio s pol žličke tekočine od žganega sladkorja; juha se hitro pobarva, okusa |,a ni zato nič slabšega. Tekoč žgani sladkor imejmo sploh vedno v majhni steklenički v zalogi, saj je treba pri kuhi večkrat kaj pobarvali. Ccstokrat pa že zadošča, da kanemo v jed par kapelj črno kave. A pomniti treba: prav malo dobro, l več bi lahko jed pokvarili. Posodo za mleko vsakokrat splakni z mrzlo vodo, preden vliješ mleko vanjo. Ako postopaš tako, se mleko ne pripali. Luskine ribe hitro odstraniš, ako pred tem za trenutek vtakneš ribo v krop. Tudi z jeter na ta način kožico z lahkoto potegneš. 2cpne in ure na rokah so jako občutljive napram hitri menjavi toplote in mraza. Zato jih zvečer nikoli ne polagajmo na mrzlo mra-luornato ploščo. Imejmo pripravljeno s suknom ali'pHšoni obloženo skrinjico ali škalljico, kamor vsak večer spravimo uro. Trda posušena pasta za čevlje se omehča, ako ji prilijemo nekaj kapljic terpentina. Za vsakdanjo porabo imejmo pasto v manjši škatlici; ostalo pasto hranimo v cvetličnem lončku zakopano v prsti. Madeže od .sadja in od trave spraviš iz obleke, ako držiš dotično mesto nekaj časa v tro-' pu, ki naj medtem vre. Madež bo kmalu izginil, ako je še svež. Starejše madeže drgni z liinonovim sokom aH s sreševo kislino (Weinsteinsäure), potem hitro izperi blago v mlačni vodi, ker je kislina jedka. Crepinje stekla, ki so predrobne, da bi jib pobrala z roko, spravi skupaj in poberi z volneno krpo. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za 10 din zbirko preizkušenih receptov, M jih je spisala poldicna kuharica po lastnili dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje In barske pijače ter razne druge domače in tujo specialitete lahko skulia po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vsa družina ho z vašo kuho zadovoljna. Nakažite 10 dinarjev na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova S. Madeže črnega in rdečega vina, malinovca in drugih sadnih sokov namakaj v kislem mleku.' Potem izperi perilo v mlačni vodi, če tre- tudi lilo ■aškom ■roči vodi. Za lise od črnega vina, ki so bolj trdovratne, zažgL.rnalo žvepla, pomoči madežasti del v vodo in ga drži nad dimom, ki izv'eče vse madeže te vrste. Umivanje oken. Ako niso šipe zelo umazane, jih najhitreje oči.stimo s časopisnim papirjem, zmečkanim v kepo, ki ga pičlo ponia-kaino v mlačno vodo. Ali pa 7.bri.šcmo šipe najprej s suhim časopisnim papirjem, potem pa še s špiritom in krpico. Zelo umazane šipe čistimo s petrolejem, namreč če so pokapane v. apnom. Oljnato barvo, smolo, firnež spraviš iz obleke s čistim terpentinovim cvetom ali % bencinom. Uspeh ne izostane, ako postopaš taliole: Položi trikrat zganjeni pivnik pod madež. Potem pomoči madež dobro s terpentinom ali bencinom in ga pokrij tudi z. enako zganjeniii! pivnikom, nakar potegni z gorkim, nikakor pa nc z vročim likalnikom preko madeža. Toplota raztopi maščobo, ki jo popije pivnik s terpentinom vred. Ako je madež velik in zelo masten, ponovi parkrat postopanje in madež gotovo izgine. Delo si olajšaš in nekaj časa si prihraniš, ako snažiš s segretim terpentinom o.z. bencinom, ker ima tako večjo čistilno moč. Najbolje je, da postaviš steklenico z bencinom ali terpentinom v lonček vode, ki jo na ognjišču razgrevaj toliko časa, da je vse dovolj toplo. Vendar treba velike previdnosti, da beii-ciu ne eksplodira . . . Tudi kolomaz odstraniš z gorkim bencinom, pivnikom in likalnikom. Vse madeže od tolščc ali olja, smole, firnežn in kolomaza odpraviš še laže, če jih prej po-mažeš z raztopljenim presnim maslom, ki madeže zmheča. Ko ste prišli do tod, preberite še zadnio stran platnic —' s svinčniliom v roici! 232 s škarjami po STetu 1, Abesinci počasi utijajo ži-vali, ki jih potrebujejo za naTOVC prehrano, in sicer zato, da bi Bog še utegnil iivali odpustiti grehe, ki jih je v življenju storila. Abesinci so namreč trdno prepričani, da imajo živali dušo kakor ljudje. Abesinci bi rajši qd gladu umrli, kakor da bi pokusili meso krave, ki je niso zaklali počasi in ob spremljevanju molitev. Prav tako imajo navado, da sekajo krvavo meso z živih krav. Ko uboga žival ne more več stati na nogah in se zgrudi, ji šele zadajo milostni udarec in hkrati molijo k Bogu za pokoj njene duše. (La Domenica del Corriere^ Milan) ■mx* i v Vitamin E se dobi v pše-Tltamln t> ničnem zrnu; londonski zdravniki so ugotovili, da more ta Vitamin ozdraviti razne bolezni, ki so v zvezi z oslabitvijo mišic in degeneracijo živcev, torej bolezni, -ki so o njih doslej mislili, da so neozdravljive. Mislijo tudi, da bo la vitamin uspešno zdravilo za otroško paralizo. Dr. Franklin Beaknel, honorarni zdravnik Farigdonovega dispanzerja v Londonu, trdi, da se mu je posrečilo z vitaminom E ozdraviti mnoge paciente, ki so bolehali za brezupnimi in celo smirtonosnimi boleznimi degeneracije živcev in oslabljenja mišic. • . »V naši hrani je zelo malo vitamina E«, je izjavil omenjeni zdravnik. »Ta vitamin se nahaja le v luskinici pšeničnega zrna, ki jih pa navadno pri mlačvi zmečejo stran. Druga hraniva, ki imajo U vitamin, ga pa izg^e pri kuhanju, tako da ga človešlci organizem na naraven način sploh ne dobi. (Science News'Letter, Washington) NenaTadni šolski zrezki V nekaterih predelih Irana, kjer je zelo težko aH pa sploh nemogoče dobiti papir, pa tudi ne svinčnikov, krede in tablic, pišejo šolski otroci namesto v zvezke — na pesek. Učitelj jim piše črke na šolsko tablo, otroci pa pišejo za njim v pesek pred seboj. Namesto da bi pisanje otroci zbrisali z gobo, ga kar poteptajo z nogami in nenavadni zvezki so spet čisti in pripravljeni za nove naloge. (Sirom sveta, Beograd) S#TCa I I Pogosto bereš, da ima vsak strup svoj protistrup, ven-proUfitrapI ^^ JJ- vzemimo na primer strup kofein. Ta strup poVzroča krčenje mišic, dalje kvarno vpliva na centralni živčni sistem in na živčne centre v možganih. Razen tega vpliva kofein neposredno na tisti center v hrbtenici, ki ureja delovanje žil. Ce bi hoteli dobiti protistrup, ki naj bi uničil kvarno delovanje kofeina, bi morali poiskati takšno snov, da bi hkrati paralizirala _delovanje kofeina v vseh smereh. (Popular Science, Newyork) Koristnost CTetlie Ugotovili so, da dišeče cvetje izredno dobro vpliva na zrak, ker spreminja kisik, ki se nahaja v zraku, v ozon. Ugotovili so tudi, da so ljudje že zdavnaj uporabljali za poživitev, takšne dišave, ki spreminjajo zrak v ozon, na primer: višnje, lovor, nageljne, sivko; limono in še mnoge druge dišave, ki iz njih izdelujejo Ludi osvežujoče kolinske vode. Zdi se, da sleherno dišeče cvetje spreminja zrak v'ozon, a cvetje brez duha tudi nima te dragocene lastnosti. Nekateri učenjaki mislijo, da ljudje nimajo cvetlic radi samo zaradi njih lepote in prijetnega duha, temveč da jih imajo v sobi podzavedno tako radi tudi zato, ker v njih bližini laže in globlje dihajo zaradi spreminjanja kisika v ozon. Šopek cvetlic torej ni samo lep, temveč tudi zdrav. (Armchair Science. London) Prve kmšne Prve krušne nakaznice so nakaznice uvedli za francoske revolucije 22. oktobra 1795. leta v Parizu. Na ta dan je konvent ustanovil komisijo za prehrano, zakaj tedaj je bilo zelo težko dobiti v Parizu razna živila, posebno, ker je nekaterih živil sploh zmanjkalo. Na predlog Louisa Lejeana je komisija uvedla .nakaznice za kruh in razna druga najpotrebnejša živila. Prvd nakaznice so dobili Parižani 24', fe-februarja 1794. leta. Vsak Parižan je dobil nanjo vsak dan poldrugi funt (tričetrt Mle) kruha. Krušne nakaznice torej niso nič novega. Prav tako niso nove drakonske kazni, ki jih odloči država za kršilce te naredbe. Pek, ki je njega dni prekršil takšno naredbo, je moral plačati 50 funtov denarne globe, v težjih primerih so ga pa že sodili po zakonu o ,sumljivih osebah' in je bilo 99 odstotkov verjetnosti, da bo žalostno končal na giljotini. (Sirom sveta, Beograd) A. ^ . ^^ zgodba se ni zgodila na J na Kitajskem, kakor bi mar-prodal gü^^o jj^giii^ temveč v Či-kagu, v Združenih državah. 64 letno Mc Smightovo in njeno hčer Mary je čikaška policija zaprla, ker je našla točne dokaze, da sta ti dve ženski prodajali otroke — na obroke. Policija je pri preiskavi našla pelo potrdila za uboge otroke, ki sta jih brezvestnici prodali. Te otroke, po večini nezakonske, sta ženski prodajali zakonskim parom brez otrok, pa tudi raznim drugim sumljivim ljudem, in sicer na obroke, kakor sicer v trgovinah prodajajo avtomobile, pohištvo in drugo blago. Pri prodaji je moral kupec celo podpisati neko listino in na njej poseben pripis o ,pridržku pravic prodajalca', če kupec ne bi plačal vseh obrokov. Ce se bi to zgodilo, bi naoral kupec vrniti otroka prodajalkama, in kupčija bi se lahko vnovič začela. '(Hrvatski Dnevnik, Zagreb) Ali ste pozorno prebrali to šteTilko »Ženskega STetaa? Odgovorite . po svojem Tiajboljšem prepričanju na spodnja vprašanja, toda nikar se ne dajte premotiti, da bi prej pogledali odgovore na koncu strani. Pri vsakem vprašanju, ki veste nanj odgovor, počmite kroiec v začetku vrste s svinčnikom ali črnilom. Ko boste prišli do konca, boste videti po razmerju m£d belimi in črnimi krožci, ali ste naš list brali pozorno, rastreseno ali pa celo površno. O 1- nam kaže slika na prvi strani te ile-vdlke? O 2. Kdo je zbral denar aa preureditev PreŽernove rojstne hiše v muzej«? O 3. Kalto premostiti prepad med ženo gospodinjo in ženo v poklicu? O 4. Koliko žensk v Ljxibljani se ne more poročiti, tudi če bi se hotele? O 5. Česa se je naučila kitajska deklica Ru-lan pri svoji beli učiteljici? O 6- Zakaj je hotela stara ženica prodati na trgu golobčka? O 7. Zakaj je telovadba na prostem bolj zdrava za organizem kakor telovadba v sobi ? O 8- Kaj so naše babice' zavezovale v robce, da so jih odišavile? O 9. Kam strela 'najrajši trpŠči? O 10. Kje je v bližini Ljubljane kolonija weekehdskih hišic? O Ll. Ali ima gospa Hjeldova kaj otrok? Ot2. Česa se möramo v današnjih resnih časih posebno zavedati? O L3. Kako shranimo jajca? O L4. Katera ženska zveza je praznovala 40 letnico? O L5. Kako pobereš drobcene črepine stekla s tal? ' O 16. Zakaij je cvetje v sobi koristno in ne samo lepo? 0.17. Kakšen nov oder smo dobili v Ljubljani? , O [8. Kakšna hrana je za bolnika najboljša? O 19. Za kakšne bolezni je vitamin E najnovejše in edino zdravilo? O ŽO. Katero kuhinjsko knjigo bi morala imeti doma vsaka dobra gospodinja? Od^^OTori: 'ZZZ—TS2 S'^OM '02 — "(^T^l^ld luexis - iCxtpBzpajd bu) maAs od S '6T — 'SZZ'^^ 'öfASJpz -gT — 'IZZ—OZZ 'ison^aoifi 'H — -(aituB^d nreJis ilup^zpajd BH) n48AS od imBLtBi[§ s '91 — 'bi^oabu «u^iiifej^j -^i _ -q^^-ijs 'i[raiozqo "fT — 'GZZ^ZZZ'^^ 'B^nnfn-x ^''SSfJ^s 'ijiseg iftuposn o afasAaCifnuajd 'zi 'gT^—"Ws 'BAoppfH ^äsoQ -ll — 'SlZ—ilZ a^srmpoj: -QT ^ '^ZZ 'TP^® ^^ ^qpo^soj "6 — 'I -j^s 'eiBoto Bm?TC[Bg -g — 'cna^soid en Bd{pBAO|sx 'L — "60^ ^i^spoSop caq -raamođat^ -g — -gO^^OS 'eiiua^n «qs^g 'S — 'TT^—0T2'n^^V «f atueAoiaAS oraipi •9d > ^ 'i-O^—'S03 '^^S "S — 'OdZ 'poi^o i5[sio§ — -ggj -iis 'Bftspd nno;B2 qö 1 In če hočete zdaj sebi in nam storiti veliko uslugo, vzemite dopisnico in označite s številkami, kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj manj in kaj vam sploh ni ugajalo. Na primer: Žt. 5, 10, 1, 15, 16 so mi bile najbolj všeč. SC. 11, 8, 2, 6 so mi bile manj všeč. St. 4, 9, 5 mi sploh niso bile všeč. To delo vas bo stalo prav malo truda in časa, nam bo pa pomagalo, da. Vam bomo mogli list še bolj približati in ga urejevati še bolj po Vašem okusu.