POSEBNA IZDAJA.
V Trstu, v četrtek 22. oktobra 1908.
Leto I
PROSTA
VODI POT K
NAPREDKU
GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJEN
l i cdništv« se nahaja v Trstu ulica lioschetto, 5 - Telefon 1570.
l'|!iMvnišlvo Dunaj V. /jontajrasse •">.
I/liiijii v Trst u 1 iii 1 ~> vsaki mesec,
NetVaukiriinn pisma sc ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina z a celo leto 11.40 K.
/.a pol leta 4.70 K.
Po/anic/na štev. 1<S vin.
JMO VI VSPEHI-
Zaključek pogajanj v železniškem ministerstvu; velepomembne pridobitve za državno-železniško osobje.
Kdor pazno zasleduje zgodovino avstrijskega proletarijata, njegove boje, njegove zmage, ta mora, če nepristransko sodi priznati, da njegovi vspehi temelje v čvrsti strokovni organizaciji. Na razrednem stališču organizirani proletarijat, je postal v Avstriji moč, s katero mora liotč ali nehote računati mednarodno združeni kapital, ('e prelistujemo poročilo avstrijske strokovne komisije, v katerem se nam z nekakim zadovoljstvom poroča, da je število prekoračilo 1 2 milijona strokovno organiziranega delavstva, moramo z veseljem konstati-rati, da leži v teh številkah izraz ogromnega napornega dela. Avstrijski proletarijat je postal velesila. Posebno zanimivo je gibanje avstrijskih železničarjev. Ono se razdeli v dva dela: Prva perij oda, dolgo neznosno trpljenje in brezmejno zaničevanje; druga, počasni razvoj železničarske organizacije. Zakon, s katerim vlada moderni kapitalizem, je naraščajoča proletarizacija in odvisnost delavnih razredov. Britko so občutili železničarji ta zakon skozi desetletja. Ali naravni odpor, katerega povzroča povsod ta kapitalistična tendenca, je zbudil misel k samoobrambi. Železniško osobje se je otreslo starih nazorov, češ da se poselj železničarja povsem loči, od splošnega delavstva.
Do jeseni leta 1905, je avstrijska železničarska organizacija prebila mnogo težkoč, vsled preganjanja svojih članov. Da je zamo-gla zmagonosno odstraniti in premagati zapreke ter da je kljub odkritim in prikritim sovražnikom postala močna, je zato najboljši dokaz, impulzivno izbnthli plačilni boj železničarjev. Prvikrat so nastopili železničarji, ki so tvorili do tedaj maso brezpravnih in v javnosti nepoznanih proletarcev, složno in disciplinirano s pasivnim odporom, zapustivši pot beračenja in prosjačenja stopili na plan, izvoje-vavši si zboljšanje gmotnega položaja.
Rezultat prvega velikega boja je bil ta, da so si železničarji nele pridobili spoštovanje v javnosti, temveč so si pridobili tudi mnogo gmotnih in moralnih vspehov. Njih organizacija pa je bila od tedaj priznana kot oficielna zastopnica železničarjev, Tako se je zaključil prvi gigantski boj, katerega je izvojevala do tedaj le malo znana železničarska organizacija. Facit tega boja je bila upoštevanja vredna pridobitev na državnih in privatnih železnicah.
Priznano upravičene zahteve železničarjev so se morale takoj izvršti, v principu sprejeta priznanja pa, za katera je vlada potrebovala za izračunanje potrebni čas, si je pridržala za izvršitev rok treh let. Taki so bili tedanji mirovni pogoji.
Ali, staro avstrijsko uradno kljuse je prepočasi korakalo |»o poti socijalnih reform, katere je gmotno razmerje avstrijskih železničarjev pa nujno zahtevalo. Prekoračenje obljubljene dobe za izvršitev danili koncesij, je povzročilo med železničarji povsem umevno nezadovoljnost, ki je od dne do dne naraščala in našla svoj zaključek jeseni leta 1907. Tedaj je izbruhnil delni pasivni odpor na privatnih železnicah. Spretnemu posredovanju koaliranih železniških organizacij, se je posrečilo preprečiti izbruh pasivnega odpora tudi na državnih železnicah. Ta hvalevredna in in previdna vodstvena taktika je prisilila pri tem boju neprizadeto vlado, da nepristransko posreduje.
Da zamore vlada, še neizpolnene obljube, dane državnim železničerjem, izvršiti, je nastopila soc.dem. parlamentarna frakcija v pro-
računskem odseku, z znamim dr. Ellenbogno-vern 20 milijonskim predlogom akcijo za izvršitev teh željA. Kakor je še vsem’ železničarjem v spominu, se je krščanskim in nacijoua/nim stru.ukant posrečilo, preglasovati ta predlog; 'stem so pa omenjene stranke očitno in neprikrito pokazale sovražtvo nap mm železniškem osobju.
In naj se tudi izgovarjajo, kolikor se jim zljubi, železničarji si bodo to izdajstvo dobro zapomnili.
Razburjenje radi izdajstva na železničarskih' interesih, katero so izvršili zastopniki meščanskih strank, je vendar le rodilo sad. Vlada je opazovala razburjenje med železni škem osobjem ki je zavladalo radi tega zločina, vest ali pa strah pred močno organizacijo, je prisilil vlado, da je mirnim potpm zahtevala, naj se kredit za 18 milijonov kron poviša, katerega ona rabi v svrho zvišanja plač državnim vslužbencem. Od te svote pripada, vslužbencem državnih železnic 8*3 milijonov za leto 1908, za železniške uradnike pa svota 1.700.000 kron, za leto 1909. Predlog je bil sprejet in državni železničarji dobe, potemtakem srn/o 10 milijonov kron. Da si je svota velika, katera sc ima razdeliti med državne železničarje, je vendar, če upoštevamo njih število, premajhna, da bi le najpotrebnejše zahteve prizadetih vslužbencev realizirala. In ker triletna čakalna doba, da zamore vlada izpolniti dane obljube leta 1905 poteče
1.	novembra t. 1., je bila dolžnost organizacije, da kot zastopnica organiziranih železničarjev, spomni vlado na dane obljube. Vodstvo železničarske organizacije jo sklic ilo dne 8. in V), septembra na Dunaj delegacijsko konferenco, katere namen je bil. zavzeti stališče na-pram razdelitvi železničarjem namenjene svote. V zadnji štev. železničarja* smo poročali o resultatu te konference. Tudi druga v zvezi se nahajoča društva so sklicala podobne konference. In zaključek teh konferenc je bil ta, da se je izvolil skupni izvrševalni odbor, ki je dobil nalogo, posredovati, takoj pri železniškem ministerstvu da se svota namenjena za železniško osobje izviša.
Pogajanja izvrševalnega odbora z želez-/ niškem ministerstvom so se pričela, 1. oktobra steni, da je izvrševalni odbor, predložil že v zadnji štev. »Železničarja* obelodanjeno spomenico, kateri je bila dodana protiizjava v odgovor železničarskemu ministerstvu. O tekočih pogajanjch v četrtek 15. oktobra in ozaključku, poročamo spodaj, kjer navedemo točko za točko izjave ckr. železniškega ministerstva in proti-izjave izvrševalnega odbora.
Ce reasumiramo gorinavedeno, moramo na kratko konstatirati, da je osobje uposleno na ckr. državnih železnicah doseglo novih bistvenih vspehov. Res je, da je tudi še sedaj dosti takih uslužbencev, katerih želje se niso popolnoma vresničile. Ali železničarji naj pomislijo, da je rešitev njih vprašanja dolgotrajna stvar, katero se ne da rešiti z eno samo akcijo, marveč zahteva rešenje tega problema, dolgo, ne-prenehano, resno in trajno delo. Dane koncesije pomenijo zopet korak na potu k napredku. Kdor tega ne prizna ta ni prijatelj resnice. Za delav-niško osobje seje dosegel 52 urni delavni leden, ki pride v korist približno 13.000 delavcem. Mezdnim delavcem, se bode deloma že obstoječi izviševalni sistem reguliral, dogovorno zn jim i samimi. Zvišanje nočne službene doklade na 1 K in razširjenje iste na vse vslužbence, ki
opravljajo nočno službo, — izvzeti so le čuvaji in spremljevalno osobje. .\alura/no stuna/rinsko vprašanje čuvajev se reši v smislu obstoječih predpisov. Svota, ki je namenjena za .zvišanji' plač delavcem, se je od 2,5000.000 K na
3,000.000 /\., toje za 500.000 K zvišala. Zahteva po izrednem aranžiranju se še enkrat predloži personalni komisiji. Prvotno določen« svota v svrho zvišanja vožnih doklad seje od ?,000J)00 na 3,000.001) /oje za en milijon h, izvišala.
Gorinavedene koncesije so, ne glede na bodoča vprašanja, za železničarje tako važna, da so zaupniki izjavili da jih s prejmejo, ker vsebujejo največ, kar se je dalo za sedaj iz-prešati i/. vlade. Steni pa ni postaviljen cilj vsem nadaljnim .reformam. Ravno vsled dejstva, da se mora boj za zboljšanje gmotnega položaja delavstva izvrševati h' koral: za korakom, je ta pridobitev le nova etapa na potu napredka.
Mi pa smo v svoji organižaciji spoznali, da je le potom tesne združitve na strokovnem polja, mogoče priboriti si od časa do časa norih vspehov. In naj le naši nasprotniki, katerim ni nobeno sredstvo preumazano, poskušajo sejati razpor v organizacije, z namenom, ki je poznan, — da namreč oslabi moč železničarjev. Njim v kljub, in železničarjem v korist, se bodo oni še bolj marljiva poprijeli dela. da realizirajo njih želje tudi v bodoče. Upoštevajte glas, s katerim se vas vabi k pristopu v soc. demokratično organizacijo, mirno sodelujte
—	v njej to jo predpogoj nadalnih bodočih vspehov !
Splošni pregled pogajanj.
C. k. železniško ministerstvu je začetkom meseca septembra 1908, sklenilo, da z ozirom na dovoljeni naknadni kredit 8'3 milijonov kron za poduradnike, uslužbence in delavce, ki stopi v veljavo že s 1. oktobrom 1908 in ozirom na kasneje dovoljenih nadaljnih W milijonov kron za uradnike, z veljavo od 1. januvarja 1909, vpo-števa sledeča zboljšanja gmotnega stanja dr-žavno-železniških uslužbencev:
'Aa uradnike : Zboljšanje sistemiziranja.
1. Pomnožijo se mesta v višjih službenih razredih.
2. Zjednačijo se V. in VI. činovni razred d rža vn o-železnišk i h uradnikov s VI, in VII. či-novnim razredom državnih uradnikov.
3. Uvede se povšali za obrabljenje uniforme po 120 kron, za vse uradnike, ki opravljajo eksekutivno službo, za uradnike blagajničarje in manipulatne pa po 60 kron, kar zahteva skupno letno svoto........................... 500.000 K
4. Zjednačijo se stanarine z ak-tivitetnimi dokladami državnih u-radnikov, v slučajih, kjer so le-te višje. Za to zjednačenje se potrebuje letna svota................... 8.000 »
Za uradnike poduradnike in uslužbence:
5. Uredi se cenitev naturalnih stanovanj ; (dovoljnjo se 20 od stotni popust). V to svrho določeni
kredit znaša letnih...................(>00.000 K
6. Ponočne doklade vslužbencev se zvišajo od l kr. na 1 krono 50 vin. in od 50 na 75 vin.; uradnikom, uslužbenim na važnejših postajah, ki zahtevajo napornejšo službo, se zviša nočna doklada od 1 krone na 2 kroni. Uvede se nočna doklada tudi za premikače, nadpre-mikače, za premikaške nadzornike
in za placmojstre tur konečno tudi za zapisovalce vozov. Nočna doklada za to zadnje uslužbence znaša 75 vin. Letna proračunska svota za vsa ta zboljšanja se določa na..............................f>00.000 K
7. Dovolijo se službene dokladi* vsem načelnikom eksekutivne o-bratne službe in sicer uradnikom 240 do 1500 kron, poduradnikom okoli 180 kron, uslužbencem pa
0	okoli 120 kron. Za to se prelimi-nira letni znesek.........................."380.000	»
8. Uradnikom vzdrževanja proge se potovalni pavšali zboljšajo približno za 200 do 300 kron : prožnim mojstrom se zviša prožni pavšal od 240 na 480 kron, signalnim mojstrom pa od 720 na 960 kron. V pokritje teh zboljšanj
se preliminira letna svota .	.	.	220.000	»
9. Strojni mojstri dobijo mesečno doklado 40 kron, za kar se
bode potrebovalo	letnih	....	80.000	*
10. Strojnemu in spremnemu o-sobju se zvišajo vozne pristojbine pribtižno za 20 odstotkov. V to svrho preliminirana letna svota
se določa na.................2,000.000	»
11. Uvede se doklada za preiskovanje' kotlov in sicer za uradnike po 10 ki'on za delavniške mojstre pa po 8 kron. Za to določena letna svota	znaša	....	30.000	»
12. Uvede se nadalje blagajni-čarska in računarska pristojbina od letnih 72 do 144 kron. V pokritje te pristojbine se preliminira
letnih............................. .	230.000	»
13. Avtomatika se zboljša v v sledečem smislu :
a) Začetna plača se zviša od 800 na 900 kron in od 900 na 1000 kron;
b) Prožni, mostov ir, stavbeni in signalni mojstri kakor tudi delav-niški mojstri v plinarnah in v impregnacijskih zavodih se premestijo v L skupino poduradnikov ;
c) Stališča kamnotiskarjev se zjed-načijo s tiskarji voznih listkov ;
d) Zapisovalci vozov se premestijo v II. skupino uslužbencev;
e) Avanzijska doba sr skrajša pri poduradnikili s plačo do vštevši 2000 kron od 3 na 2 leti, pri uslužbencih, ki so v plačilnem razredu 1000 kron od 3 na 2 leti, uslužbencem plačilnih razredov s 1500, in 1700 kronami pa od 5 na 3 leta;
f) Dovoljuje se dvoletna avan-zijska doba za vse one, ki so bili imenovani poduradnikom pred 1. janu varjeni 1906.
Za vsa ta zboljšanja se preli-mirna letni znesek....................1,000.000	>
14. Zboljša se normiranje poduradnikov in uslužbencev in se za
to določa letni znesek.................. 250.000	»
15. Zvišajo se dnevne mezde in sicer:
a) vse najnižje dnine ;
b) dnine starejših delavcev. V to svrho preliminirana letna svota
znaša.................................2,f>00.000	»
10. /Ai delavce se uvedejo določila glede odrnornih dopustov in glede prostih dtiij in sicer v smislu, da se jim v tem pogledu po mogočnosti ustreže. Za uveljavljenje teh norm se zahteva
letna svota............................1,000.000	>
Kaj so strokovno organizirani železničarji k tem koncesijam izjavili, je čitate-ljem že znano iz številke 14. našega lista, kjer smo obelodanili resolucijo, sklenjeno * in sprejeto v državno železničarski konferenci dne 8. in 9. septembra 1908. V svrho splošnega pregleda vsega gibanja, jo tu zopet priobčimo. Resolucija slove tako-le:
Zaupniki skupnega avstrijskega železničarskega proletarijata, zbrani dne 8. septembra 1908, se zavedajo velike odgovornosti, ki jo jim nalaga resni trenotek. Oni vejo, da so v tem kritičnem momentu odgovorni ne le nasproti svojim organizacijam, ampak vsem)/ delavstvu in ljudstva sploh. Svesti si te odgovornosti, so temeljito proučili ponudbo železniškega mini-sterstva glede ureditve beraških razmer drža-vnoželezniškega osobja in morajo izjaviti, da so te ponudbe premalenkostne in v vsakem pogledu nezadovoljive. Iste niso v stanu izpolniti niti naj-manje on h nad državnih železničarjev, ki so jih pričakovali od obljub železniškega ministerstva, da-
nih leta 1905. Zbrani zaupniki izjavljajo to popolnoma upravičeno, in sicer iz sledečih razlogov :
1. Glede ureditve službenega in delavnega časa se ni ukrenilo še ničesar;
2. maksimum provizoričnega službovanja še sedaj ni določen, dasiravno je to pri privatnih železnicah že urejeno ;
3. denarna sredstva,, določena za izboljšanje plač. so popolnoma nezadostna:
4. doklade dovoljeni' eksekutivnemu usluz-benemu osobju niso nikakor primerne njega težki službi; vrhu tega pa se več uslužbencev, ki imajo opravljati službo po noči, pri tem sploh ni vpoštevalo ;
5. Prožnim čuvajem se niso vzela v poštev naturalna stanovanja in se jim ne izplačuje odnosna diferenca:
(>. avtomatika pri pomikanje in avanziranju se je zboljšala premalo:
7.	izvanredna avanziranja s pomočjo ugodnih kvalifikacij in s pomočjo takozvanega »zaslužnega* križca, se niso odpravila.
To so pomankljivosti in pogreški, katerih žaupniška konferenca nikakor ne more prezreti in v svrho mirnega sporazumljenja poskuša še | zadnje in jedino sredstvo, to je, sklepa izvoliti /»osebni, izvvševalni komite, kateremu nalaga, da se spusti takoj v pogajanja s železn škim mini-sterstvom, ki naj odpravi omenjene krivice. Konferenca pooblašča ta izvrševalni komite, da uporabi v dosego cilja vsa prikladna sredstva.
Konečno pa žaupniška konferenca, izjavlja, da ne popusti ničesar od zahtev, zbranih v zakonskem načrtu poslanca Tomshiku in v Elleubognovi resoluciji, ter zahteva, da se iste izvedejo v celem obsegu.
Na podlagi te resolucije je eksekutivni komite sestavil vlogo, v kateri je natančno izpeljal jednajst točk in jo potem 1. oktobra 1908 predložil c. k. železniškemu ministerstvu osebno, na čelu mu državna poslanca Toiu-schik in Mul/er, in sicer.
Slavno c. k. železniško ministerstvo.
Koalirano. organizacijo avstrijskih železniških n-službencev in sicer splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo, društva železniških uradnikov, strojevodij, sprevodnikov in železni h mojstrov, sklicala so različne konference., na katerih se je ol) ogromni vdeležhi odposlancev razpravljalo o najnovejših od vlade ponujenih izboljšanjih in sklenilo sledeče :
Ker ponujene koncesije 1. glede skrajšanji delavnega časa in službene dobe,
'2. glede doklad za nočno služvo in drugih doklad sploh,
.'J. glede ureditve stanarine,
4. glede zboljšanja avtomatike,
5. glede cenitve naturalnih stanovanj (v čuvarnicah (i. glede zvišanja delavskih dnin,
7. glede odpravljenja pomikanj s pomočjo takozva-nih zaslužnih križcev.
S. glede medenja avtomatike pri uradvikih.
!>. glede izvanrednega avanziranja.
10. glede naprave službenih in uradnih stanovanj in
11. glede zvišanja vožne pristojbine,
nikakor niso zadostne in so deloma premalenkostne, 1 deloma pa puščajo popolnoma nerešenih večje številči jako važuih vprašanj, se koalirano organizacije obračajo na e. k. železniško ministerstvo, s pavilom, da to slednjo v svrho mirne resitvo gibanja mej uslužbenci c. k. državnih in privatnih železnic blagovali najkasneje do 1. okt. 1908 stopiti z njimi v pogajanja.
V komite za pogajanja oziroma v izvrševalni komite so bili izvoljeni sledeči gospodje :
Za splošno pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo:
Za strokovno komisijo:	lluebcv	Anton državni po-
slanec Tomschik Josip, (Dunaj), poslanec MilUcr Rudolf (Dunaj), GriJll Josip (Pfaffstiltten), \Veigl Rudolf (Dunaj), Decker Ivan (Dunaj), Hrodeckt/ (Praga), Gla-der Adolf (Brno), Koptu• Josip (Trst), Wabitsti Josip (Dunaj), Wild Karl (Hiitteldorf), Itofbauer Karl (Dunaj), llerlinger Theodor (Osvviecinir in Tavtuin Karl (Floridsdorf).
Za društvo strojevodij :
Kil/ni Karl Dunaj), Kapnik Josip (Dunaj in Dedič Fran (Plzen).
Za društvo sprevodnikovi:
TDgl Ivan (Dunaj).
Za društvo železniških mojstrov :
Chrint Robert i Olomuc), Haas Fran (Giipfritz) 1‘aitlotritz
Demeter (Černoviee) in Hrilckner (Dunaj).
Za uradniško društvo :
Dasimdprf Rudolf, pristav (Dunaj). Preit Atnnazij, re-vident na Av. sev. zah. progi (Dunaj), Marek ilugo, pristav pri državno zelezniški družbi (Dunaj), Negove.tič Rihard pristav (Trst), Zulau-ski Adalbert, pristav (Dunaj I), Kuvetvtilder Adolf, pristav pri ravnateljstvu c. k. severne železnice, Mikale Hans, pristav (Gmund .
Konečno podpisani opažajo, da je k omenjenim točkama priloženih 18 prilog, ki za vsako posebej natančno sdorilieirajo zahteve koaliranih železniških organizacij.
Nji Dunaju 1. okt. 1908.
Z odličnim spoštovanjem za koalirano organizacije : (Slede podpisi .
Dne 7. oktobra se je vršila v železniškem ministerstvu druga konferenca, katerej so pri-sostvali razven poslancev Tomschika in Mul-levja tudi poslanec Beev kot zastopnik strokovne homisije. Minister je v tej seji obljubil dati še nekaj koncesij, le-te tudi navel, a si je pridržal definitivno odgovoriti na spomenico od 1. oktobra 1908 še-le 12 oktobra. No, in minister je res odgovoril, take le:
1. Ponočna doklada se zviša na 1 krono in se vpelje ne samo za premikaško osobje, nego sploh za vse uslužbence, ki opravljajo nočno službo, tako s« na primer ta doklada dovoli lampistom, postajnim slugom in skla-dišnim delavcem. 2. Za zvišanje delavskih mezd se namerava dovoliti skupno svoto .‘5 milijonov kron. 3. Zboljša se nadalje posebno stanje spremnega osobja ; sprevodniki, ki vpravljajo stalno vlakovodno službo in ki imajo tudi druge zahtevane sposobnosti, pridejo v kategorijo poduradnikov. Tudi se storijo koraki glede nadaljnega stabiliziranja delavcev po delavnicah. 4. Spremnemu in strojnemu osobju se vozne pristojbine zvišajo za 30 odstotkov. 5. Uradnikom se omogoči, da tekom svoje 35 letne službene dobe dosežejo najvišji plačilni razred Vil. činov nega reda s plačo letnih 4400 kron. 0. Vsi tisti, ki opravljajo stalno poduradiliško službo, se uvrstijo s 1. januvar-jem 1909 faktično v kategorijo poduradnikov. Glede uvedenja deveturnega delavnika v delavnicah in glede končanja dela o sobotah ob
2.	uri popoludne ima ministerstvo še neke pomisleke.
Eksekutivni komite je izjavil takoj na mestu, da se s temi koncesijami obsolutno ne more zadovoljiti, ter je to svojo nezadovoljnost motiviral v triurni razpravi. In 12. oktobra 1908 je železniško ministerstvo res spopolnilo svoje koncesije. Eksekutivni komite je po dvodnevni temeljiti debati odgovoril železniškemu ministerstvu na njegove ponudbe. Izjavo je ponesel eksekutivni komite dne 14. oktobra zjutraj osebno, |>od vodstvom državnozborskih poslancev Tomschika in Mullerja ter zastopnika strokovne komisije, in istega dne zvečer ob 8. uri je ministerstvo zopet dalo izjavo, z nekaterimi novimi koncesijami.
Oitateljem hočemo podati natančno sliko
o	teh pogovorih ter vse izjave od obeh strani napisati dobesedno :
K torki 1. glede delavnega časa in glede skrajšanja službe je železniško ministerstvo dne 12 t. in. izjavilo sledeče.
Železniško ministerstvo je glede deveturnega delavnika in glede uvedenja sobotnega popoldanskega počitka pripravljeno, še tekom tega leta ukreniti, da se v (/lavnih delavnicah uveljavi tedenski ~)4 urni delavni čas, in da se pod 'pogojem, da ta delavni čas ostane nespremenjen o sobotah delo konča oh 2. uvi popoludne.
Začetek in konec delavnega časa ter od-. morne pavze pa se bodo sicer določale po krajevnih razmerah v sporazumu z interesiranim delavstvom.
Koliko se bode pa mogel urediti delavni čas tudi za delavce, vslužbene pri vdrževanju proge, v materijalnih skladiščih, pri ekseku-tivni pospeševalni in v delavniški službi, to odvisi od delavskega reda, ki se ga namerava uveljaviti za te delavske panoge.
Kar se tiče želje, izražene že v delavskem centralnem odboru glede 12/24 urnega turnusa za delavce premogarje v onih krajih, kjer to razmere dopuščajo, je ministerstvo že storilo potrebne korake za poizvedbe in izjavlja, da se hode lej želji polen rezu!tatov, hi jih bodo imele te poizvedbe. tudi ustreglo.
Službeni čas postajnih delavcev se bode uredile, kadar bode uveljavljen goiiomenjeni delavski red, ker se mora le-temu prilagoditi.
Ministerstvo pa ne more dovoliti, da se revidirajo predpisi glede službenega in odmor-nega časa za one železničarje, ki opravljajo eksekutivno službo. Odnosna zahteva je v tem pogledu presplošna. Pač pa bode železniško ministerstvo tudi še v prihodnjih letih dajalo v tem pogledu zboljšanja, kakor je to prakticiralo že do sedaj. Pri tem opozarja, da je na večjih postajali že začelo uvajati 12/24 urno službo in dovoljevati uslužbencem proste dneve, razven prostega časa, ki jim tiče po turnusu.
To velja tudi za strojne i:i delavniške mojstre, ki zahtevajo 12, 24 urni službeni turnus.
Tudi zahteva prožnih mojstrov, da se jim da mesečno dva prosta dneva, se bode pri u-| ravna vanj u odinornega dopusta vzela v obzir.
Eksekutivne komite je dne JI. I. m. dopoludne na lo izjavo odgovoril sledeče:
K točki 1. ozirom na to, da jo delavni čas tedenskih 52 ur uveden tudi že pri drugih ! državnih podjetjih, kakor na primer v tobačnih tovarnah i t. d. eksekutivni komite vzdržuje
to svojo zahtevo po 52 urnem tedenskem delavniku, in se ima le-ta tudi raztegniti na obratne delavnice.
Ravno tako eksekutivni komite tudi zahteva določeni delavni čas. za skladišne delavce, v materijalnih depozitih, za prožno in postajne delavce. Glede službenega in odmornega časa za spremno in strojevno vozno osobje se ekseku tivni komite sklicuje na predloge centralnega odbora za personalne zadeve, v katerih se je zahtevalo, da naj služba poprečno ne presega :tr» odstotkov.
Odstavek 7 naj se glasi tako le:
Sicer bode pa železniško ministevstvo u-veljavilo tudi nadaljna zboljšanja obstoječih predpisov i t. d.
.\u to izjavo je istega dne ob S uri z-večer železniško minislers/vo zopet sledeče 'odgovorilo :
k točki 1. Železniško initriist.evsl.vo je po pol,iiomn zadovoljno, da se r delavnicah počne z nedeljski m poči Ikoni že v s,oholo ob 12. uri
0 poln dne, pod pogojeni, da tedenski delavni čas .11 ur ostane nedotaknjen. Ob tej uri bi se začelo del/trčeni izplačevati, in izplačevanje bi trajalu najdalje do pol dveh popoludne. Vsak delavec pa bi mogel iti domov, kadar je prejel svojo plačo.
Koncesije glede določitve delavnega časa. podeljene za delavniški obrat, veljajo tudi za večje obratne delavnice, ki bodo v odnosni odredbi imenoma navedene.
Kar se tiče ureditve delavnega časa skla-dišnih delavcev, delavcev v depozitih za materi j al, nadalje prožnih in postajnih delavcev, je železniško ministerstvo že izjavilo, da izda v najkrajšem času delavski red, v katerem bode tudi vprašanje delavnega časa rešeno. Pogoji za to konečno ureditev pa za sedaj še niso 'zadosti jasni, vsled česar se ministerstvo v tem važnem vprašanju nikakor ne sme prenagliti. Iz službenih interesov zato ne more že danes določiti delavnega časa.
Opaža se, da sta službeni čas in pa odmor pri sprevodnem in strojnem osobju že v sedaj obstoječih turnusih tako uravnana, da je to osobje deležno že precej daljšega počitka, »ločim se mu je službeni čas skrajšal izdatno, preko tozadevnih obstoječih službenih predpisov. Ministerstvo tudi izjavlja, da se sedaj obstoječi odstotki gotovo ne poslabšajo. Stilizaciji 7. odstavka, kakor jo želi komite, ministerstvo nima ničesar oporekati..
K 2. točki, glede doklad za nočno službo in glede doklad sploh, je železniško ministerstvo dne 12 okt. t. 1. izjavilo sledeče:
Železniško ministerslvo je pripravljeno, zvišati doklado za nočno službo na najmanj
1 krono za noč in jo uvesti za vse. uslužbence, kojih služba odgovarja onim določbam, ki sedaj predpisujejo oziroma dovoljujejo nočno doklado, izvsemši. čuvaje, in pa vozno osobje.
Posebni želji za zvišanje nočne doklade delavniškim in strojevnim mojstrom preko zneska, določenega na 1 krono 50 vin., se ne more ustreči.
železniško ministerstvo nadalje tudi ne more vpoštevati zahteve, da se za nekatere kategorije uporabnega osobja, kakor za pre mikače, paznike pri pumpah, prožne delovodje (Bahnrichter) za premikaško in kurilniško osobje za signalne ključevničarje uvedejo službene doklade in to že radi neizogibnega vpliva, ki bi ga take določbe mogle imeti na vse druge kategorije.
V kolikor ta zahteva vsebuje tudi potovalne pavšale (za signalne ključavničarje, za paznike pri pumpah j, sc jej bode primerno ugodilo.
Tudi zahteva po nočni službeni dokladi za prožne mojstre se ne more jemati v ozir, kor se ti uslužbenci zadobili podvojno zvišanje poto valn ega pav ša 1 a.
Isto velja tudi glede zahteve prožnih mojstrov po funkcijski dokladi.
Železniško minislerstvo je tudi pripravljeno ustreči želji, da se uvedejo garantirane 'minimalne premogovne premije, analogno državno železniški družbi; stvar pa je treba še temeljito proučiti, predno se v tem pogledu izda konečpa rešitev. Vendar pa se zamore že > sedaj natančneje precizirati ravno izdana do- 1 ločba § 1. točka 4. glede uporabe materijala, i da ima namreč varčnostmi premija pri mate- ! rijalu biti v približno jednakem razmerju s zasluženo vozno doklado,
Eksekutivni komite je k temu dne 14 t. m. \ izjavil sledeče :
K zadnjemu ostavki! 2. točke eksekutivni komite zahteva, da se za proučer.je glede uve-denja minimalne premogovne premije postavi natančen termin in da se k normiranju te garantirane premogovne premije pritegnejo člani
personalne komisije, voljeni iz vrst strojnega osobja vseh ravnateljstvenih okrajev. Do uveljavljenja teh določb pa naj se takoj natančno precizira § 1. točka 4. novih norm, tičočih se uporabe materijala.
Železniško ministerstvo pa je is/egu dne k /očki 2. izjavilo:
Železniško ministerstvo je glede določitve premogovne' premije že začelo proučevati tozadevna, določila državno-železniške družbe. Tudi se bode precizirala takoj 4. točka ij 1 novih noi ni glede uporabe materijala.
Predno pa stopijo tozadevne določbe v veljavo se predložijo centralnemu odboru v odobrenje.
K !{. točki glede ureditve stanarine pod u nul ni-kov in uslužbencev je železniško ministerstvo dne 12. t. m. izjavilo to-le:
Poduradnikom in uslužbencem se je ozirom na zvišanja stanarine državno-železniškitn ! uradnikom, že marsikaj pripomoglo. Posebno se opozarja na zboljšanje avtomatike s 1. janu-varjem 1907, za kar je prelimirana letna svota 1,664000 kron. Vsled tega se to zahtevo ne more jemati v poštev.
Železtiieko ministerstvo pri tem tudi opozarja na novo proccnitev naturalnih stanovanj in na službena stanovanja, ki so deloma že uvedena, deloma se pa deluje nato, da se čimpreje uvedejo. S tem je uslužbencem pač bolj ustreženo nego s zvišanjem stanarine.
Manipulantinjam oziroma železniškim oti-cijantinjam se je službeno in gmotno stanje toliko zboljšalo, da so njih sedanje zahteve po zboljšanju plač prav neupravičene.
Temu nasproti eksekutivni komite ni izjavil ničesar.
K točki 4. zboljšanje avtomatike pri podurad-nikih in uslužbencev je želežniško ministerstvo dne 14. t. m. izjavilo sledeče:
žjednačenja kotiečne plače vseh uporabnih pod uradu iški h kategorij še ozirom na različno izobrazbo in ozirom na nejednako službeno zmožnost ne more vpoštevati.
Sicer je pa železniško ministerstvo pripravljeno. skrajšali vsem onim uslužbencem, ki so svoječasno bili mtstavljeui s začetno plačo (101) in 700 kron, prvo bližnje redovi/o pomahnjenje za jer/no leto, ako jim mej tem časom eventualno avanzijsha doba ni že itak bila skrajsana na podlagi njih izvan-redne kvalifikacije ali pa, ’ da niso bili morebiti že imenovani poduradnikom. Ako je pa -uslužbenec začetno plačo 700 kron, užival /e pol leta, oziroma, ako se mu je z izvanrednini pomaknenjem redna avansijska doba skrajšala. /e za pid leta, tedaj se mu prvo bližnje pomahnjenje skrajša le za pol leta.
Zboljšanje obstoječih norm glede avtomatičnega avanziranja poduradnikov in uslužbencev, se provede s preliminirano svoto jednega milijona kron.
S tem denarjem se zvišajo začetne plače uslužbencem in plače onim poduradnikom ki ; so kot taki še-le nastavljeni. Nadalje se skraj-1 šajo avanzijske dobe in se različne kategorije j ! pomaknejo v višje skupine.
Železniško ministerstvo si pridržuje izvesti ta zboljšanja, ker ne more vpoštevati že sedaj onih posebnih želja, predloženih od posameznih kategorij v svojih ‘spomenicah.
Pripomniti je tudi, da ni umestno, ozirati , se samo na one kategorijo, ki so navedene v spomenici.
Istočasno s zvišanjem in s zboljšanjem normiranja, se onim uslužbencem, ki opravljajo stalno poduradniško službo, tedaj tudi stalnim vlakovodjem, omogoči, da pridejo v kategorijo poduradnikov. Za zboljšanje pri nor miranju je železniško ministersvo pripravljeno tudi izdatno zvišati v to svrho do sedaj provizorično določeno svoto 250.000 kron.
Ravno tako se tudi znatno zboljša per-centualno razmerje mej uslužbenci in podurad-niki izven vozne službe.
Določevati maksimalno provizorično službeno dobo ni umestno. Službena doba pomožnih uslužbencev je že itak v sedaj obstoječih izpitnih predpisih odmerjena s krajšimi termini nego je predlagano v spomenici.
Zahteva prožnih mojstrov, da so imenujejo uradnikom, se za sedaj ne more vzeti v ozir. Isto velja tudi za analogno željo delav-niških in strojnih mojstrov.
Vendar pa se bode železniško ministerstvo i zanimalo za ugodno rešitev vprašanja, glede j pomaknjenja poduradniških kategorij v katego- 1 rijo uradnikov, a to še le potem, ko bodo končana proučevanja, kako naj bi se namreč ab- i solviranci obrtnih šol bolje uporabili v di žovno-železniški službi.
Zahteva strojevodjevih namestnikov po | zvišanju začetne plače na 1000 kron, se bode j vpoštevala.
Vsled zboljšanja normiranja se tem u-službencem, ki so stalno povetjeni z vodstvom jednega stroja, omogoči, da s plačo 1200 kron dospejo v kategorijo poduradnikov.
Eksekutivni komite je na to izjavi/ sledeče:
Eksekutivni komite zahtera, da se pri drugem odstavku točke IV7. briše stavek »ali pa, da niso bili že imenovani poduradnikom*.
Nadalje eksekutivni komite prosi, da železniško ministerstvo pove,' katere kategorije pravzaprav namerava pomakniti v višje skupine.
Ministerslvo pa je odgovorilo ta ko-le:
K točki 4. Koncesije glede skrajšanja prve bližnje avanzijske dobe, podeljene onim uslužbencem, ki so bili stabilizirani s začetno plačo 600 in 700 kron je že sama tako težko izvedljiva, da na kako razširjenje iste absolutno ni mogoče misliti.
Ottih kategorij, katere železniškii ministerstvo namerava pomaknili v višje skupine, ne more še precizno na vesli, in odnosn i načrt j predloži centralnemu odboru, da ga odobri.
K točki 5. glede ocenjevanju naturalnih stanovanj, je železniško ministerstvo dne 12. t. m. izjavilo sledeče:
Želi' zn iško minisle.rslvo je že o priliki ureditve čurajniških plač obljubilo, da bode uredilo tudi vprašanje glede naturalnih stanovanj v smislu obstoječih določb.
Ker ta izjava vsebuje popolno koncesijo, eksekutivni komite ni več nanjo odgovarjal.
K točki <>. glede delavskiih mezd je železniško ministerstvo dne 12. t. m. dejalo sledeče:
Železniško ministerstvo se izjavlja pripravljenim zvišali prelimitani znesek 2..100.1)00 kron, namenjen za zboljšanje delavskih mezd, še za na daljnih .100.000 kron in se bode željam, i zrn ženim v centralnem delavskem odboru, primerno temu znesku skuša/o ugodili.
Mezde delavcev r delavnicah severne železnice se bodo zvišale z ozirom na akord.
Ministerstvo odklanja zahtevo, da se v dveh prihodnjih letih postavijo v državni proračun 3 milijoni kron v svrho nadaljnih mezdnih zboljšanj in to s razloga, ker ne more odločati že danes o visokosti državnega proračuna za prihodnja leta. Vendar pa izjavlja, da se bodo tudi v proračune prihodnjih let postavile take svotc, s katerimi se bodo mogla pokriti sukcesivna mezdna zboljšanja, potrebna vsled naravnega železniškega razvoja.
Eksekutivni komite je nato tako-le odgovoril:
K točki 6. Ker je železniško ministerstvo odklonilo zahtevo, da naj se v državni proračun prihodnjih dveh let postavi svota treh milijonov kron v svrho nadaljnih mezdnih zvišanj, je eksekutivni komite prisiljen, zahtevati, da se ono obveže, uvesti avtomatični mezdni tarif za vse delavska skupine.
In železniško ministerslvo je odgovorilo sledeče:
K točki O. Železniško ministerslvo se izjavlja pripravljenim, uredili sistem mezdnega zvišanja in ga tudi splošno uvesti v sporazumu z delavstvom in v njegovo korist, tako kakor je urejen in uveden že pri večini žele z niš k i h rar n a teljstev.
K točki 7. srledo odprave izvanrednega avanzi-ranja, je železniško ministerstvo izjavilo to-le :
Skrajšanje normalne avanzijske dobe s pomočjo izvanredne kvalifikacije je vprašanje bistvene nravi, glede katerega tudi vslužbenci niso jednakih mislij. /,e vsled tega mora železniško ministerstvo pri njega rešitvi jako oprezno postopati in mu je nemogoče, zavzeti že danes glede istega kako gotovo stališče.
Eksekutivni komite pa je temu nasproti zauzel sledeče sla/išče in je izjavil:
K točki 7. Ozirom na krivice, ki se vsled tega godijo uslužbencem, eksekutivni komite zahteva, da se odpravi avanzma s križcem.
Železniško ministerslvo pa je odgovorilo :
Železniško ministerslvo se izjavlja pripravljenim, spremeniti obstoječe predpise o izvanrednih kvalifikacijah in pomikanjih poduradnikov in uslužbencev v predloženem smislu. Koneene rešitve pa z ozirom na važne službene interese in ozire m na to, da si glede tega vprašanja ušlužbenci sami niso še na jasnem, ne more dati ilo tedaj, dokler se o stvari opelovno ne izrazijo centralni odbori.
K točki 8. glede avtomatike uradnikov je železniško ministerstvo menilo tako-le:
Železniško ministerstvo je že dalo zagotovilo, da bode avanzijske razmere uradnikov primerno vredilo.
Kljub temu, da se tozadevnim željam, j izraženim v spomenici, niti glede odmerjenja najvišje plače (4800 kron), niti glede določitve časa, A' katerem naj bi dotičnik to plačo dosegel, ni moglo ugoditi, Železniku ministerstvo hoče vendar pomaknjenja iz X. činovnega razreda v IX., iz IX. v' Vlil. in iz Vlil. v VIL urediti v prihodnjosti na jednoten način, tako, da se bode onim uslužbencem, ki so opravljali svojo j službo v splošno zadovoljnost omogočilo, doseči najvišjo plačo 4400 kron in to po 29 definitivnih službenih letih, vštevši torej dvoletno aspirantsko službo, po dl efektivnih službenih letih. Urad- j nikom VI. statusa pa bode v smislu ravno teh predpisov mogoče doseči tekom sedaj predpisane j službene dobe do let najvišjo plačo .->200 kron.
Po sistemiziranju vodilnih mest VIL, VI. službenega razreda, bodo pridni in zanesljivi uradniki tudi zn naprej mogli preje dospeti v VII službeni razred, ako bodo za istega prosili; tudi jim bode sploh mogoče priti v VI. in V. službeni razred.
Potančuosti tega uravnanja si mora železniško ministerstvo še pridržati; opozarja pa na to, da ima v mislih edino le spremembe avanzijskih razmer uradnikov s srednješolsko izobrazbo, oziroma z izobrazbo, ki je s srednješolsko jednako vredna, in spremembe uradnikov VI. statusa.
Izjava, ekseha tirnega komi/tja jo sledeča:
K točki 8: Eksekutivni komite se hoče ozirati na poteškoče, ki baje danes še ovirajo uveljavljenje čiste avtomatike, vendar pa z ozirom na razmere, ki obstoje že pri privatnih železnicah, kakor tudi pri poduradniškem osobju c. k. avstrijskih državnih železnic, zahtevajo brezpogojno podeljenje bijenijev v plačilnih razredih s plačo 2400, 2.Š00 in 3000 kronami. Pomaknjenje je pa na jednoten način urediti tako, da uslužbenci pridejo iz X. službenega razreda v IX. iz IX. v Vili. in iz VLIL v VIL po ti letnim službovanju v vsakem posameznem službenem razredu.
Analogno bi se moral tudi ob jednem urediti avanzma juristov in tehnikarjev.
Principijelno pa eksekutivni komite zahteva da se cista avtomatika uvede za vse uradnike, bodisi z visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo in pričakuje da se to zgodi gotovo čimpreje.
'Ministerstvo je k temu dalo srnjo konečno is juro:
K točki 8: Rienijev za čakanje v plačilnih razredih s plačo 2400, 2800 in .'5000 kron se uradnikom nikakor ne more priznati; železniško ministerstvo pa hoče v določilih glede prehoda iz jednega plačilnega razreda v dru-zega, poskrbeti, da bode uradnikom IX. ia VIII. plačilnega razreda, ki so bili nameščeni s začetno plačo 1000 kron, in ki vsled bienija v plačilni stopnji 2200 kron že itak niso hitreje avanzirali, prvo redno pomaknjene za pol leta skrajšano, ako so takega pomaknjenja oziroma skrajšanaja v dveh navedenih plačilnih razredih sploh še mogli biti deležni.
Glede uradnikov z akademično izobrazbo pa železniško ministerstvo ne more spremeniti ničesar na sedanjen modusu v pomikanju; tembolj mora povdarjati, da so ti uradniki že itak v tem pogledu precej na boljšem, nego uradniki vseh drugih državnih in privatnih upravnih oblastnij.
K točki 9. glede izvanrednegn avanziranja, je železniško ministerstvo dne 12. t. ni. izjavilo sledeče:
Na to zahtevo se železniško ministerstvo z ozirom na velikanske stroške -- preko 8,000.000
-	ki bi bili s tem spojeni in iz drugih princi-pijelnih vzrokov nikakor ne more ozirati.
Ker je železniško in finančno ministerstvo odločno izjavilo, da se tej zahtevi nikakor ne more ugoditi, tudi ne samo deloma je eksekutivni komite smatral nepotrebnim, o stvari nadalje raspravljati.
K točki 10. glede službenih in uradnih stanovanj, je železniško ministerstvo izjavilo to-le:
Zahtevi po službenih in uradnih stanovanjih bi bilo z nameravanim znižanjem jednot-nih cen za naturalna stanovanja in s podelje-njem funkcijiskih doklad postajnim načelnikom dobrohotno udovoljeno in železniško minister stvo radi tega ne more o tem pogledu dajati nobenih drugih koncesij več.
Eksekatirni komite pa je na to izjavo odgovoril tako-le:
K točki 10. Eksekutivni komite sicer prizna blagohotnost ministerstva, ki ga ja pokazalo steni, da je znižalo jednotne cene naturalnih stanovanj in uredilo funkcijsko doklado, zahteva pa, da se to čimpreje realizira ter se v to svr-ho ustvari primerna stanovanjska kompetenca.
!o železniško ministerstvo je lemo nasproti zopet izjavi/o,
K točki 10: Ker so pa ustvarjenje pri- | merne stanovanjeske kompetence potrebni tudi stanovanjski prostori, katerih pa danes še ni na razpolago, in bi zato trebalo precejšnjih svot denarja, katerega danes tudi še ni na razpolago, se bode ta akcija mogla v pošte v ati še-le tedaj, kadar bode železniško ministerstvo sezidalo in pripravilo potrebno število stanovanjskih poslopij.
K točki 11. glede zvišanja voznih pristojbin, je železniško ministerstvo dne 12. t. ni. tole izjavilo:
Železa iško ministerstvo je zvišanje voznik pristojbin povprečno zn 20 odstotkov če vzelo v poštev in v /o svrho dotočilo znesek
2,000.000 kron vendar pa je pripravljeno, zvišati la znesek na 3,000.000 kron in zvišati vozne pristojbine zn 30 odstotkov.
Iz gornjih izjav je razvidno, da železniško ministerstvo v svoji skrbi za podrejeno mu službeno osobje, namerava svoja prvotno določena zboljšanja, v financijelnem pogledu izdatno razširiti in opozarja posebno na zvišanje nočne doklade na najmašnji znesek 1 krone, na razširjenje te doklade na celo vrsto drugih uslužbenških kategorij, na uravnanje avanzijskih razmer uradnikov, na vpoštevanje uslužbencev, stabiliziranih s (>00 in s 700 kronami, ! na zvišanja voznih pristojbin, na zboljšanje normiranja, na mezdno zvišanje in na nameravano uravnanje delavnega časa.
Železniško ministerstvo hoče o takih zboljšanjih ki po svoji naravi trebajo daljšega razpravljanja in proučevanja vedno zahtevati odobrenje od strani pristojnega centralnega odbora kot zastopnika celokupnega delavstva, to tudi vsled tega, ker je centralni odbor je-dina za tako odobrenje poklicana inštitucija. Zato bodo ministerstvo temu odboru predložilo vse želje osobja, ki jih je v zadnjem času predložilo.
Konečno pa železniško ministerstvo opozarja tudi na to, da imajo navedena zboljšanja zadostovati za več let in da se iste v korist železničarjev le tedaj morejo v popolnem obsegu uveljaviti, če je za pri hod n j ost zagotovljen miren razvoj personalnih odnošajev.
/jolezniško ministerstvo zatorej zahteva, (la še pred realiziranjem podeljenih zboljšanj uslužbenci dajo lojalno zagotovilo, da oni od sedaj naprej ne bodo več prihajali s zahtevami, ki bi jih hoteli uveljaviti s kršenjem rednega železniškega prometa.
K predzadnjemu oJstavku te točke je eksekutivni komite izjavil, da bode še-le potem mogel dati odnosno izjavo, kadar bodo zagotovljena ona zboljšanja. katera je eksekutivni komitč zahtevat po izjavah ministerstva It posameznim točkam.
Pogajanja s železniškim ministerstvom so bila vsled pasivnega odpora uradnikov na c. k-; Severni železnici, ki je bil sklenjen proti volji koaliranih organizacij, prav bistveno ovirana. Prav ta pasivni odpor je napotil želežniško ministerstvo. da je k zadnjem odstavku 11. točke zahtevalo od kaoliranih organizacij izjavo glede zajamčenja miru na c. kr. državnih železnicah in je realiziranje vseh svojih koncesij stavilo v odvisnost te Izjave.
Dne 1(5. oktobra je eksekutivni komite po
I	dolgem debatiranju in po večkratni interven-| čiji državnozborskih poslancev Tomschika in ; Mnller-ja v železniškem ministervu, storilo sle-' deči sklep:
Res, da so ravno podeljane koncesije drzav-noželezniške uprave v stanu zboljšati gmotni in sosijalni položaj železniškega, osobja, ako namreč nenadoma ne poskočijo cene življenskim potrebščinam, ali kljub temu se ne more vsako prihodnjo upravičeno zahtevo zavrniti. Vsled tega koalirane organizacije zapostavjanje takih zahtev, ki so odvisne od večjih denarnih žrtev ne morejo dovoliti dalje nego za štiri leta. Pri tem pa se eksekutivni komite nadeja, da se predlogom, stavljenim v centralnih odborih po možnosti udovolji.
To izjavo so podpisali vsi člani ekseku-tivnega komiteja ter sojo izročili osebno železniškemu ministerstvu. Ob jednem so se zahvalili ministru za njegovo osebno prisostvovanje in naklonjenost pri pogajanjih.
Preravska kršitev discipline.
Železna disciplina je temeljni predpogoj za ugodno rešitev strokovnih akcij. Kjer manjka taka disciplina, tam je nc-le uspešnost zapričetega boja dvomljiva, temveč dostikrat še celo v nevarnosti že pridobljeno. To spoznanje, ki tvori a b c vsakega strokovnega so-boritelja, manjka deloma pri uradnikih severne
i	železnice, kar jasno dokazuje dejstvo, da so nekateri uradniki iste železnice, medtem ko
se je eksekutivni komite pogajal v železniškem ministerstvu, izvršili nezaslišano kršenje discipline. 14. oktobra zvečer, se je na neki seji v Preravi, kateri je prisostoval od uradnikov severne železnice izvoljeni član izvrševalnega odbora, gospod Kunevvalder. sklenilo, z 12. proti (5. glasovi, takoj zn pričeti s pasivnim, odporom. Po tem sklepu se je še v isti noči brzojavnim potoni obvestilo vse večje postaje, severne železnice. Ta sklep ki je Lil storjen brez znanja izvrševalnega odbora, se je srna-: tral, kakor je bilo pričakovati, tudi v javnosti,
I nezaslišanim izdajstvom. Tako ravnanje je pre-1 grešno, če se v sredi pogajanj s železniškim ministerstvom in izvrševalnim odborom, pro . vocira pasivni odpor. «Novn preša* pravi:
Nastavi jo.nci, ki so so. dosedaj pri (lužili pasivnemu odporu, morajo prevzeti naprain svojim stanovskim tovarišem težko odgovornost. Ravno tako ima državrio-j železniška uprava prevzeti odgovornost v javnosti za vsako motenje prometa ; javnost obsoja pasivni odpor in ga smatra tembolj neopravičenim, ker je izbruhnil v trenotku, ko so s s vršila pogajanja za izboljšanje dohodkov nastavljeneev, dočim je pretežna večina vsluž-bidieev, smatrala pasivni odpor le ko skrajni) sredstvo. Upajmo, da bode le-ta poziv uplival na one uradnike, ki delajo pasivni odpor.
Časopisu «Die Zeit,» so poroča iz želez niškega ministerstva :
Državna železniška uprava je v svrho zboljšanja gmotnega položaja svojih vsiužbencev predložila državnemu zboru zahtevo zvišanja kvotnega proračuna za S .'! milijonov kron. Že v letošnjem proračunu je primerna “'.ota upostavljeua v svrho zvišanja plače, posameznim kategorijam. Skupna svota, ki je namenjena v zboljšanje materialnega stanja vsiužbencev iznaša to. milijonov kron. Kako se naj ta svota razdeli med prizadete kategorije, zato je troha še natančnih določil. Vrnemo je, če drža rno-železn iška uprava doprinese take žrtve, da zahteva od svojih rsl užbrncer zaupanje in treznost. Obžalovanja vredno je postopauje nekaterih | elementov na severni železnici, kateri nimajo upravičenih vzrokov, da so pričeli z bojem. Treba je posebno povdarjati, da prenagljeni sklv.p prar lahko orira izvršitev za železničarje tata) rožne aI,'rije. Oblasti niso mogle preiskati osobnih zahtev, dokler ni nastal mir in vil r prometu na celi progi.
Ofieijozni «Freindenblatt* izjavlja :
Velika uajiaku je, er s pasivnim odporom prime boj, v trenotku, ko namerava državno-železniška uprava izvršiti izredno dalekosežni priboljške, s sredstvi, dovoljenimi od parlamenta. ('e no nastane v najkrajšem času popolen mir, bi se morala vsa akcija ustaviti.
Dne 15. L m. je odposlala eksekutiva vsem krajnim skupinam sledeči dopis:
Dunaj, 15. oktobra 1008.
Spoštovano vodstvo krajne skupine!
Cenjeni sodrugi !
Ravnokar smo dobili poročilo, da se je včeraj v Preravi vršila še,j a nekega uradniškega komiteja severne železnice, pri kateri je bilo navzočih IS uradnikov. Nu tej seji seje proti volji železniškega uradniškega diuštva in koalicije, kakor tudi izvrševalnega odbora, ki si je ravno pogajal v železniškem ministerstvu, sklenil pasivni odpor.
Opozarjamo toraj sodruge odločno na resnost situacije, v kateri se nahajamo in na delagacijski sklep Splošnega pravovarstveuega in strokov noga društva . ki se g-lasi :
e ne more pogajevalni odbor doseči vpoštev auja vrednega vspeha, ima izvrševalni odbor nalogo, sklicati zaupnike iz vseh državno-železniških ravnateljskih okrajev, kakor tudi glavne zaupnike priv atnih železnic, centralni odbor za osebne zadeve in centralni delavski odbor državnih železnic in le-temu poveriti zadevo.
Tako sestavljeni odbor ima potem pravico, konečno odloči vati.
Razvidno je toraj, da ima pravico proklanirati pasivni odpor le konferenca in sicer le tedaj, če so koncesije nezadovoljive.
Ker je pa iz pogajanj razviden povoljui vspeh, je tako nedisciplinirano postopanje severno-želczniških uradnikov zločin, izvršen na dobri stvari vsiužbencev in uradnikov.
Centralno vodstvo pričakuje, da se sodrugi ne v sedejo na limanico ncdiseipliranih uradnikov in da istim odločno izjavijo, da pojdejo v boj le organizirani.
Za eksekutivo ,,Splošnega, pravovarstnega in strokovnega društva" za Avstrno:
Josip Gr Ml m. p. Josip Tomsehik m. p. ttudolf II Ver/Z m. p. Uudolf Milller m. p.
V nedeljo dne 25. t. m. se vrši v veliki dvorani ,,Delavskega doma“ javen železničarski shod.
Začetak shoda ob 3 i pol uri pop.
(■lostilllU
„CASA DEL POPOLO"
* (Zadružna delavska gostilna)
Trst, ul. S. Lazzaro lil ul. S. Cattorina
Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena." — Cene zmerne. — Shajališče zunanjih sodrugov.
Kavarna IJNIONE - Trst
Ulica Caserma in.ulica Torre llianca
Napitnina je odpravljena. Velika zbirka politič nih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Dragu fin Priora v Kopru.