Poštnina plažam v gotovini Leto LXVm., št. 239 Ljubljana, ponedeljek, XL oktobra 103$ Cena Dtn L- LOfENSII znaja vsaK dan popoldne, izvzemši aedelje in prazniKe. — inaerau do 30 peut rrst a Din 2.-, do lOO vrst A Din 2.50. od lOO do 300 vrst 6 Din 3.-. većjl uoseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« vpija mpspfno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNI ŠT VO LJUBLJANA, Knafljev3 nllca fttev. 5 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Glasovanje v Narodni skupščini: esiović 136, Ciršć 171 Z veliko večino je bilo izvoljeno dosedanje predsedstvo Narodne skupščine z d r. ćirićem na čelu — Tudi v senatu ponovno izvoljen dosedan ji predsednik dr. Tomašić Beograd, 21. oktobra, p. Po določilih LK>rnici Narodnega predstavništva k novomu zasedanju. Prvi njun akt je bil, da sta si izvolili nove funkcionarje, ker je z včerajšnjim dnem potekla poslovna doba za dosedanji predsedstvi, ka-fcor tudi za vse stalne odbore Narodne skupščine in senata. Ravno zaradi volitev je za današnji seji obeh zbornic, ? last i pa za sejo Narodne skupščine, vladalo izredno zanimanje ne le med parlamentarci, marveč tudi med občinstvom. Prvič namreč po letu 1926 so je godilo, da sta bili za volitve v Narodni skupščini postavljeni dve listi ne da bi že v naprej jasno, katera bo zmagala. Obe skupini sta razvili živahno agita-i in sta res dosegli, da sta od vseh 313 poslancev, kolikor jih brez poslancev "»pozicije šteje sedanja skupščina, postala samo poslanca Galogaža in Djordje Branković, ki sta bolana. Vseh ostalih 311 ->oslancev je seji prisostvovalo. fiko da je bila skupščinska dvorana polna kakor le redkokdaj. Tudi na galerijah je bilo toliko sveta %akor ga zlepa ne pomnijo. Razdane so bile prav vse vstopnice, pa še vedno *o se zglašali nešteti, ki bi radi prisostvovali seii. od katerih pa se je le redkim posrečilo priti na galerijo. Polno zasedena je bila diplomatska loža, na-ravnost prenapolnjena pa novinarska lo-ri. v katero so se poleg poročevalce" domačih listov zgnetli tudi vsi v Beogradu navzoči poročevalci mozemskih agentur in inozemskih listov. Knako polnoštevilna je bila udeležba na seji senata. Zbrali so "ve "koro ;Tsi -•^natorii. prostori na sraleriiah pa so hi1* M?di oddani do zndniega. Kekor je bilo že prej objavljeno, je bi^a v senatu postavljena le ena kandidatna lista z dosedanjim predsednikom dr. Ljubomirorn Tomašičem na čelu. Po ros-lovniku so se volitve kljub temu morale vršiti po listkih. Od 70 oddanih clasov jih je dobil dr. Tomn^ič G7. 12 listkov pa je bilo praznih. V Narodni >kupščini pa sta bili postavljeni dve li- sti. Prvo je vložil »Poslanski klub skupščinske večine«, drugo pa opozicijski klubi. Prva skupina je kandidirala za predsednika ministra za telesno vzgojo Mirka Komnenoviča, ostale skupine pa dosedanjega skupščinskega predsednika Stevana Čiriča. Izvoljen je bil Čirič. ki je prejel 171 glasov. Za Komnenoviča je bilo oddanih 136 glasov, 4 glasovnice pa so bile prazne. Obe zbornici sta si izvoli"! nato še podpredsednike in tajnike, s čemer sta izvršili svoje konstituiranje. V smislu poslovnika bosta prihodnji seji Narodne skuoščine in senata sklicani pismeno po predhodnem sporazumu z vlado. Kaj sedaj? Fo pisanju slovenskega glasila JRZ s© bile včerajšnje volitve poslednje glasovanje sedanje skupščine in bo vlada iskala drugega izhoda iz nastalega položaja Izid volitev v Narodni skupščini je izzval v vsej politični javnosti silno senzacijo, vladne kroge same pa je zelo presenetil. Še dan poprej so glasila JRS, pisala, da ima vlada v Narodni skupščini sigurno večino ter da bo kljub opoziciji še nadalje sodelovala z Narodno skupščino. Razpoloženju, k' je sedaj zavladalo v vladnih krogih, daje izraza tudi ponedeljski v Slovenec«, ki objavlja poročilo o glasovanju v Narodni skupščini pod naslovom - Poslednje glasovanje petomajskih desperadov«, nato pa pod naslovom Preživela petomaj-ska skupščina nove ljudske vlade ne more zadeti- piše med drugim: Po izidu glasovanja v Narodni skupščini je predsednik vlade izjavil nekaterim novinarjem, da svoji izjavi, dani v klubu vladne večine ob koncu prejšnjega tedna nima ničesar dodati ne odvzeti. Predsednik vlade je. kakor je iz citiranega govora razvidno, poudaril, da je delo vlade odrejeno z ustavnimi določbami in ne morda s kakšnim preglasovanjem v skupščini. Če bo vlada še nadalje skušala sodelovati s parlamentom ali pa bo iskala kakšnega drugega izhoda — eno od teh bi bilo konzultiranje naroda — je to seveda vse v rokah visokega kraljevega namestništva. Slovenec« nato razpravlja o tem, kakšen vtis je napravilo glasovanje v skupščini v krogih izvenparlamentar-ne opozicije in pravi dalje: Mi stopamo skupaj v borbo za popolno demokracijo in je jasno, da združena opozicija in ra-dikalska zajednica predstavljata devet desetin naroda napram onemu malemu neznatnemu številu reakcionarcev, ki so se danes poslednjič sestali pri nevažne m glasovanju. Danes dopoldne je bila sklicana konferenca poslancev JRZ v Narodni skupščini, da se posvetujejo o nadaljnih korakih spričo položaja, ki je nastal v Narodni skupščini, kjer je ostala vlada v manjšini. Posvet kluba JRZ Beograd, 21. oktobra, p. Na željo vlade je bila danes dopoldne sklicana v Narodni skupščini konferenca poslancev, ki pripadajo JRZ. Konference se udeležuie blizu 100 poslancev. Navzoči so tudi vsi člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu. Na konferenci razoravlja-jo o položaju, ki je nastal v Narodni skupščini in o možnosti nadaljnega sodelovanja z njo. Glavno vprašanje tvori vprašanje proračuna, ki bi ga vsekakor morala sprejeti še sedanja Narodna skupščina, ako ne bo prej razpuščena in razpisane nove volitve. Evropa si je oddahnila Povsod so z olajšanjem sprejeli vesti o zbližanju med Italijo in Anglijo Sknnni italiiansfiti in angleški Skupni italijanski komunike Pariz. 21. oktobra. A A. Havas poroča iz Londona: Vtis olajšanja po včerajšnjem preobratu je še zmerom velik. V javnosti vlada optimizem, vendar si seveda ne prikrivajo mnogih težkoč, ki ^e niso razčiščene. Čeprav je odstranjena velika zapreka, ust var jena I napetostjo v Sredozemskem morju, se seveda še ni moči nadejati takojšnje ureditve italijansko-abesinskega spora. Razgovori, ki so se začeli, se ne morejo na kratko končati. Iz Rima pa poroča Havas: Po informacijah iz poučenih krogov je jasno, da je bil namen obiska britanskega poslanika pri Mussoliniju. da so napetost omili. Prav tako jasno je pa tudi, da je snoči napetost res precej ponehala. V istih krogih naglasa jo, da se razgovori nadaljujejo in da ni izključena možnost sporazuma. Vzlic temu pa izjavljajo, da ni še nič zanesljivega znanega, ali obstoje konkretni predlogi, še manj pa, kaka je njihova vsebina. Vsi politični krogi priznavmo uspeh posredovanja Lavala in dodajajo, da je Italija neprestano kazala duha širokega pojmovanja raznib elementov v sedanjem trežkem položaju. Italija želi tudi nadalje sodelovati z drugimi državami za splošno blaginjo. Angleški in francoski komunike Rim. ji iktotra. d 0 oni?ku *nyle škega poslanika Dru mm onda pri Mu s. solini ju je bil izdan včeraj naslednji komunike: Angleški poslanik sir Eric Drummond je 18. t. m. obiskal šefa italijanske vlade ter mu ponovno zagotovil, da angleška vlada nima namena, da podvza. me kakšno akcijo v sporu med Italijo in Abesinijo, ki bi šla preko kolektivnih obveznosti Anglije kot lojalne članice Društva narodov ali preko tega, kar bi Društvo narodov sklenilo ali priporočilo V soglasju s paktom DX. Sir Kric Drummond je tudi izjavil, da zadržanja angleške vlade v tem vprašanju nikakor ne vodijo razlogi egoističnega interesa. Vse take trditve so absolutno brez vsake podlage in jih morejo razširjati le ljudje, ki so slabo informirani ali pa žele sejati razdor. Enak komunike je bil objavljen tudi v Londonu. Baldvin o angleški akciji London. 21. oktobra, d. Predsednik vlade Baldwin je potrdil včeraj v govoru, ki ga je imel v VVorcestru stališče angleške vlado kakor sta ga obrazložila angleška noslanika v Parizu in Rimu v s volih razgovorih. Baldwi.n je dejal• »Velika Britanija ni podvzela nobene osamljene akcije in je rudi ne bo. Cilj, ki ga skušamo doseči, hočemo doseči skupno z narodi, Id tvorijo Društvo narodov. Mi ni Smo niti za korak pred njimi in niti za njimi in nočemo napra. viti tudi nobenega koraka, kakor v so. glasju z onimi, ki sodelujejo z nami. Položaj na frontah Odmevi v pariških listih Pariz, 21. oktobra. A A. Skoraj ves današnji tisk izraža največje zadovoljstvo, ker se sme z vso pravico ugotoviti, da je napetost znatno popustila. Vzlic temu ne laje, da ie treba še mno?o storiti, preden bo at>esin?ki spor urejen. Zadovoljni so vsi listi, razen skrajnih levičarskih- *Oeuvrec ugotavlja, da so odstranjena vsa nesoulasja med Londonom in Parizom ter Londonom in Rimom. Podobno ugotavlja tudi Excelsior;, ki prr.vi. da je vsem odlegle, ker so se j*>-kazale nove nade v mirno likvidacijo spora, vzlic temu pa -;vari pred pretiranim optimizmom, ker mir 5e ni zagotovljen. Sedanje stremljenie gre le za tem, da se zavarujemo pred nepremišljenimi dejanji, ki bi mojjli roditi katastrofo. »Matint ugotavlja, da se je v zadnjih urah razpoloženje v Londonu popravilo proti vsakemu pričakovanju in da je nastopila izredno primerna atmosfera za na-daljne razgovore Tudi tlournak ugotavlja zboljšanje položaja, pravi pa. da ni mogoče pričakovati takojšnje ureditve spora. Razgovori, ki pridejo sedaj na vrsto, bodo zahtevali precej časa. Nadomestne senatne v Franciji Pariz, 21. oktobra. AA. V Franciji so »e vćeraj vršile volitve ene tretjine senata Itezultati s0 naslednji: Kandidati nezavis nih skupin so dobili dva mandata k0n zervativci nega republikanci 26, "desni carski opublikanci 27, radikalni repub:i kanci in nezavisni radikali 5, radikali in radikalni socijalisti 38, republikanski in nezavisni socijalisti 2. francoski socijalisti 2, socijalstli 2, in komunisti 2, ekupno torej 107 mandatov. Rezultati včerajšnih senatskih volitev niso skoraj v ničemer spremenili razmerja, ki se je ustanovilo med poertinimi strankami in skupinami že pri volitvah prvih dveh tretjin francoskih senatorjev. Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' §t. 26. — CELJE: celjsko uredništvo! Strosamaverjeva ulica 1, telefon ftt. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št 10.351. Sir Artur Henderson umrl Pokojnik je bil predsednik razorožitvene konference in eden najuglednejših voditeljev angleške delavske stranke London, 21. oktobra, z. Davi je preminil v starosti 72 let bivši angleški zunanji minister in predsednik konference za razorožitev Arthur Henderson. Že dolgo časa je bil bolan. Zadnje dni so ga prepeljali na kliniko in ga operirali. Njegovo stanje pa se je zadnje dni ra-pidno poslabšalo in je davi ob 2. izdihnil. Arthur Henderson je bil eden izmed voditeljev angleškega delavskega pokreta in velik diplomat. 2e leta 1903. je bil izvoljen za poslanca in tedaj se je pričelo v delavski stranki novo politično življenjo. Dve leti pozneje je postal prvič angleški zunanji minister. Tudi po vojni je bil Henderson med delavskimi voditelji. Leta 1924. je bil v prvem laburističnem kabinetu zopet zunanji minister. Ta resor je prevzel tudi pet let pozneje, ko se je sestavila druga socijalistična vlada, L. 1931. pa se je pridružil laburističnim poslancem, ki so izstopili iz stranke, ker niso hoteli podpirati Macdonnlda in njegovih prijateljev, ko je sestavil nacdjonalno vlado. Kmalu nato je postal predsednik razorožit vene konference, ki se je baš tedaj ustanovila. Zastavil je vse svoje sile za veliki razorožit veni pokret in vodil konferenco z neomajnim optirniz-mom. S premišljeno taktiko je krčil med narodnemu pacifističnemu pokretu pot, na kateri ga je sedaj dobit Ha smrt. Velika monarhist ična iestacija v Atenah Na ogaronunero zborovanju v atenskem stadionu je general Kondiiis obrazložil program svoje vlade Atene. 21. oktobra. A A. Včeraj se je vršilo na stadijomi veliko politično »boco-vanjc. ki r,c je -premen iu v enodaŠlKJ manifestacijo c*!e prestolnice /a monarhijo in kriilja Jurija Zborovanje je bilo napovedano za 15. um, a /e mnogo prej s<> ->c zbirale na prostornem stadionu velike mase ljudstva. Ob napovedan' uri je bilo na >r.adk>mi gotovo ž-c »ikrtHi 60000 ljudi. Mnogo ljudi je moralo ostati /unaj in sn -e zbra'i v parku polen stadiona, kjer so h li postavljeni zvočniki. Zborovanja so e« ode ležite korporativno r.izne velike organizacije, korporacije in društva, kj *-o pnš a S svo*'rni zastavami n.» 6©kl sprevodov ri pr neslo tudt mnogobrojne stik« kra'ii. Ma*a je neprestano manefestirala in prepevala kraljevsko himno Y Mreni stadiona se je razvrstila vojska med stadionom pa so krožilc cele eskadrile vojnih letal. Ob lise je pripeljal na stadion rtredsednik vlade in začasni regent, Venera' Kondilis v spremstvu celokupne vlade M?si ^a je sprcjc'a z nepopisnim navdušen: m V svojem govora ie KondiPs najprej pozdravil vojsko, ki ji vlada bre/meuv) zaupa, a ii /atr tudi posveen največ sVrh? Namen tesa velikega zborovanja, je dc;al Kondilis. je da se narodu po;as-->ijo pr;vc namere sedanje vlade, k^' r.'" pnšla do up-a-ve države s pomo-io kakega vojaškega pokreta ali kakeca druaerj:^ tajnega cibmja. neneno odločno odpravijo situacijo, ki je povzročala največji nemir. Govornik je povdaril, da si ogromna večina naroda želi restavraeije inon«rh; je. Obraz ložil je že znani pnHiram svoj« vlade, ki se nanaša na |ftQj0ajnifif jjn vojske, reorganizacijo davčnega sistema, na izvajenie socijalne politike, ki bo otnogočala pravo in praviJi 1 sodelovanje med kapitalom in de'om, reorganizacije pravosodja, pjosvete. javnih del. higijene m zagotovitve ek.siarten ce vsem 0ršk;m emigrantom. Ta progrim bo predložen kralju in parlamentu v odobritev, če bo vladar izrazil svoje zaupa«ije vladi. Govor general«! ICondihsa je bil »prejet 7. viharnimi ovacijami in aplavzi. Nato je predsednik federacije bavsih ro-ial i stičnih bojevnikov preČital adreso v 'menu naroda zhraveua na stadionu, s katerim se Kondih« prokVrnira mi-mo in nad politični mi strankami za Sefa zmagoslavne borbe za domovino in kralja. Tusmčn jeli to adreso z burnim v/klikanjem in manifestacijami za kralja. Kondilis se je zahvalil, povdarij da hoče sprejeti vodstvo vscgft ljudstva in ostati zvesrt velrikim idealom, za katere se sedaj bori vsa GrCija. Zborovanje je bilo s r*Vn končano, velike mase ljudstva pa so še dol^o manifestirale po mestu, prepevale kraljevsko himno in patrijotlkc pesmi. V&s č-as je povsod vladal popoln r^d in mir. Hudi viharji na morju Mnogo ladij je v nevarnosti — Promet v Rokavskem prelivu prekinjen London, 20. oktobra. AA. Na južnem angleškem obrežju je divjaia strahovita burja. DopI^j se ve o treh človeških žrtvah. Britanski paznik Verdulia< je poslal radiogram SOS za nujno pomoč. Par-nik javlja, da je Popadka že v rešilnih čolnih. Posadko finskega parnika >StY>^, o ka terem So že včeraj poročali, da. jo naso_ del, so vso rešili. Tudi norveški parnlk :Inga se nahaja v nevarnost: na izilrvu Mečeva. Paj-nik -Higrhland poroča, da je izgru-bil vijak Hudo Poškodovan je tudi -^Gormer... vendar se je vlačilcem posrečilo pričvrstiti ga z verigami. Hamburg, 21. oktobra. AA. Na sever- nem morju je včeraj divjal strašen orkan. Okro£ 90 ladij se je z odprtega morja zateklo v zavetje h.nnburških valodomov. Neka franc<>«ska ladja je nasedla na plitvino v bližini otoka Amrum, kri pripada severnemu Fri.sijškemu otočju. Tudi promet med Dansko in Anglijo je bil jfi nekaj časa prekin jeai< London, 21. olotobra. AA. Vi Kat kj je divjal včeraj nad Rokavskim prelivom m ob severovzhodni angleški obali ter na Baltiškem morju, je napravil mnogo škode. Parnik »Pendenis« se je v Švedskih vodah potopil. Tudi o »Varduliji« ni nikakih vesti. Baje se je posadka tega parnika rešila v čolne. Na pomoč 90 }\m posflalj cek> vrsto ledij, kri jih pa doslej Se ni*o nmsle. Pogrešajo vseh 3° mož posacHce. Italija ima 1,200.000 moz pod orožjem Kim, 21. oktobra, tr. Po uradnih podatkih, ki jih objavljajo italijanski listi, ima sedaj Italija z mobilizacijo letnikov 1911, 1912, 1913 in 1914 pod orožjem 1,200.000 mož. Od tega jih je en milijon v Italiji, 200.000 mož pa je bilo poslanih v Afriko. Listi zavračajo trditve inozemskega tiska, da je zaradi vojne v vzhodni Afriki oslabljena vojaška moč Italije v Evropi in dokazujejo, da je »k> v Afriko samo pet divizij, dočim tvorijo ostanek afriške vojske prostovoljci. »Giornale d' Italija* piše, da se varajo vsi oni, ki mislijo, da se Italija spričo vojne v Afriki ne bi mogla uspešno braniti doma. Italijanske meje so danes bolj vame ko kdaj poprej, ker stoji na straži ne samo volaka, nego ves itah'janski narod. Novi prokurator v Ljubljani Sorzna DOrOČila. Beograd, 21. oktobra, p. S kraljevem ukazom je imenovan za državnega pravobranitelja v Ljubljani dr. Jože Vidmar, dosedaj svetnik pri državnem pra-vohrajiilstvu istotanL Curifc, 21. oktobra: Beograd 7.—, Pariz _'0 25, London 15.11, Newy©rk 307.25, Bruselj 51.675, Milan 24.96. Madrid 4193, Amsterdam 208.30, Berfan 123.«), Dunaj 5A.—, 37.86, MZ«! 2-50» Jugoslovanski javnosti Ljubljana, 21. oktobra Skrajni c&s je, da zremo realnosti v obraz in ae zavemo, da živi izven naših državnih mej okrog 2,350.000 bratov in sester, torej skoraj 1/6 našega celokupnega prebivalstva, katerih narodna, kulturni in gospodarski obstoj je v nevarnosti in do katerih imamo mi Jugoslovan: v lobodi striktne, konkretne in neodložljive dolžnosti. čeravno ni potrebno, vseeno poudarjamo, da je usoda teh na§ih bratov in sester črna, od dne do dne bolj obupna. — saj je njihov boj za ohranitev narodnih in človečanskih pravic vedno težji in te. žavneJSi. Izrinil t 00 jih ie iz vaeh polj udejstvovanja in na vseh koncih in krajih so izpostavljeni vedno večjemu pritisku. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da je tu nevarnost, da kloni jo pred navalom silne premoči, ki poleg tega ne izbira sredstev v borbi za dosego svojega cilja. Zato bo njih krlci po pomoči vedno jačji, da ne rečemo obupnejši. g na vssjk način taki, da mora zganiti srce slehernika izmed nas in najti odmev ter odziv v zadnji vasi In nafbcdnpjBi koč'. Toda ne iščejo pri nas samo pomoči, tudi opozarjajo nas. da naj jih nitear ne mdjali v poslednfih krčih Odgovornosti za te očitke ne sprejme, mo, čeravno smo do sedaj deloma ginssUt. ker smo kot narodna celota bolj stali ob strani in le , Družba Sv. Cirila in Metoda, Gasilska zajednica dravske banovine. Hubadova Zupa J. P. S., Jadranska Straža. Jugoslovanska Strokovna Zveza, Jugoslovansko profesorsko društvo, Klub jugoslov. akademikov iz Trsta, Gorice, Istre, Klub Koroških Slovencev, Klub Koroških Slovencev. Klub Primork, Kolo ju gosi. sester, Narodna Odbrana. Narodna socijalna strokovna zveza. Organiza-torrno propagandni odsek S. j. e. u., Pevska Zveza. Primorsko akademsko stare, šinstvo. Prosvetna Zveza, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo. «Soča> — mat'ca. Sokolska župa — narodno obrambni odsek. Starešinska organizacija -rJadrranr*. Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca. Streljački okrug, društvo «-Tabon\ Udruženje četnikov, Udruženje ju^rosl. narodnih železmčarjev in brodariev. Udružen ie rezervnih oficirjev. Zveza kmetskih fantov in deklet, Zveza kulturnih društev, vsi v Ljubljani. Mariborski harmonikarji v Grazu Prisrčen sprejem in izredno lep uspeh mihoves?- sobotnega koncerta Ciraz, 20- oktobra ftaš generalni kanzaft v Grazu je povabil mlade mariborsike harmonikarje na gostovanje v Avstrjo. Temu častnemu vab&ki so se maM hatrmonikaj-ji radi odzva_ 1L V soboto popoldne je potegnil cRdeči Fre*noelj> 22 matokov z njibovim. vodjo g. Vilkom šustersičem in z mamicami v Graz, kjjer jih je prisrčno sprejela, velika množica. Avtobus se je počasi pomikal skozi gost špalrr do Rrttensalaf kjer so ae m&KSki preoblekli v narodne noše, po_ tem so se pa v družbi gradkih otrok odpeljan z žično žeJezraco na Stari grad in Si ogJe*l»H mesto. Zvečer je bila velika koncertna dvorana nabito polna. Vstopnic je bilo zmanjkalo že prej, mnogi so morala oditi z zagotovilom, da pridejo malčki iz Jugoslavije zopet in da ostanejo dalj Časa v Gra^ zu. K našim harmomkarjem so prišli na oder avstrijski malčki, čiand zbora iz Sv. Petra pri Grazu; ki so jugosloveskim. tovarišem zapeM lepo pesem v pozdrav, potem je pa mala deklica nagovorila nase harmonikarje in njihovega vodjo v lepih besedah, izražajoč veselje avstrijskega naroda, da more prisrčno pozdraviti v svoji sredi mate harmonikarje iz Jugoslavije. Za tople besede se ji je zahvalil vodja g. šustensič, povdarjajoč izredno veselje nad prisrčnim sprejemom. Potem so pa nasi malčki zaigrali f široko tn vesedo j so razfaegnlh" svoje male harmonike, iz I njihovih mladih grl je zaorila pesem, po dvorani je pa zadonelo navdušenje- Lju^. d je kar niso vedeli kaj bi bolj občudovali pestre narodne noše disciplino zbora ali prelepo slovensko in jugoslovensko narodno pesem ter ubrane glasove malih pevcev. Navdušenje je bilo vedno večje In kdo bi zameril ljudem, če so tu pa tam kar med koncertom prihajali na oder in poljubljali naše malčke. Prvi del koncerta je zaključilo narodno kolo, ki so ga malčki odlično zaplesali, da je bilo navdušenje po dvorani še večje. V odmoru je stopil k pevovodji naš generalni konzul in se mu prisrčno zahvalil f da je s svojim zborom tako utrdil sloves naše narodne pesmi v tujini. Dejal je, da bi lahko primerjala mariborske harmonikarje Rdečega križa s slovitim zborom «Wie-ner Sangerknaben^. Mariborski harmoni. karji so že zaradi ustanove, pod katero zastavo delujejo, poklicani, da prepotujejo vso Evropo in pokažejo, da je Jugoslavija dežela lepih narodnih pesmi i krasnih narodnih noš in vedrih značajev. Zastopniki tujih držav so se dogovorili z vodjo glede gostovanja mariborskih harmoni. karjev v državah, ki jih zastopajo Tuda v drugem delu koncerta se je navdušenje stopnjevalo, posebno je ugajal občinstvu ples ^Trojanac*. ki so ga zaplesali mala Nada. Jelka in Marjanček. Z burnim odobravanjem so bili sprejeti tudi sol ospe vi male Jelke, štefuca Mari-jančka ki Milančka Po koncertu se ljudje kar niso hoteli razi ti. Razvrstili 90 se pred palačo v Spallr ln čakali na malčke, da so vstopili v avtobus. Ko je krenil av„. to počasi nazaj proti Mariboru, so ljudje še dolgo mahali našim malim harmonikarjem v slovo in klicali: «Na svidenje!> Spomnite se Judenburga? Akcija za nabiranj« prispevkov ta spomenik slovenskim vojakom v Judenburgu lepo napreduje. Vendar ie ni zbrana rvota. Jo; jo potTebujemo za kritje stroškov naprave skupne vojaške grobnice za slovenske vojake. Spomnite se, ki dosedaj Se nirte poslali »vo;e«a darila za to plemenito svrbo, na one težke Čase med svetovno vojno, ko ste sami ali pa so vasi svojci ležali lačni in premraženi v zasneženih strelskih jarkih ter glednl; srrrrh* iz obraza v obraz, in spoznali bodete. kaj dolgujemo onim, ki jih ni bilo več nazaj. Vaš prispevek bo le mala oddolžitev spominu naš:h so rojakov, ki so morali žrtvovati e»v»je življenje. Prispevke je poslati na Knew>skofiiski ordinarijat v Ljubljani z označbo >*n Juden-burffc. Vsi oni. ki žele prisostvovati blagoslovitvi skupne vojaške grobnice v Judenburcru, ki se bo vršila dne 10. novembra na; se javijo dr. Kamnšieii. odvetniku v jubljam, Tavčarjeva 10. Vožnja r. autobusom bo stala tja in nazai UMU Din. ki jih je nakaaatr najkasneje do 1- novembra t. 1. na Zadružno zvezo r Ljubljani z označbo >7o Juden-IrargC — fMhrr za nostavtfpv ^nom^nika ju-de^nhiirškim sloven«Vim voinkom. (pisarna d«r. Kamušičđ, Ljubljane). Smrtna nesreča Ljubljana. 21. oktobra. V petek zvečer se je v bližini mestne klavnice te/ko pone-reoil mlad de'avec in danes ponoči je v bolnici podlceel poškodbam. Na skedenj gostilne pri Lesjaku je hodil spat 33 letni brezpo-eln! Jože Avbolj, ki je čez dtin običajne delal pri Predoviču ali pa kjerkoli prijel za kako delo. Okrog 17. je lezel po lestvi, a ko je bil prav na vrhu, je nenadoma omahnil in padel zviška na betonska tla. Nesrečnež je priletel iz višine šestih metrov naravnost na glavo, si prebil lobanjo in pretresel možgane ter obležal nezavesten. Iz ušes in nosu mu je udarila kri. Na pomoč so poklicali reševalce, ki «0 ga naglo prepeljali v bolnico, čeprav je bilo takoj videti, da so Avblju ure štete, so se zdravniki zelo zavzeli za ponesrečenega delavca, a vsa zdravniška pomoč je bfla rman, Dva dni je ležal nesrečni Avbelj v agoniji, danes ponoči je pa do-trpel. Pokojni Avbelj je stanoval na Mline-m pri Bledu in je prihajal v Ljubljano le od časa do časa na kako delo. Njegovi starši žive na Jezici pri Ljubljani. Bi! je miren m simpatičen fant. Dva vlomilca 11»: 1 ključem .Ljubljana, 2d. oktobra V soboto dopoldne pkrog 11. sta skoraj neslišno stopila v trgovino Koritnik pred škofijo dva mladeniča, Oprezov^la sta na vse ctrani in ko eta videla, da je trgovec zatopljen v čitanje lista, je eden naglo segel po skodelici z denarjem in urno poba-sal okrog 2f>0 Din. Nenaden suan je zdTa-mil trgovca kz zatopljeno«ti? a Se predno je uteg-nil intervenirati, »ta jo mdadeni ča ubrala iz trgovine, trgovec pa za njima. Njegov klic >Primiite tatu!< je našel hitro odziv m že čez nekaj minut sta bila podjetna tatova na varnem. Stražnik je oba odignad na policij^ in tam »o pri Sle na dan še zanimive stvari. Pri enem eo našli orednjeveiik stanovanjski ključ. Odkod ta? se je zanimal kriminalni uradnik g. Makroi. Ivan je zardel, potem se je pa naglo zlagal, da je tetina last. No, »teta* se je kma'lu pojavila sama. Bil je fotograf g. Dolenc s Starega trga, pri katerem sta maflo prej -« ponarejenim kJljučem odprla stanovanje in pobrala precejšen plen. Odnesla srta mu zlat prstan s safirjem. zlato verižico z obeskom (srce), medaljon s sliko, zlaV> brošo za narodno nošo, zlate uhane za narodno nošo. zlat verižni prstan, dva stara poročna prstana, par zlatih uhanov in še več drugih malen ko*ti v »kupni vrednosti okrog 10O0 Din. V«o ukradeno robp sta odnesla k nekemu zlatarju, ki ;o je kupa in zlato takoj razstoPii. Seveda bo imel mož sitnosti na Policiji Očivldn.) pa mlada vlomilca a tem plenom »isrta bila zadovoljna, kajti pni ure pozneje sta ce že pojavila v Korit-nikovi trgovini, kjer eta pa slabo naletela. Vse kale. da sta v zadnjem ča»u iz vršila v mestu še več vlomov in tatvin. Policij* Je pri Ivanu nasla skoraj novo zUato modTo oble ko. Obleka je bila prej sver la in je nedvomno, da je bila tudi ta okrj dena. La^niki vseh teh predmetoT na„ se jaarijo na policiji ▼ Bo^i št. 24 psi p -Macar< hu. Tam je na razpolago todi maj hen fV>t>ert. Policija tata se zaslišuje in se obetajo zanimiva raokritja. Kdaj bo postavljen kraljev spomenik? Treba se je odločiti glede ureditve Zvezde in razpisati natečaj za idejni osnutek spomenika Ljubljana, liL okUubra. Ljuildjana še ni Pji,»zi,a tenieljnega kamna za kraljev spomenik, čeprav smo napovedovali, da nameravaj^ vzi*iati ka. men o>b obleLnicJ kraljeve ijmrLi. Pa tudi Zvezda še ni urejena puimerno za potstii-vitev spomenika- še manj: nrtao Se ^e niti omočili za načrt ureditve. Kdaj 5*0 bodo, ne moremo napovedati, saj na vpra_ sanje ni mogel odgovoriti niti predsednik mastne občine. Nekateri bi rada iz teg:a kovali kapital ter še bolj komplicirali zadevo- Mahnili «0 oaio Po odboru, če*. «ia bi labko Po-ložil temeljna kamen, ne glede na to, da še ni določeno, po katerem načrtu l>o urejena Zve^ia. Nepristranski oPazovaleč gle-tla z mešanimi občutki na to ter sc mru vsiljuje občutek, da se odigrava značilna slovenska kome dija. Ugotoviti m&BtpBp predvsem, da se od_ bor za postavitev kraljevega spomenik^! ni mogel odločiti za položitev tem^ljne^a kaimna ob obletnici kraljeve snnrti vz dveh razlogov, in sicer, ker bi bilo te?.k > spraviti v sklad pietetno svečanost ob iale-etni obletnici s slovesnostjo polaganja temeljnega ivamna in ker pač še ni padla oddocrtev, kako >**> urejena ^eoda. To pa po mnenju nekaterih ni opravičilo- Trde, da bi lanko Položili temeljni kamen, najsi bo Zvezda urejena tako ali drugače. Baje bi bilo vseeno, kje bi položili temelj ni kamen, češ, da bi se ureditev morala prtLag^dlti spomeniku m ne spomenik okolici. Kiparji, ki ee zanimajo za ras?p»s nate. čaja za o'sn'U'tek kraljevega spomenika, ee pa vprašujejo predvsem, kje bo Sftai. kajti od tega zavisi, kakšen naj bo apome-nlk. Da se spomeniku ni tretaa prilagoditi okolici, je milo rečeno 8anešn^> Samo pomislite, kaj bi bilo, če bi se Meštrovi-čev Grgur Nin&ki ne prilagodM okolici-In takšnih primerov je nešteto* da »o s« morale s-kmLpture, četudi «0 bile še tako mogočne ter d*>minirajoče. podreidati okolici, saj bi bres arhltelctoneke Bkladtio»ti izgubUe ves »voj arhdteiktorjflki pomen ter bi bile estetsko nedopustne. Ofcoiica., to se pravi več objektov, bi ee vedno te*_ je prilagodila skuJpturi, kakor kip nji. To je vendar povsem jas*v». Zato je pa tudi treba urediti Zvezdo, preden je postavljen spomenik. To sicer ni absoluten pogoj. *• Je znano, kako bo urejena okoliea spomeniška, se pravi, če je že določeno. Po katerem načrtu bo mre j en a. Zdaj sta se vedno v razpravi dva načrta, ki sta toliko različna, da bi osnutki za ta ali oni načrt ne mogli biti emaki. Pr' tem pa moramo upoštevati tudi, da ni-hče ne ve, če se ne bo oglasil še kdo « kakšnim naortom. Prav tadc0 Pa ne vemo, če sploh r^sno mislijo urediti Zveado m če se ne bo ureditev zavlekla še za več let, ker imamo pač tako br*dke skušnje. Zaradrt tega bi bHo pologanje temei^jega kamna prenagljeno, kajti lahko bi ee zgodilo, da bi arhitektu ne šlo v račun, da je beš tteti prostor določen z& spomenik in bi nazadnje razkopali terruJ j ter nsopet začeli graditi drugje. Načrta ureditve Zrverzde določata, kje naj stoji spomenik, zato pač ni -vseeno, kje bi naj pol^žSH temelj. Izven razprave je že. da je Zvez nrtnien si me spoznala? ¥6o je tis*i° »ime ni va?no.« »Kaj je potem v?.?no? »Nič.« »Sida . .« Strašni udaici ki so padli po njem iz ničnih priznanj, so mu zdrobili mr in oiahost. Planil ;e k n-ej. jo zgrabil za roke, stresel in kriknil s Čudno spremenjenim glasotn. kakršnega Sida še nikoli ni slisVa: »Ti si me varala. Zanosita si z drugim. In sedai m? nočeš ni« povedati, kdo ie ta. ta...« Tedaj je hipoma izginil nien mir. živci so jI zatrepetali in z močjo, ki je Ervina osupnila, se je osvobodila njegovega trdega prijema. Odskočila je vstran, obstala pred toaletno mizico ter zaupila s histerično hreščečim glasom: »Stran! Ne dotakni se me! Da, varala sem te in te še varam. Zanosila sem z drugim, ker s teboj nisem mogla, ker sploh moški nisi.. Ako ŽeKš m ti bo potem odleglo, ti povem vse, od začetka do konca, l.kibila sem Hrttcesa z vsem Ognjem svoje mladosti, še preden si stopil na pot mojega življenja in ga tmiča. Ljubila sem ga in sem se hotela z njim poročiti, prav tedaj, ko je segel zverinski pohlep tvojega očeta po našem domu in ga zrušil. Ko si se kalror jež v lisičjo lukno vrnil v Silanovino, si mi bil zopem in imela sem zate le pomilovalen posmeh. Niti v najbolj neumnih sanjah ne bi bila mislila, da postaneš kdaj moj mož . . . zahteval, da postanem tvoja žena in 5 tem rešim zanj Silanovino, njegovo kraljestvo m veljavo. Nateral me je v zagato, iz katere ni bik) nobene druge rešitve več. Vdala sem se in stopila ? teboj pred oltar, toda moje srce je ostalo daleč od *ebe: bilo je vse pri onerrl drugem. (Se bo nadaljevalo.) Zaiitovati \ c0.. ObvCOKla pa se jw, oti , prispe vala za .-^.memk .Vo.oOu l>tu. AJi se jim mor.ta taradl to^j adi preveč še nr<* diti Zvezdo? Težko je razsoditi, zakaj ne pride tak<» <'.»v\j0 \> .-ločitve. kaJto nuj bo urejena 25v«ada, uujivikdo « pa lahko misli, upa-avkMjlvi tal m-oiuravinS mi i. Prenilv-ri. naj bi ;-u.avuh spomeni* kj' <*rri£TJc. n. pr. na Mari>inem t.rvru, pac nt 60 resni in jih !S»'.oh ne m^r^mo va«tf \ PoŠte v. Omeniti juh je treba, le zato opozorimo, kak«, sial^> <>ro<žje inta>> v r*-* kah oni, ki bi ra^li 6N?nruu:(vKi,)i di&i. ce kdo uokriha fs odlboru, '/-a-kaj ><• ni pot!*>žtl teraeitjnejp.i kamna za spomenik in v tati sapi zairteroi naj določi ariii-tekt MUDO, kje naj erto^i nienlk. lTmct.nostni menfk Ha r>i W 3o tedaj priiS»tn«<;i 7-aKt4»]*nlka m«»tne o*> črne, ne Padt» krivda na odttvtr za pntfta vitev epomenika /^iaj ni ve*e ča«. da t>i * rasprali. kje naj **toJ» si> Gn*-Jxik; t»e. ba je raspisati nar* V-a j wt i<*pjnl crnom tek «pontenika. Tf> lahko nareefi odfcor č±m bo ptMiki oAofiMev na to Se čaka- Ne čaka LJuMjan nanj, nego on na mestno t^hf"ir^ N^arm nt trefca več Mrlicevari kc*rKferene driierje. Orbor Je «tc*tl v g"kwne«n »voV> dn* nost. da Je zft>lnafl denar ki da >ca > rtom že toliko, da lafafco raapl^e natečaj. Do^-»o abraJri 760.300 T>rn K temni J«o tretoa pri šteti se prifjpevek banovineke uprave, ki tona v proratffflrm p* stavko ?f¥>.0O0 D*r Za postavitev spomenika in *e T^moGgr denarja od ustanov okrpg 100.000 T)te. K tomti Se ni prifitet pi-h^pea-vic rnefatne ffr čtne W).nO0 T>tn Od»tv>r tr«rei Inhltn rmr>n na *e «taj s Tmc*U" 1,100 r¥i"» T>m O tfe*Mh, M z«rvlačwlo>i deio z* vUt<^T spomenHta. pa ne moramo reci drn pejpa^ kakor da igra>> MttPMta komedrjo A« naj pT>ervxa«ne mestna rUV^toa r>fiho», krivdo ijooo? Zvcx5ni kino Ideal "Danea ob 4., 7. tn 9.15 ur! slavna ANA STEN v odlikovanem fllrmi Svatbena noč Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Dtn. KOLEDAA Dane«: Ponedeljek, 21. oktobra, katotičara Ursute DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira - Pisani pajčolan (Greta Garto Kino Ideal: Svatbena noč (Ana Sten) Kino SJoffa: Abesinija 19^6 Kina Union: Maska rada DEŽURNE LEKARNE Danea: Mr. Leustek, Resi jeva reata L Be-bovec. Kongresni trg 12, Mr. Nada Komo tar, Vič — Tržaška resta. PRIDE Adolf VVohbriick NE BOJ SE LJUBEZNI! Naše gledališče Drama Začetek ob 20. «1 21. oktobra, ponedeajek: oampa*. Red C 23. oktobra, torek: Zaprto, Sreda. 23. oktobra. Frak ob Od krojačka do ministra. Red A, Cetrtek, M. oktobra. Krelj Bdrp, Kmnmto gost- Red Četrtek. I.jnt»ljan.Hka drama Mndira n**4e&ip\ dela: Skrvarkin: Moliere. GoHa: Bratomor na Meta vi, Shaar: H«e gospoda Sartari-ja. Premijere bodo deloma fte ta mesen, deloma pa začetkom meseca novemtjra. Opera Začetek ob 20. tati 21. oktobra, rx»edei>ek: Zaprto. 22. oktobra torek: >f»epeflca An^lbtM Red B Sreda, 23 oktobra. Madaroe Bttderflj. Bud Sreda. Četrtek, 24. oktobra. Metn'ix#L ITRoorb*-Premiera. Izven. Vsakomur je dobro znana «K«*>» o lepi Denisi, rajspoeajeni sanaoafanakl gaJeaiLl, ki je pripomogla orgacostn do uspeha v g-ledaliedu. Ta zgodba je na v opereti , bo pa je napisal Francoz Herw. Desettet ja se stalno igra po veeb odrti tiaga ta. Na premijeri, ki bo v četrtek 34. t. m bo pela Denizo g>dčna Igttčeva- Vprtoori-tev, ki ae popolnoma razlficcrje od iat dosedanjih načinov vprteau Jsnda te operete t pripravlja režiser Kreft, 'vodstvo km v rokah g. DNEVNE VESTI — Z zagrebške un"vene. Na zagretčko univerzo se je vpisalo letos okrog 4500 slušateljev in slušateljic. Nekaj se jih. bo še vpisalo, ker se niso mogli vpisati pravočasno tako, da bo imela zagrebška univerza letos okrog 5000 slušateljev in slu šateljic. — Zavarovanje delavcev in nameščencev v avgustu. V avgustu je bilo zaverovanih v na^i državi pri Okrožnih uradih 5££.6&S delavcev in nameščencev, od teh 430.9S2 moških in l&d.7o6 žensk. V pri. meri z julijem je naraslo Število zavarovanih delavcev in nameščencev za 10.115. v primeri z avgustom lanskega leta za 27.704, v primeri z avgustom predlanskega leta pa za 47.862. Največji afc&oiurt-ni Porast izkazuje OUZD v Nižu in sicer za 4.almacijo prihaja še vedno mnogo tujcev, ker je vreme lepo in toplo. V Spiit je prispela v soboto zjutraj večja skupina švicarskih letoviščarjev. Letos je prišlo k nam samo iz Švice 15 večjih skupin leto-visčarjev. — Z gumijastim čolnom č&z, ocean. V Split je prispel 21 letni Anton I^ovrenČič is Nove Kapele, namenjen z gumijastim čolnom čez Atlantski ^'ean. Brez denarja je krenil na krožno potovanje po EvTppi. preko Reke, Pulja, Trata in Baria je prispel v Dadmacijo. od koVeIika pratika< ?-a l. 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni Blamika nasl. Ljubljana. Bree: 10, in v vseh večjih trgovinah. Ta na<§ najstarejši slovenski koledar je res praktičen m zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Leto? mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike t Poklon Modrih<. Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo deževno vreme, hladnejše. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 27, v Skoplju 24, v Mariboru. Rogaški Slatini in Zagrebu 18. v Ljubljani 17.6, iz drugih krajev ni poroči! o stanju tempertture. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.2, temperatura je znašala 13. — Rodbinska trasedija. V vasi Binguli blizu Mi tro vi ce se je odigrala v petek kr vava rodbinska tragedija. Kmet Gjorgječi-rlc* je ustrelil svojo ženo (jospavo. 15 let sta srečno živela v zakonu, zadnje čase je pa postal mož ljubosumen in žena ga je pred Šestimi tedni zapustila, ker ni mogla več prenašati njegovih izpadov. Ljubosumnost je pa začela moža še bolj gristi- Prosil je ženo, naj se vrne k njemu, toda vse je Lilo zaman. V petek sta se srečala in ko mu je žena na pozdrav odgovorila, naj .jo pusti pri miru. fes. da ni več njegova žena, je potegnil revolver in jo ustrelil. Orožniki so ga kmalu prijeli in izročili sodišču . Izgovarja se. da je ustrelil reno pod vplivom ljubosumnosti. Iz Ljubljane —lj Otvoritev razstave Franceta Kralja. V soboto ob 18.20 je bila otvoriena v Jakopičevem paviljonu razstava Franceta Kralja, ki se je bil v zadnjih letih umaknil v zatišje. Zanimivo razstavo, ki obsega okrog HX) del, slik in plastik, je otvori konservator g. dr. Štele, ki je podal kratek pregled razvoja slovenske umetnosti od impresionizma k ekspresionizmu in v zvezi s tem tudi umetniško pot Franceta Kralja. Govornik je zlasti opozarjal na njegov ciklus del iz Ljubljane. Otvoritvi so priso stvovali dr. Mcle kot zastopnik župana, predsednik Narodne galerije dr. Windi-scher, direktor velesejma dr. Dular, tajn-k italijanskega poslaništva v Ljubljani, podžupan prof. Jarc in drugi odlični predstavniki JTvnosti. Po zelo ugodnih cenah in v veliki izbiri Vam nudi razno perilo, nogavice in rokavice Ivrdkd M. Pirnat. Sv. Petra c. 22 in Poljan?ka c- 1 (PeglezenL ao danes delali v struga* da bi obvaox»va H oporno zidovje ob ustju Gradeščioe pred deročo voda Vod« namreč dere s taksno eilo. da bi rznpdkopaia tudi temelje zidov- ja, kakor jih je že demo pred tedni, zato so naredili ob zidov ju jez. Ker pa vod« ie vedno narašča, zlasti Se, ker se počasi odteka, zajezena z zagatno steno, kjer je prej stala zapornica, jo nameravaj^ spustiti t betonirani del Ljubljaničene stru-ge da bi se odtekala skozi mesto. Zato so dopoidne na&io razdirali jez, temelje etare zapornice. Zapornica na špici Se ni Postavljena Tesarji še pripravljajo konstrukcijo. Staro leepvje je namreč strohnelo skoraj vse pri stari zapornici, zato morajo narediti mnogo iy>vin delov. Kaže, da se vreme ne bo več tako hitro popravilo in je telko reči. kdaj ty> vode toliko upadfa, da bodo la«ko postavki zaporu k-o. Zato je tudi težk^ napovedati, če bodo letos še nadaljevali resmlacijo V veOjem obsegu. — lj Otvoritev meščansko šole v Mo-dah. Mo^to. industrijsko središče Ljubljane, so doživele včeraj lepo slavje. Na svečan način je bila otvorjena nova meščanska Šola, o kateri smo že v soboto obširneje poročali. Ob 10. se je zbralo pred šolo mnogo gostov in predstavnikov oblasti, ki jih je pozdravil župan g. Pavčič. Ob otvoritvi so govorili prosvetni Sef prof. Breznik, župan dr. Ravnihar. šentpeterski župnik g. Petrič, ki je poslopje blagoslovil, ravnatelj prof. Mesojedec in drugi. Po blagoslovitvi je župan izročil ključe ravnatelju, ki je odprl šolo in jo razkazal gostom. Po nivo ritvi je bila v bližnji restavraciji g. L-asa- na intimna zakuska. Nova, lepa moderna šola je bila danes izročena svojemu namenu, a Moste so obogatele za nov prosvetni hram. ki nosi ime našega velikega pisatelja Frana Levstika. — lj Za II. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije, ki ho 28. t. m. za proslavo češkoslovaškega narodnega praznika, bodo od torka 23. t. m. naprej vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni kina Union od 11 — 12 ure in r>opoldne od 15 ure dalje tel. -2 — 21. Popusti za podporne Člane veljajo le v predprodaji. Cene so od 40 Din navzdol. Koncertni program, katerega zanimivost bo tvorila poleg preizkušenih mojstrov Smetane, Suka in Borodina, grandiozna šostakovičeva simfonija in pri nas še neizvajano delo SI. Osterca Passa-onglia in koral« bo vodil naš najboljši dirigent L. Matačič, ki je našemu občinstvu ljub znanec, še od takrat ko je bil angažiran pri naši operi. —4j Vreme vpliva na naše »divjake«. Južno vreme je zelo nevarno za nekatere >bplrnfke_c ki se kuirirajo ponoči v Tivoliju. V noči med soboto in nedeljo so se nekateri ude jstvovali zopet v tivolskih parkih, najforž med obrambnimi vajami. Spravili Se nad klopi, kakor običajno-Eno so razbili, dirugo pa izruval^- Zdaj so seveda nepopisno srečni, zlasti, ker poročamo o njih. . . . —lj Božji mlini meljejo pečali. ■ • Ljubljanski se Pa včasih ustavijo- Meščani so včasih vražje nestrpni ter ne morejo do_ JUTRI PREMIERA! Srčkana 5 letna SHIRLEY TEMPLiE v pretresljivem filmu KINO UNION ANGEL AERODROMA Film, ki bo nadkrilil uspehe vseh dosedanjih filmov je k.njc^nv.on m AE ODROMA —Ij Narasla voda zop^t ovira reguiacij. ska dela. Precej je narasla zlaati O-rada- sCiea in voda vdira iz nje v Ljubljanico, čeprav so zapornice spuščeneJK1 juh dežju čaflcaiti. kdaj bo popravljen ta afli oni hodna »k. Poznkš-Jite, zaradi takšnih malenkosti ae razburjajo. _ Tako je n. pr. v Stritarjevi uflici še vedno nepopravjjen hodnik, ki so ga razkopali, ko so ppdaga-li pred tedni kabel. Zoetoniran je že, samo malo asfalta bo treba skuhati ob priliki. —lj Pomološka razstava bo otvorjena šele v sredo, ker jabpJka niso prispela o*> pravem easu. Razstava je namenjena predvsem, da se ljudje seznanijo z vrsta mi jabolk, in t pouk ter vzpodbudo sadjarjem; ima torej poučni značaj in jabo1. ka seveda ne bodo na prodaj. —lj čaščenje ljubljanskih ulic- Veliko ae dandanes govori o higijeni in kako se ubranimo jetike, toda prahu z naših ulic ne spravimo, če človek gleda pometače, se mu mik) stori, kako površno se to dela. Asfaltirane ulioe tri se morale pomešati drugače kakor navadne- Poglejmo Prago ali Dunaj, kjer je vendar veliko večji promet, a prahu ni. Neracionemo je čiščenje, ^kropimi voz zdrdra po ulici, voda v kratkem času izhlapi in prihodnji avto že zopet dviga prah. Za te ulice bi bilo treba nabaviti drugačne metle ne brezovih in tudi ne sirkovih. Za škropilnim vozom naj nastopi takoj več pometačev, ki z vodo pometejo tudi prah v kanale. Kaj si morajo misliti tujci, če gredo na pr. po Miklošičevi cespti rn morajo vdihavati ee_ le oblake prahu —lj Postno poslopje. Nedavno ao po_ pravliaH stolpič na glavnim pošti. Veselili smo se. da bodo zunanje lice pošte tudi malo olepšali. Popravili so pa le stolpič, ki bd bil sicer začel knnalu razpadati. Te dni se je mudil v Ljubljani minister pošte Menda si ni ocrledal poštnega poslopja. AH ni prava sramota, da imamo tako pošto t Le naj pogleda io srospodie okolico jrlavnega vhoda. Okrušen zid, prah, srolobja nesnaga, prašne in neumite Šipe. ki menda že več mesecev niso videle vode. Da ne spadajo oolobje nad glavni vhod. smo že ponovno pribili. Okoli erlav nega vhoda je vse polno take nesnag in peres, kakor da bi tri tam kurii sejem. Veža i> prava sramota za Ldobtfaako« telefonska arovornica pod vsako kritiko. Celice fo take. da se vsak pogovor sliši. Odpravite vendar že te kričeče nedostatke. —li TTmrli t T.lnbliani od 11. do 17. t. m M*v&8 Fr*nc:=t-a. 63 let tobačna rle-l^vka. Roman F-nnr'^ka. roi. fTolTmann. 71 vdova oo?tn no-^T-no'nika. I«irHi Franc. "0 W v-<-^~ Mrvrffv^ Vid^m^ek t\Marina, 73 M. ciit*Vin'ra. Zadravee Ana. roi Pa«s-M,ann. 58 lot. vdova rodur/idrjlo .T^ire. ^f,-»ir> vps. ^V£r»r>var Mari'*"ia. rdi ^'oren. "4 fot. r»pla^Vi foharno S^^nHc 4Torr,:v B3 lei nrofecnr sredni. tehn. šole. F'ofnf'k An'An R4 let. •hi*ti»1i mestn. no- V'-*«'-* 41 l*»t r*n\^or- «5-» Clm-m"} ne. Bitežnik Franc. 1 leto, sin delavke, Br- Ojo obi. &fika, JapeJj Janez. 33 let, hlapec, Bod m. Trojko ow) Vrhniko, Vebovec Jože, 5 mesecev, sin delavca, Smlednik pr: Kranju, Gr*hnar Ida, 1 leto, hči delavca. ZeleznikAT Janez, 83 let, posestnik, Zakraj-sak Anica, 8 let, Vel. Lašče 71, hči dninarja, Makse Marije, 10 let, hči posestnika. Vrh-peČ obe. Mirna peč. —lj Silly simfonija, le davno si je nate občinstvo želelo filmov, ki bi bili enako zabavni za otroke in za odrasle. Tej želji je ustregla uprava zvočnega kina Ide al, kjer bomo videli v kratkem slovito >Silly simfonijo«, sestavljeno iz samih črtanih šal in zanimivih kulturnih filmov. V Zagrebu, Beogradn in Mariboru je bila »SUlv simfonija« prava senzacija za staro in mlado. Tudi pri nas se bo občinstvo ob tem filmu nasmejalo od srca. KINO UNION * Telet. 2221 amo le danes — nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 tfASKARADA S Pavlo We*sely v glavni vlogi. bxov zvočni tednik z najnovejšimi dogodki z »besin^kega bojišča —lj Za narodno revijo Obrtniškega društva iščemo manekene. Prijave danes in jutri. Dame: Hitty, Kongresni trg 13, gospodje Pučnik Selenburgova 1. Iz Celja —C U lede novega vodovoda in kanalizacije na hribu bt. Jožefa bo v kratkem komisijski ogled. —c Kamnolom mestne občine v Pečov niku ni več v obratu. Občina dobavlja sedaj gramoz iz Medloga. —c Mesečna plača celjskega inpana je bila na seji mestnega sveta v petek zvečer določena na 3.000 Din. —c Novo garažo za mestne avtobuse nameravajo zgraditi na dvorišču Kamnoseške ulice z dohodom iz Kolenčeve ulice. Občina je že izdala stavbno dovoljenje. —c Tlakovanje Mariborske in Krekove ceste bo mestna občina predlagala tehničnemu oddelku sreskega načelstva. Ti dve državni cesti sta izredno frekventirani in v zelo slabem stanju, zato ju bo treba temeljito obnoviti. —c V celjski bolnici je umrla v petek &7 letna posestnica Roza Grobelnikova z Lopate, ▼ Trnovljah pri Celju pa je umrla v soboto 73 letna posestnica Jožefa Koru-polSkova. —c SK Olimp.* SK Jugoslavija 2*.l (0:1). V nedeljo popoidne je bik na igrišču Jugoslavije v Celju odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom in Jugoslavijo- Olimp je po težki borbi tesno znia gal. Tekma je bila zelo živahna. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru i pa je Olimp povečini lahno prevladoval. j Olimp je zat.il oba gola v 18. in 42. mi- I nuti drugega polčasa, Častni gol za Jugoslavijo pa je padel v 5. minuti prvega pol- i 6asa. Koti 8:5 za Olimp. Tekmo je sodil g. Veble objektivno in iočno. v Šoštanju bi bil moral SK Šoštanj odigrati drugorazredno prvenstveno tekmo s SK Žalcem SK Šoštanj pa je odpovedal nastop m tako izgubil tekmo s 3*-0 par forfait. —c Brezposelnost iB javna deta. Da se omili brezposelnost. bo aocnlni odbor motnega sveta pri prav U seznam brezposelnih v Celja in uvedel pomožno akcijo. Gradbeni odbor bo aestavU eeznam najnujnejših javnih del. finančni odty>r pa bo poskrbel za prispevke mestne občine, države in banovine. Iz Maribora — Grad je gorel. Včeraj ob 10. uri dopoldne so bili mariborski gasilci alarmirani, da gori grad. Res je bilo poslopje zavito v gost dim in z vseh strani so ee zgrinjale množice. Tri minute po izbruhu požara so bili na mestu mariborski gasilci in že po eni minuti so vodni curki obtiii grad. Razvitih je bilo 12 cevi in požar je bil kmalu udušen. To je bila velika vaja rraeilcev, ki je vsestransko dobro uspela in dokaanla njihovo izredno sposobnost. — Womerjev >Medvedji ples« bo naslednja dramska prenrera. ki bo v torek 22. t. m. za red B. Srečno izbran siže. učinkovita obdelava mestoma ganljive, mestoma pa silno zabavne vsebine, ostra karakterizaci-ja nastopajočih oseb so glavna odhka tega dela, ki ga je poslovenil dr. Fr. Bradač in ELITNI KINO MATICA tel. 11-24. G BETA GARBO je osvojila Ljubljano GRETA GARBO je navdušila vse, ki so jo viden V VELEFILMU PISANIPAJČOLAN Tudi VI morate videti njeno zadnje in največje delo. ::: Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 urL :r-. Rezervirajte vstopnice. je vsekakor najmočnejše med mnogimi VVernerjevimi deli. Dajanje je »eto pestro. Režira J. Kovic. — K-koraj Oo si... ti. . . V mariborsko bomico so pripeljali ti letnega vinogradniškega čuvaja Franca K. vaoka iz Slivnice pri .Mariboru. Ko je ponoči pirajH v vinogradu, je piani! vanj bz za-svle neznanec t«r fen s krampom udaril po glavi. Kovac>k se Je brez krika zerm-ii! v mlako krvi, kjer je ležad do drugega jtrtra. ko so ga ljudje napol mrtvega našli v vi_ nopradu. v tukajsn>i bolnici K<>vaeek bori « smrtjo- Orožniki iščejo zločinca. — čeprav »o «e abon^ntake predstavo ie pričele, se Se vedn.o lahko abontrate. Pogodi »o zelo ugodni ter se bodo zamujene predstave nadoknadile ob kaki <1r i-gi uprizoritvi zamujenega dola. Iz Ptuja — Bombe nad Ptujem. Tudi Ptuj so v ponedeljek obj&kali »to v r a i n a« letala ter napadala mesto s plinskimi, vži^alnimi in razni- ra.n.m; bombami. Od Maribora so priletela okol: 15. ure tri i^ovružnac letala, ki 9o napadala mesto d severne sirani. Na ptujskem gradu je bil takoj dan znak z rdečo zastavo, da se bliža sovražnik. Ekipe, ki so bile že na mestu tako; stopile v akcijo. Reševalna ekipe pod vodst\om p. dr. Vrečka je brezhibno funikcijonlrala ter prenašala ranjence v poslopje drž. gi m na sije, k>e*r je sprejel zdravnik dr. Bela Stu- hec. Tudi rrasilei so bili takoj na mestu požara na ptujski postaji. Obveščevalna služba je bila vznraa in ;e funkcijoniral;t brezhibno. Poskrbeti pa bo treba za boljšo alarmno službo, ker se je pri teh vajah pokazalo, da so alarmni signo.li: prešibki in večina prebivalstva istih eploh ni slišala. — Sigurne smrti »ta ga rešila. Posestnik Viernik .MatLja iz Ghaberce ie peljal v torek domov z voz»m v vreoah žito. Na klancu pa se mu je voz nenadoma prevrnil ter sja pokopal pod seboj. K sreči sla bila navzoča še dva voznrka. ki sta Mernika rešila sigurne smrti, ker bi se bil sicer med vra-oamri zaduSil. Rasen poškodb no nogah je dobil radi težke notranje p^kolbe in so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnico. — Pogrešan sin. 28-Ietni Bud kram Anton, ein predsednika občine Zavre, ki se bavi s trgovino zlatnine in srebrnine, :e že pred dnevi odSel z doma proti saveki banovini. Ker se je vedno redno vraoal že po dveh dneh domov, se «tar$i bojijo .dta era ni doletela nesroa. Budigam se še ni javil staršem. zelo mnogo in se rekrntirajo poov iz **eh -loiev. Par simultank pred leti je pokazalo, da so v Kranju na delu dobri in vne ti šahisti. Znamenja pa kažejo aedaj. da bodo kranjski šahisti le prišli do »vojt*: i kluba- Pravila so namreč ie vložena Ln M bo kmalu vršil ustanovni oočni zbor. Klub bo imel svoj sedež v hot«-lu »Jelen*, kjer se bo 26. t. m. zvečer vriiki velika si-multankd, kateio bo igral prrziiani šahist g. Joža ^^orli, ki se je letos boril za državno prvenstvo. V khifc' so vabljeni vsi prijatelji šahovske iirre ▼ Kranju. _ V jesensko in zimsko sesono.. poletnih prireditev, kopanja in turistike je minila. I>ružal.no življenje se vraia v dvorane, kav«rne, gostilniške prostore. pestro zabavo preko l>odoče zime je poskrbel prav izvrstno hotelir g. Lieber, U It pridobil za svojo kiivarno na s?lari posti< Odjiceil *Jolly Jocker Jazz*, pri katerem nastopa polep godbenikov tudi le;»u pie satka, S tem bo želja Kranjčanom po VM kodnevnem kavarniškem kuncerlu kipotnja-]ia. Zimsko s?zono oznjinjujejo tudi koli-i\e lastnega izdelka, katere sa vKiuk t*sl. :i dobe v r.'stavr.uiji S(ar.» j>ošle. k«»t Ml da tudi drugi.d, dalje nova |X>rtugalka Hi druga nova vina. Oktobr« in uOfeaibca praznujejo po Kranju žegnanje, in to WfH nedelj zaporetar in prenese majhno obtežbo. Upajmo, da ni daleč čas, ko bo tudi ta most nov. — Kranjski šahisti stopajo na plan. Znana so dolgoletna stremljenji kranjskih ša-histov h| prišli do svojega kluba, kjer bi ni -istematično razviti večjo delavnost. l..lašev šahovske igre je v Kranju Blaznež ustrelil profesorja V petek popoldne se je po Umu naglo M /širila ves; o umoru profe*or)a psihi jn-trije in gnanega šahnata dr. Huberta IVo-chazkc. I'strel H ga je 3r» lem računski revi dent Mo;mir Kes, ki je bil nedavno ias-puščen iz umobolnice. Res je prišel dopoidne na dom vseuciWšTcega profesorja in sem psihijatrijne in ne\Tološke ktmike M Rti-rvkove univerze v Brnu dr. Prociia/k*.. l'r*>-fesorja rui bilo d*>rrka in zato je vpra-šal njegovo soptogo, kdaj se vrne Ko «ivu ie povedala, dn pride selc po eni uri. ji je poto/il. da je nesrtven, da je živčno bobra in da so ravnoli 7 njim v umolvrutmici zt4o g*do>. T« čas je zapel telefon in profesorjeva soproga ie rekln Resu na i prnk' r)opofdne. Reis je odšel pred hišo in se tam iz-pre-hajal, dokler ni zflc;letU»l vracaj^čega se profesorja. Krenil mu je nas-proti in se na vso moč zaletel vanj. da se je profesor opotekel. V naslcdnem hipu ;e p<>te-,n'! revolver in že je p^cil prvi strel. Prva krogi« proffvorja nri zadel"), pa? <}ti je pa zadela dru>ga v glavo, da se je zgrudr! Res je pa pristopil k njemu in ustrelil še trikrat. Tri Izmed ^ririh ran so bile smrtne. Težko profesor je Ifl med prevozrrn v holn'co izdihnH. Res «e jc dal mimo odvesti na »tT3iŽTric4>. Mož je oženjen in ima tri orroke. Pred letom dni na je napadi /;vcnn bolezen m ;mcl ie fiksno : lejo. di ga nekdo prejšnja. Na po'riciji je izjavil, da sv^>jega rr»ianja ne obžaluje. Profc«m.r Prochazke bi bfl včeraj praznoval 90 letnico rojstva. Bff je odličen učenjnk ki eden najboljših cVšTrfh 8b h is tov. Slovenjgradec Z vrelim mlekom ae je popajrfi 4-letni sinček Spiler Ea^grel'bert iz Bodtjana pri Dravogradu Zaradi nevarnih opekBn Je moral ponesrečeni deček «kati pornoci v tukajSnji bolnica. — 10% znižana naj^nmi na v voeh ob. činskih hiAati. Mestna občina je na svoji zadnji seji sklenila, znižati zaradi rodoik-clje plač dri. uradnikom najeranino v svojih hišah za 10°^, kar ao vzeri -rai t. zadovoljstvom na znanje. Pričakovati je. da bodo temu socijalnom zprledki aflertSri todl hišni posestniki MALI OGLASI Za pismene odgovore glede matih oglasov je treba prilozi tj znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek 3 - Din NajmanjSi znesek 8 Din Svete najfiuejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR G PICCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam KAVARNA STRITAR vsak rečer koncert salonski orkester pjevačice 76'L HUBERTUS nepremočljiv. 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, trenčkot impregniran samo 420 Dm, pumparice od Din 48.— naprej dobite pri Presker ju, Sv. Petra c. §t. 14 74 JABOLKA štajerska, zimska, prvovrstna v veliki izbiri na zalogi. Skladišče Medvedova 7 (pri Bollafiu). MU (kolesarja) za raznašanje lista za ST021CE in JEZICO sprejme takoj uprava „Slovern skega Naroda' V po Štev pridejo le o^V hi stanujejo v Stožicah ali na Jezic' VABILO k izrednemu občnemu zboru Savinjske posojilnice v ZaJcu, reg. zadruge z neom. zavezo, ki ae bo vr§H rme 29. oktobra 1935. ob 15 uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Sprememba zadružnih pravfl. 2. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, ae bo vršil ob 16. uri istega dne drug občni zbor z gornjim dnevnim redom, ki pa bo sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. NACKLSTVO. Najnovejše in najmodernejše kep;lišce v naši državi je ravnokar otvori 1 Miklič. hotel »METROPOL** Nadalje se nudi: Ijrranje na biljard v restavraciji po Din %\— Oddaia dvoran m ples, sestanke in prireditve. Odločna beseda našega ženstva Vstop žene v politično življenje je jamstvo za svetovni Ljubljana 21. oktobra V magnst.rMtni zbornici eo včeraj dopoldne manifestiralo žene za svojo volilno pravico. Zakai v tako tesni dvorani, ne vemo. Težko je na tudi reči zakaj se tega zborovanja ni udeležilo več moških. Iz strahu pred feministkami ? Ali med njimi ni zagovornikov ženske volilne prav,ioe ? Zborovanja so bila po vsej državi. Prava živi jonska šola bi b:la takšna zborovanja za marsikaterega moškega, ki sodi ženske le pavšalno in ki gled.i na življenje samo iz perspektive Jz-pred svojega korita. No. naibrž bi bila resni-ea bi marsikoga prebritka in pnevee b: ga zbodla v oči. če bi prišel na zborovan:e. Naše bojevnice ir\ ženske pravice ne poznajo pardnna.. . Iz glavnegu govora A. Vod eto ve: Bremena žen eo dandanes pogosto težja od bremen n>"xž---- Ce primerjamo delo žen. njihove đofinosti z delom in dolžnostma mož, lahko brez vsako zagrizenosti premi a rimo, komu pritiče več pravic — ako na; pravice merimo po dolžnostih. Statistika, bi ugotovila, da opravijo jo žene le najtežje javne službe. Trditev, de odpovedo na vodulnth mestih, ne drž — saj na vodilnih mestih žen ni ! Žena pa lahko povsod tekmuje z moškim, kar priznavajo sauni moški. fes, da iim ženo odjedajo kruh. Ni redek primer, da se občinski svetnik posvetuje pred važno sejo s svojo ^no in se ravno po njenih nasvebtb, kljub temu pa izjavlja, do politika ni 7i ženske. Padanje dohodkov Su-\ najbolj zona. Redukcije plač bi ne bile enostranske, če bi odločale žene Pri šolo-niu in pri službah je povsod omejeno Ste-vn'lo za žene... V socrjakli pol'/iki bi morala tudi odiooati žena. Ženini bitni interesi zahlevajo njo-no sodelovanje v pol- .tirnem Živi jen hi. toda ženo zahtevamo politične pravice iz nareluojra vidika: Zahtevamo popolno državi lansko enakopna' v i ur*A vseli dr-za vi '.anov... Hočemo roltlno pravico. k.i bo izraz naše svobodne volje, zato z.ihfevamo tame volitve. TSsifcopjjiitim delavskih žen: Vstop žene v politično Brvi jen fe. j-o jamstvo za svetovni nrr. Visokošoika K. Vrhove: To izvina iz tega (krivice, ki se gode visok ošo I kam), ker študentke ne pomenijo voliluhn kandidatom nobenih številk. ,zat^> je samo po sebi irm-Ijivo. da je na učitelj šče sprejetih 2o fantov — noben ollČTiia.k _ in 10 deklet samo pod pogojem, da so (kHicnjakinie. Volilno pravico bi imelo študentke 3 do 4 leta svojega študija. Posledice bi bile ogromne V imenu akademsko naobraženih žen vir. Grossmannovo; ... vidimo, da so žene, zlasti ulede dolžnosti izonaoene z moškimi. . V pravni h območjih so žene v marsikaterem pogledu zapostavljene. Vidovdanska m sedanja ustava doloea'n. fla odloči o ženski volani pravci zakon..... je določil, da gre volikua pravica le polnoletnim moškam državljanom. ,.. Žene smo postavljene v i**o vrsto z onimi, ki nimajo častnih pravde, z onimi, ki niso svojepravni (bebci)... načelno smo izenačene z njimi... Predsednica M, Gov©karjeva: Trioetrtme narodnoga premoženja j?ne skozi roke gospodinj, k: pa ne smejo odločati o najvažnejših državnih uredbah. Brez žen so izdelani zaikoni. ki se tičejo družine... Vse posledice vojn padejo predvsem na žene... Na Solo in vzgojo matere nimajo noben epa vpliva. Pri socijalni poHtiki smo upoštevane samo kot nabralke.,. Našim državnikom prinoročam, naj bi slediti Masarvkove-mu načelu: Žena bodi kulturno pravno in pe,;tic.no možu enaka. Resolucija: Zahtevamo v novem volilnem zakonu splošno, enako in tajno aktivno in pasivno pravico za vsa narodna zastopstva in samouorave. Izrazi solidarnosti Zborovanje našega ženstva so pozdravne brzojavno ali pismeno mnoge ženske organizacije iz drugih krajev Slovenije. Tako je prejelo predsedstvo brzojavko iz St. Jur-ja ob j. ž. glasečo se: »»Žene iz St. Jurja ob j. /. se krepko pridružil jemo zahtevam današnjih ženskih zborov širom Jugoslavije«. — Izvršni odbor Alijanse /enakih pokretov v Zagrebu je brzo javil: Pozdravljamo skupštinu v nadi. da će ona bit j dostojna manifestacija naše solidarnosti i jak izras naših traženja*. -— Žensko društvo v Mariboru je b~zojavilo: ^Solidarne v borbi za žensko volilno pravico se pridružujemo vaši m*Wfestaciji«. V Zagrebu in Beogradu Veliko žensko zborovanje je bilo včeraj tudi v Zagrebu. Tudi tam so padale ostre besede na naslov tistih, ki nočejo priznati ženski elementarnih človeških pravic. Padali so medkloci: »Žene ne smejo biti Ramo stroji, ki spravljajo na svet otroke«. Končno je bila sprejeta resolucija, glaseča se: »Žene, zbrane na zborovanju v Zagrebu 20. oktobra 1935, zavedajoč se, da bi morale imeti za vestno izpolnjevanje svojih državljanskih dolžnosti tudi vpliv na oblikovanj družbe in države, zahtevajo, da pride v novi volilni zakon splošna tajna volilna pra* vica za vse državljane enako za moške m z« ženske.« Zborovanje žensk v Beogradu je otvorila predstojnica odseka za zaščito otrok in mladine v ministrstvu socijalne politike ga. Milena Atanacković. Po njenem pozdravnem govoru je izpregovorila obširno o ženi v .sedanji družbi ga. lA'lojzija Stebi. \jcn govor so sprejele zborovaike z navdušenim odobravanjem. Nastopilo je še več govornic, končno je bila pa sprejeta enaka resolucija kakor v Ljubljani in Zagrebu. itako je bila Ljubljana ,,napadena" Sobotna vata t. letalskim napadom Je Ljubljančane razočarala Ljubljana, 21. oktobra Ljubljančani .-o morali zopet zavzeti sta-lisče in zopet je prišlo njihovo mirno življenje malo iz tira. Vendar jih napovedi o »zračnih napadih (slovenščina so neprestano bogati') niso več tako vznemirile, kakor predlanskim. Zadnjo čase so pač vsi pogovarjamo o vojni vsak dan kakor o vremenu. Oni, ki so doživeli in preživeli zadnjo, svetovno vojno, so se nehote kmalu vživeli v razpoloženje nekdanjih dni. Časopisje poroča: Ljudje so bili disciplinirani. Disciplina je velika beseda današnjih dni. Ljudje 50 vedeli, kaj se bo zgodi lo. niso pa vedeli, kdaj nastopi vojno stanje v Ljubljani To je bila preizkušnja njihove discipline. Ljudje so popoldne z?lo hiteli v službe, l>aje ni nihče zamudil- Nekateri šefi si zaradi lega žele bolj pogosto pretečo nevarnost c Posebno smolo so pa imeli uslužbenci, ki so bili zaposleni do 14.. kajti mnogi se niso dovolj podvizali ter niso mogli zbežali domov, preden je bila Ljubljana rnapadena<. To spada v poročilo o žrtvah "letalskega" napada. V soboto smo imeli v Ljubljani najčudovitejšo meglo, kakršne nimamo prilike ob- čudovati vsak dan, čeprav živimo vsako leto pol leta v megli. Ljnbljana ima patent za meglo, a najbolj je vendar presenetilo vse. da je naš odbor za zaščito mesta v zvezi z nebesno vremensko centralo. Vojna poročevalra sta zlezla na streho palače trgovske akademije. Najbolj je bila ogrožena banovinska palača, zato je bil pred njo zbran odbor za zaščito mesta hkrati z drugimi »zverinami*, opremljen s plinskimi maskami. Tudi vojni poročevalec si je nataknil masko Ugotovil je. da bi se zadušil v nji. če bi jo moral nositi nekaj ur. Menda je ljubljanski zrak tako gost. da prihaia skozi filter maske tako redek. Dvakrat smo srečni, dokler lahko dihamo brez nagobčnikov! Ljubljana se je #>b 14. zavijala v naj_ iile^lnejšo meglo. Umetna v Beogradu jo samp igraekan je proti naši, pristni megli. Od ćasa do časa se je spustila megla skoraj do taJ. tu in tam so Se spuščale od neba umetne zavese, na drugih krajin se je megla trgala in dvigala, kak^r nalašč, da bi letalci v nji izgubil i orijentacijo Posvetilo je celo solnce, to "a skozi okna mogle, ki je (.-bvisela gfcis a zlaeti nad Našim odjemalcem Prizadevamo si, da Vas vsak dan bolje in vsak dan ceneje postrežemo. Zato smo preselili našo prodajalno in sedanjih prostorov v Prešernovi ulici / v lastno hišo v Šelenburgovi ulici 7 nasproti Glavne pošte V novi prodajalni Vam nudimo boljšo službo in večjo udobnost ter Vam omogočamo: da si na širokem pločniku pred novimi izložbami mirno ogledate našo bogato izbiro vsakovrstnih čevljev, da Vas v trgovini vestno in strokovnjaško postrežemo, da Vam svetujemo, kakšna obutev najbolje vstreza Vašemu poklicu in svrhi, za katero jo rabite, da si brezobvezno pomerite in poskusite čevlje, ki odgovarjajo obliki Vaše noge, da si k vsakim čevljem in k vsaki barvi obleke izberete vstrezne nogavice, da Vam v naši higijenično urejeni pedikuri brez boiecm odstranimo kurja očesa, trdo kožo hi zarastle nohte, da Vam po osvežujoči kopelji strokovnjaško zmasi-ramo noge. Vse, kar rabite, da si ohranite zdrave noge, da ste dobro in poceni obuu, uooiie prt nas. Strokovnjaki smo, zaupajte nam! Služimo narodu. Obiščite nas v naši novi prodajalni. Llubllana Nasproti uiavne pošte vzhodnim dedom meota. Napadalcev ni bilo o Blehveisove ceste. V splošnem hrupu siren in zvonjenja se je izgubilo brnenje letali. Neznanski, žalosten kkonoert. Ko so utihnile vse druge si_ rene, je še vedno zavijala union«?ka. Nastala je tišina, kakor ob nedeljah poPoi dne. Stražniki so nemo odganjali ljudi od ptlcen in s kretnjami zab te vali, naj spuste zavese. Letal pa ni bilo nikjer na spregled Nekje na severni strani so grme:i topovi. Na Graidu in Rožniku so se zbrali ljudje v množicah in v čudnem razpoloženju gledali proti meglenemu nebu. kampr so švigale rakete. Tudi na strehah naših palač ni manjkalo radovedne, žev in nikomur ne bo treba plačaJti globe. Pustimo vaje in nocakajmo da nas res napadejo. Potem ne bo radovednežev. Dolgo so čakali ljudje, reševalci, sestre Rdečega križa in odborniki- Zopet sm-o zaslišali brnenje letalskih motorjev na vzhodu, a samo nekaj trenutkov. Tišini In potem se je nekaterim zdelo, da bren-če motorji nekje za Rožnikom. Pred banovinsko palačo je prispel avto- Odborniki so se zgrnili okrog njega. Sporočilo: Vaje so prekinjene zaraidi megle. Zvečer so pa ugasnile luči. Nekateri meščani, ne poučeni, so godrnjali nad elektrarno. • Glas iz občinstva pa pravi: S takimi napadi, kakor smp sa doživeli v soboto si dotični, ki so ga aranžirali, pač ne bodo pridobili ugleda. Ljudje bodo pač do. brli čudne pojme o vsem Celo uro je moral počivati promet Največ dela so imeli stražniku ki so zapisovali neposlušne pa-sante. Videti in slišati ni bilo ničesar Kljub temu je moralp počivati in zbijat; šale na tisoče prebivalcev velike Ljuiblja-ne. Posebno oni ki so bila na bojišču, se takim otrpčarijam smejejo. Take blamaže naj v bodoče rajše izostanejo. Na se menišču s^> trije bog olovci opazovali napad, na glavni pošti pet uslužbencev na nebotičniku menda polno gostpv itd. Ce se že dela taka reklama, bi moralo pri_ leteti vsaj nekaj letal, regljati bi morale strojnice, pokati toP*>vi, itd. Ko se je n. pr. na Marijinem trgu že razvil promet. se je čulo nekaj pokov, a na Gradu so iz-streiild nekaj signalnih rak^t. kakor f ■ ritici na kresni večer Torek. 22 okt. 11.00: .^lska ura: Bajke 7 lužiških l.rd (Pirnat Viktor); 12.0O Zvoki iz Španije (plošče); 12-45: Vreme. poročila; 13.00 Čas, obvestila; 13.15: Ura narodno gtaabe Pojo: gdč. Ramšakova. Mišičeva, gg, .lan ko in Gostič s spremijevanjom radijsk^ja orbestra; 14.0n: Vreme, borza; 18.00: Sli ke iz narave, koncert radijskega orkestra; 18.40: Vzgojna vrednost umetnost1 (dr. Stanko (lokala); 19.00: Cas, vr^ni. poročila, spored, obvestila; I9.:j0: Nac. ura. 20.00: Prenos z Dunaja (avstrijski koncert za Evropo); izvaja avstrijska filharmo:n\a. dirigira: ()swald Kabasta, sodeluje: Ann> Konetzni, koncertna pevka. Pojoči in zve neči Dunaj (Lothar) — radijski potpur . izvaja dunajski simfonični orke-dor Dirigent: Josef Holzer ;22.06: (*'as, vreme, poročila, spored; 2*2.30: Angleške plosce. Ldon Fenchtwanger: '0 Zid &iis& Roman Debeluhaeti magister se je gugal wa» kor na nebeških krilili, ko so mu rnji* le po glavi ie misii. Njegovo življenje je bilo po odhodu Magdalene ^ilnie zelo pusto in prazno. Zdaj mu je pošiljal dobri bog t »lažilno vlogo, da bi iztrgal to nežno in dražestno princeso iz krempljev požrešnega in pohotnega satana. Od daleč in previdno je začel govoriti o veselju, ki ga imajo v nebesih z izpokorjenimi grešniki, potem je prešel na skesano Magdaleno ter za* kljueil z nevarnimi in zapeljivimi mrežami, pred katerimi ni varen niti najčistejši in najkrepo.-tncjši človek. Sovražnik in zapel j i veo satan ;,e namreč ... Tu ga je pa dekličino ogorčenje dru-g-iČ in ?e odločneje prekinilo. — Moj oče ni satan, niti zapeljivec! — je krik-nila. dočim si je debeluhasta žena na vse načine prizadevala pomiriti jo. Prijazno, mesnato magistrovo obličje je Sfilno prebledelo. ?Ad njen oce! Z niahom pokrita tla pod njegovimi nogami c^ Qe začela dvigati in padati, drevje je padalo čezenj, ga zba-dalo in pokrivalo. Žid njen oce! Ves njegov svet. bog, hudi«-, prikazni, vso je bilo postavljeno na glavo. Dekle jo takoj opazilo magistrovo zbeganost Ali, ,;e vzkliknilo, zdaj sle se ustrašili, ker ste slišali, da je moj oče. Xe hojie se! Stoji previsoko, da bi se le s peio dotaknil podležev, ki ga ohrrkuiejo in zaničujejo. To pa zopet Jakobu Polvkarpu ni Kilo prav. Pejal je, da je ponižen in zelo skromen, tuda strahu pred ljudmi ne pozna. Četudi hi bil gospod zid in oče lepe gospodične sam besneči Nabu-hodonozor in bi imel moč vreči ga v razbeljeno peo, bi on, magister, še vedno hvalil in častil boga. Med tem pogovorom so prišli do le* senega plotu in debeluhasta /.eneka je rekla magistru, da mora zdaj iti. Jakob, ki je mislil sicer zelo počasi in ki se mu je kar v glavi vrtelo od tega srečanja in presenečenja, je videl, da mn bo čez nekaj minut vsa ta sreča za vedno zatonila. Tedaj je pa storil povsem nepričakovan in še daleč ne skromen sklep. Dejal je, da ga sili krščanska vest prepričati gospodično, da ni podel obrekljivec in da mora zato še enkrat in obširno govoriti z njo. Debeluhasta ženska ie menila, di bi kazalo počakati s tem do drugega dne, potem je pa izginila s prinoeso. ki je še pripomnila trpko: In takole zastrupljati rože, uboge, nedolžne rože! Jakob Polvkarp Schober je imel od tistega dne občutek velike važnosti in dostojanstva. Bog ga je bil postavil h kolesu velikih in važnih dogodkov. Od nJega je bilo zdaj odvisno, ali bo rešena duša lega dekleta in bilo je celo možno, da pride po tej poti do zida samega in spregovori z njim odkrito besedo. Saj nikakor ni gotovo, da bi žid ne mogel imeti vesti. Če pa da dobri Zabaoth njegovi besedi moč, se mu bo morda posrečilo osvoboditi vso vojvodino pogubnega židovega pritiska. V takem pričakovanju je živel zdaj debeluhasti Jakob Pulvkarp Schol er in bil je poln dostojanstva. Ni se dal motiti v svojem zaupanju niti tedaj, ko je zvedel, da je zasedel mesto knjižničarja povsem nevreden mož, ki razen svojih tolarjev ni imel za to mesto nobene usposobljenosti. Na Jakobu Poly* karpu je bila vidna božja milost, beseda rou je tekla gladko in zgodilo se je celo, da so se besede kar same prelivale v stihe. Takoj po obvestilu, da ie mesto knjižničarja zasedeno, je zložil pesem pod zaglavjem: >Sfcrb za brano in za- upanje v boga.«: Začenjala se jo s temi* lo stihi: >Dokler vrana kraka v polju dokler vrahee < ivka, dokler vidim druge stvore nič mi sreče ne kali e lakota le-tem ni strašna caj jaz bi, dete božje, se ie bal?c Druga pesem se je imenovala >Jesus najboljši računar« in glasila se je: xMoj Jezus zna seštevati on zna množiti še tam, kjer same ničle so.< Uoe pesmi so v svetopisemskem kolegiju pokorno občudovali. Bratje in sestre so ju znali na pamet in prepevali so ju pri vseh življenjskih dojrodkih, kadar so bili v veliki stiski, kadar so kaj dobro prodali, kadar so umirali in kadar so rodili otroke. Jakobu Polvkarpu Sehoheru ie to pri vsej njegovi skromnosti jako laskalo in bilo mu je v uteho za izgubo Magdalene Sibvle. Jantje, lepo rejena služkinja, je imela slabo vest. ko je pripovedovala rabbi-ju Gabrielu o tem nesrečnem srečanju. Rabbi ji je namignil, naj gre in molčal Je Ko ie služkinja odšla, se ie njegov mrki. strogi obraz močno zmračil, tri ostre brazgotine nad nosom so se ie bolj zajedle v kožo. Ne ilaj nebo rn w#\ dobri angeli, rla bi ga otrok vprafta Lagati ji ni hoteL Razbliniti ji blesteča očetovo sliko, to bi bil vz**l n-ise, tod i 8 te>m bi se mu bilo izmuznilo iz ml zadnje orožje Raje bi izpronionil .^voje gredioe v gnojišče, Uakor da bi stori! to. Serafini in kerubini so varovali oto& nega mrkega moža. Naemi ga ni vprašala. Ali bi ne pomenilo vprašanje, da ga mučijo dvomi? Ne, njen oče je sla ven in sijajen, obrekovanje j^oganov in Filistejr-ev mu niti pod plato v ne more oskruniti. Robate črke hebrejskih k n j i so se uvrščale v kvadre njegove -lave Bil je Samson, ki je porazil Filist- j< < bil je Salomon, najmodreiši med ljudmi, bil je pa tudi — in ta predstava se Je prikazoval;! vedno po^o-teje v njegovih sanjah, — bil je mirni, razsodni Jožef, ki ga je postavil faraon nad vse ljudi in ki je naložil ljudstvu davek, da bi mogel nakupiti žita za leta lakote. Toda drugi so bili nespametni in nfan razumoli njegove modro-ti Ob ko M le končno prišel! Čen