ZE ali aves s hudim. , t, ravl jiz a. " , , , -- -- ,',- , !,' , . némfhkig a "1 V U KIaaam L 8. saloshbi na prodaj pri .1. Giontini, bukvarju. 1855. 7Tr a fvojim ftarim gradu v Ardenfkih gorah n a Fr&nzofkim je shivil pred dolgim dolgim zliafa m neki grof, imenujemo ga Huberta. Ljubil je igranje in kosarz filno, 'rajfhi mu je bilo to , kakor vfe, kar na semlji zhlovefhko ferze ras vefeliti more. ,e vé, de je imel pri takim nagnjenju k igr i in pofvetnimu vefelju vedno drushbo njemu podobnih ljudi, ki fo ga bolj in bolj sapeljali, ker fo ga ti bratje farno sato zhaftili, de fo 'svoje mofhnje in shelodze polnili. Hubert jim je vfe saupal, Tebe in tvoje premoshenje. V tvojo shaloft j•e vidil, pa preposno , kak o fe je nad fvojimi tovarfhi, ktere je imel sa svefte prijatle, goljfal . Ko fo ga namrezh v igri ob vfe njegovo premoshenje pripravili, in hram in kafhto fprasnili, fo vseli Ilovo od oboshaniga grofa in fo fhli tvojo pot, novo frezho ifkat. Hubert je oftal favn na tvojim ftarim gradu , ker fo tudi polil vti od njega fhli, ker, jih ni mogel vezh plazhevati. ~arno Juri, 60 let ftar hlapez , kteri ga je file pri shivljen'iu njegoviga ozheta peftoval, ni hote] fvojiga gofpoda ,sapaftiti, ki je bil sdaj od zeliga fvétti, sapufhen. 3 * Sgodilo fe jek pa, de je Hubert, ki fe je v prejfhnih zhafih sa filo brati in pifati nauzhil, v bukvah in papirjih prebiral, ki fo bile v pol ras- voljenim hramu, v kterim je nekdaj neki svesdogledez, od kteriga fo rekli, de je sp al zoprati , ftanoval, in Tvoje zherne dela vganjal. Nafhel je grof tukaj enkrat nenavadno velika bukve, okrog kterm je bila teshka, sarujeven a ketna s kljuzhavnizo prepeta. Saftonj fe je prisadeval Hubert kljuzh najti. Saftonj fe je vperal, ketno prezh (praviti. Bukve fo oftale lé saperte, in nikakor fe nifo dale odpréti. Ko je enkrat dolgo fi prisadeval, jih od-• préti pa saftonj , jih je vergel v fvoji jési na tla rekozh : „Oftanite v fatanovim imenu saperte d o fodnjiga dné !” In glej ! komej je te befede isuftil, fe odvali ketna s glafnim roshljanjem o d bukev, in fvitli plamen je fhvignil is njih . Se ve, de ga je moglo to malo pretrefniti , pa nameft s de bi bil pofvarjen, kot pred delam , ki je delo pekla, fer je fhe le sh el j a v njem vnéla, viditi, kaj je v bukvah . Saperl fe je Uedej v hram in je preberal vedosheljno in pasljivo bukve in nafhel je v njih , kako je mogozhe duha temote is njegovega gorezhiga groba poklizati, in fi ga fushnj iga ftoriti. Kaj je moglo divjimu in uboshnimu Hubertu , kteri fe je pekla menj bal, kakor firomafhtva in dolgiga zhafa, ktera fta ga f zhafam nadlegovat i sazhda, bolj prav priti, kakor to, kar je sdaj najdel, in kar bi ga samoglo fpet k zhafti in bogaftvu pripraviti . Sile drugo nozh je hitel, v plajfh savit, v Ardenfki gojsd na krish pota f peklenfkimi bukvami in golim mezhem pod pasdiho. Luna fe je sa gofte oblake f krila in vihar je shvishgal fkosi ftaro borovje, in ftrafhno lajanje lefiz in gerdo ,vpitje fov je bilo na njegove ufhefa, ko je prifhel na grosovito mefto, ki fe mu je sa njego v namen najbolj pripraven sdel . Koralo je tudi majhen ogenj sakuril s fuhim berftjem , kakor fo mu bukve velévale, in s defwnizo na Tvoj mezh opert in s Ievizo odperte bukv e dershezh je saklizal glafno ftrafhne befede v zherno nozh. In glej, ko bi trenil, je fhvignil oginj ob njegovih nogah de ga je blif Nelo , in ko fo njegove ozhi fpet fvojo mozh dobile, je sagled=al prede fabo dolsiga, fuhiga mosha v rudezhi fuknji , s bledo rumenim oblizhjem in nofam, kakor f kop ez , ki je p rif bel , kakor zhe bi bil is smilj e prilesel, in ga je merslo gledal, in ftermo vanj préshal. Zhes nekaj zhafa, ko fe je grof Hubert nekoliko sbrihtal, je vpraf hal prikasin, ki j e fhe vedne ftermo, kakor fteber f podpertimi rokami ftala : fi ti tifti, kteriga fitu pGklizal f temi bukvami, ali fi drug, ki .fi po naklj uzhj u tu fim prif hel ? Odgovorila mu je prikasin : „Jes kteriga fi poklizal tac Grof je na to dalje govoril: mi ti te— dej hozhefh flushiti in vfe moje shelje (polniti i n moje povelja, ki ti jih bom dal? Kakfhno pla-r zbilo fi isgovorif h ? ” Smejal fe je rudezhi mosh kaj sabavljitiTo v peft, in je zhudno zhudno pél : „Defet let tebi , Enajfto meni! ” ,Veljá!" je rekel grof, in mu je pomolil roko zhes sherjavzo, de naj jo prime v poterjenje svese. Sdaj je flifhal v dalji Tvoje imé milo milo klizati ; fposnal je g1af fvojiga ozheta. Mersla grosa ga je fpreletela po vfih shilah , saroshljalo je pa kakor koftke (burfelzi) in ko-, sarzi, shensko fmojanje mu je vdarilo na ufhéfa, in velele pivfke pefrni fo fe mefhale vméf, in pred njegovimi ozhrni fo migljale ognjene kolefa, in kar ga sbode llkaj v levo ftran, ogenj je f zhverzhanjem vgafnil s goftiffi dim= , golita nozh ga je objela, in ob .savednoft je prifhel . ,vitli fonzhni sharki fo she Ijali fkosi okna v Hubertovo fpavnizo, ko fe je na fvoji poftelji sbudil. She fe ni dobro sbrihtal, kako je is gojsda dam prifhel, ko je Juri, ki je bil sdaj njegov hlapez, kuhar in vfe, prifhel in mu povedal : De lepo pa zhudno oblézhen mosh svunej zhaka in s njim m'nogo fiushabnikov in otovorenih konj , in hozbe s gofpodam gradi govoriti, ker mu_ im a vefelih noyiz povedati . Sapovedal je grof Huert, ki je dobro ve— del, de je to djanje njegoviga novega prijatla , ptujiga gofpoda koj k njemu pripeljati . Kmal o je prifhel . Dolg, she prezej poftaran "nosil je bil. Ponishno fe je priklonil Hubertu in rekel : Derravno pridem nepovabljen v vafho hifho, vunde r miflim, de vam moj prihod ne bo neprijeten, ko bote svedli, sakaj Jim pl'ifhel ." Potem je pove— dal, de je neki kues (firfht) is italianfke deshele , f kterim fe je njegov ozhe v vojfki poprijasnii ia kterimu je v jutrovi deshel mnogo dobrih del fkasal, bres n~flednikov umeri in ker ni prejfhn e prijasnofti porabil, is hvaléshnofti do ftariga grofa , njega, Huberta sa ediniga Mm, njegoviga premoshenja poftavil, in njemu je narozheno, mu t o premoshenje prinefti . Potem jé ukasal fvojim hlapzam, tovore s ,latam in frebram in dru.simi drasimi rezhmi v grad prinefti, in ko fe je to sgodilo, fe je priporozhil grofu Hubertu in je sginil s fvojim i hlapzi in tovorno shivino tako naglo, kakor j e prifhel , ispred ozhi Huberta, ki fe ni mogel na- zbuditi, fhe menj pa Juri. Pazh dolgo fta gledala oba, preden fta fe nagledala veliziga bogaftva in drasih rezhi, ki fo bile v sabojih in vfak pb fvojim fta malala v duhu prihodnje lepe zhafe . Potem je ukasal Hubert ftarzhku v fofefko iti nove pofle vdinjati, ker je fpet tako boga t mosh poftal. In Juri je Jtoril po gofpodoviin povelju. V grofovim gradu fe je sazhelo koralo nov o shivljeuje. Kjer je bilo pred kratkim lihe vfe tiho , je bilo sdaj vfe shivo . Lepo napravljeni konji fo fe rasgatali pred vratini, ali fo raskopavali na dvoru pefek. Krepki hlapzi in kerfhenze fo tekali f polnimi verzhmi in polnimi fkledami ii m ter tje, in vefelo petje ljudi in ftrun je ódméval o v bogato napravljenim grádu . Pa vfe to shivljenje in vefelje ni moglo ne kaj is Hubertovih perf pregnati, in globoke gerbe , l~i fo, kar je tako bogat, na njegovim zhelu fe na brale, fe nifo- dale slikati, in fklenil je s she-. nitvijo fvojo najvezhi fi ezho dofézhi . Svolil fi je Gabrielo, lilno salo in poboshn o gofpodizhno ; ktero je pri neki goftiji fposnal . In ko je koralo potem jo fnubil in lepo nevefto 3 fvoj grad pripeljal, mu je fhe le fonze raj a na semlji salijalo , in vefelja in goftij in pletu n i bilo ne konza ne kraja v gradu . Grof Hubert je shivel v vefelj u in obrinofti in fhe bolj, ko mu, je njegova preljuba Gabriel a lj ubesn jiviga in sdraviga fantka rodila, ki mu je bil vef pododen . 2 V tej frézhi je preteklo grofu leto sa letam , bres de bi bil hudiga vezh poklizal ali fe ga fh e kdaj fpomnil. In Albert, njegov fin, je raftel v lepoti in prijetnofti, in je she fhefto léto doraftel , ko je fhel zhaf h konzu, kteri je hudiga f~lil , Hubertu flushiti . Grof Hubert je pa ravno poflednji dan defetiga leta na vefelim pa tudi nevarnim medvedovim lovu bil, in fe je, ker fe je od drusih lozhil , f fvojimi hlapzi fam in truden fkosi ardenfki gojs d 3 fvoj grad vernil. Kar fe je sablifkalo na tamnim obnebju , gromelo je od daljezh in fpet je ftal bledo rumen i 3 fvoji rudezhi fuknji reshaje pred Hubertam i n je pel s hripovim glafam : „Defét let tebi , Enajfto meni!” Vftrafhil fe je Hubert tako, de je na kolena padel, in lafje fo mu vftajali in finertni pot mu je pokril zhelo, ko je vidil, de rudezhi xnosh she fvojo roko, ktero je dalji in dalji prihajati vidil, po njem ftega, in kome] je samogel s flabi m glafam saupiti : „Stoj!” Ta pa je sareshal ter rekel : ,,Zhaf je (tekel , kaj fi fhe shelifh ? Odgovoril je Hubert : ,,Dovolji mi fhe defet in terjaj fi plazhilo, kakorf hno koli ho zhef h ! " Nato fe je safmejal rudezhi divji ter rekel : „Dobro? zhes leto mi dafh, kar ti je najljubfhiga , na tem meftu, preden petelin pervikrat sapoje , in odvésan fi vfih dolshnoft. Ali ti je prav?” „Prav !” je rekel Hubert ; „tole sakladov in bogaftva imam mnogo ; kaj imenujefh med vfir > moje najljubfhe ? „Tvojiga finzhka,” sareshi rudézhi in sope t je gromelo ftrafhno krohotanje v Hubertove ufhefa , ftrafhno fe je sablifkalo in ptujz je sginil . Hubert je safedlal vef preftrafhen in omamljen fvojiga konja in je derjal v nozhi proti fvojimu gradu, kjer fo ga she dolgo s veliko f kerbj ó zhakali. Od te ure je bil Hubert vef kakor prerojen¦ Vfe vefelje in fhe dersna ferzhnoft, ki je dosdaj njegove pedi oshivljala, ga je sapuftila. Sakaj s vfo gorezhoftjo fvojiga ferza je fvojiga fina ljubil, kteriga je sdaj peklenfkim duhovam obljubil . Bled in s vpadenimi ozhmi je ]asil po gradu ; vfako fhumenje ga je fplafhilo , kadar je ur a na- turna bila, je oblédel in tele ure je vihali na tla ftermel ali v ftrop. Saftonj fta fe prisadevala njegova fkerbna shena ,in ftari Juri svediti, kaj fe mu je nakljuzhilo . de fe je tako preinénil ; Hubert je oftal niolzhezh in shaloftin . Tako fo mu pretekli mefzi in mefzi in bli lO shej in blishej je prihajala ftrafhna nozh, v kteri je imel fvojo obljubo fpolniti . Prifhla je ftrafhna ura . Vihar je shvishgal fkosi ftaro fmerézhje Ardenfldga gojsda, kako r tifto nozh, v kteri je hudiga poklizal, in gofti zherni oblaki fo vifeli v ftrafhnih podobah na tam~im obnebju . Ko je vfe fpalo v grofovim gradu, je ftopa l tiho tiho néki mosh po malo rasfvitljenim mufovshu. Klobuk je imel globoko zhes zhelo potifnje n in s fhirokim zhernirn plajfheni je bil ogernjen. Previdno je fhel po ftopnizah . plajfhu pa je imel otroka, in ta mosh j e bil Hubert, in otrok, ki ga je nefel, je bil njegov fmzhek Albert. Tiho je odperl shelésne vratza in hitel j e proti gojsdu. Sdaj fe je sbudil fantek na Hubertovim narozbju in je glafno jokal od ftraha, ker je mxflil , de je pri ptujim moshu. Ko je pa glaf fvojiga ozheta fposnal ki mu je rekel molzhati in fpati , fe je vpokojil nekoliko, farno prafhal je, kam ga ozhe tako posno nefejo . Iti vrozhe folse fo tekle po Hubertovih lizi h na fantka in sdihajozh je memral : „V pekel!” Pazh mende ni saftopel Albert teh befed , pa glaf, f kterim jih je ozhe isgovoril, je ftoril njegovo ferzhize tako teshko, de fe je sazhel bridko bridko jokati . Prifhel je Hubert s fvojim fmzhkarn do divje, s vifoztm zhernim borovjem in fkalovjem obdan e doline ; tu fé mu je sadnjikrat rudezhi prikasal . Sdaj je poftavil Hubert fvojiga Iinzhka na semljo, It je padel poleg njega na kolena ter rekel : „Vsdign'i fvoje rozhize preljubo déte, ,k Bogu, de bo miloftljiv tebi tvojimu grefhnimu pa tudi sgrevanitna Ozhetu! ” In fantek je povsdignil poboshno fvoje rt) . zbize, kakor fo ga mati uzhili, in tako je tudi Hubert ftoril, in molila fta oba. Kar naenkrat pa je trefhilo in pred Hubert= je ftal rudezhi, bolj divji in hud kakor kadaj! S ftrafhnim glafam je vprafhal : „Kje je fantek? ” ',Tukaj je," je jezljal grof in finertni ftra h mu je fkorej gerlo satifnH . In s vefelim obrasa m je ftegnil rudezhi fvojo roko po nedolshnim otroku . Rekel pa je grof Hubert, objemfhi otroka s obema rokama, v fvojim obupu : „Stoj l fhe li mi flushen pa najini, pogodbi, torej mi fpolni moje poflednje povelje!” to je?" je sagrosil fe rudezhi . ',De mi," je odgovoril Hubert, kteriga ferz e je sdaj shark boshje milofti sadel, „de mi na un i fkali, okrog ktere tezhe, hudournik, zerkvizo fosidafh is fhterivogljatih ktere imafh prinefti zhef devet gorw in devetero morje! ” 9,Prokleti!" je safhkripal rudezhi. Hilbert pa je dalje govoril ; ,Tudi rhora fo si'dana in dodelana ftati s svonikam in prishnizo , kosam in fbkropivnim kamnam, preden petelin pervi pot sapoje, ako hozhefh pravizo dobiti do dufhe in telefa tega fantka, kteriga v rokah dershim?" Skremshil je Rudezhi fvoje oblizhje, de f e je Hubert neisrezheno vftrafhil. Divje je f fvojimi peftnii vkup tolkel v fvoji jesi, potem pa fe 12 je vsdignil in je prihajal vezhji in vezhji tako , de fe je vidno, kakor zhe bi fe f temenam oblakov dotikal, roke pa proti jugu ena, druga pa proti feverju fe ftegale , in pozhaf fo fe udje finelili in v rudezho nelizhno kapo fpremenile, i n kakor vertinz vetra fe je vila v kvifhko naglo kot blifek in sginila je' v oblakih. Hubert pa je klezhal f fvojim finam na semlji , in oba fta roke vsdignila in molila : „Ozhe nebefhki, ne sapufti naji to uro! ” In poflufhaj! fhumelo je she v vYfhavi, blishe in blishe, in rudezha fuknj a hudiga fe j e fvetila in ferfrala v nózhi, kakor kervav blifek , in osnanovala prihod raskazheniga, ki je s velikimi zhernimi fkalami obloshen letel zhes zhern e gore. Una dva pa nifta nehal, moliti in roke mo liti proti vfegaufmilj enimu . In sopet je fhumel Rudezhi nn em o v vif havi s novimi fkalami, in sopet in sopet in vezhji in vezhji ftrah je prepadal ozheta in fina, in she ft a vidna sdaljezh frovo podobo zerkvize, ki je bol j in bolj raftla na f kal i Sdaj je pribuzhal Rudezhi f poflednjiini fkalami in ifkre fo letele is njih, tako jih je ftifkal . Irt saflifhal fe je glalin ojfter in dolg glaf is do- line, bilo je pervo petelina, in f ftrafhnim gromam fo fe sgrosnile (kale doli v gojsdove bresdn a in f ftrafhnim tulenjem fe je sagrésnil hudi s a njimi, in ftrafhno bresdno fe je odperlo v fkalovju s fhvigaj ozhirn plaxnenam in je posherlo vraga, zhes-nj pa fe je savalilo fkalovje in sakrilo je bresdno. Hubert pa je klezhal ta zbal' in fhe dolg o potem, ko je she fonze v fvoji mladoftni lepot i na nebu lijak>, na kolenih in je hvalil in zhafti l Gofpoda sa fvoje in fvojiga Alberta refhenje i n je pritifnil fantka vef gorezh od ozhetovfke bil- besni na fvoje ferze in je mozhil njegove lizhiza s vrozhimi folsami vefelja . Od tega zhafa ni Hubert vezh is poti zhednofti safhel. Na fkali je fosidal v fpominj tifte ure lepo zerkviú ; zherne bukve pa je v oginj vergel. Zerkviza je ftala mnogo let na fkali in pravijo, de fe fhe dan danafbnji v Ardenfkim gojsdu lilno velike fkale vidijo, v kterih fo udje ketne vtifnjeni, f kterimi je hudi fvoje breme povesal in v vifhavi nefeL Pri meni je tudi sadobiti : Aha‘ver vezh ni popotnik. Pravlj . Laibach 1850 . 3 kr. ZhuOLapolna podóba Matere boahje v meftu Rimini na Rim- skim. Mit Titelbild. Laibat;h 1850. 3 kr. Jeran ' Terpljenje pravizhniga in pokora grefhnika, s nekterimi vezhnitni refnizami in pergodbarni . Mit 1 Stahlstich . Laibach 1848. Steifband 20 kr. Jeran, J. L., fveti Juri, ferzhni vojak, Serzhnim flovenfki m mladenzhem, spni L. J., duhoven. Laibach 1851. 8 kr. Kerfhaufke drobtinze is shivljenja fvetnikov in drusih poboshnih ljudi. Mit 1 Stah14tZcb . Laibach 1850 . 16 kr . Krish méfingafti in mirovanje Paleftine. 8 kr. Molitev sa ohranjenje nedolshnofti pred podobo prefvete devize Marie. 2. Auliage. Laibach 1846. 3 kr. Das Dutsend 30 kr . Nafledovanje fvetnikov boshjih. Poduki polne povéfti is shivljenja fvetnikov. Laibach 1849 . tx5 kr . Naftran 9 P. Joah. Sveta pokora ali fedem poftnih pridig, kter e je pridigoval v letu 1846 . Laibach 1849 . 16 kr,, Steifband 20 kr. Ofrezheui kriftjani fvojimu uovoisvoijenimu vikfhimu paftirju , Papeshu Piju IX., s popifarn volitve, shivljenja in naftop a fvetiga Ozheta Na IX. Mit Portrait. Laibach 1847, 8 kr . Pet fvetih petkov Mefza Sufhza. Ste:f gebunden 12 kr . Pirhi sa devize, ali molitve in nauki, ktere naj 6 poboshna deviza in fleherna pofhtena shena vezhkrat k ferzu vsarne . Mit 1 Bild. Laibach. 6 kr. llefnize perve in nar potrebnifhi fvete kerfhanfke, katolifhk e vere, sa nar manjfhi uzhenze. Brosehirt 3 kr . Sehl>r. Dr., napeljevanje velelno ali veliko fpoved opravljati . Laibach 1844. 12 kr. Shivljenje fvétiga mladenzha Alojsia Gonzaga. Mit 1 Kupfer. Laibach 1846 . 8 kr. fvete devize Tereslje . Mit 1 Kupfer. Laibach 1846. 8 kr. Mate bukvize, to je napeljevanje k pobáshnimu shivljehju in k pravi bogoljubnoiii. Lihe!) 1847. 4 kr, ,Shmajdek fhodoji ()govori, lbleinvvandband 1 II . 20 kr. ,Shmidt, Kr., Hirlanda hret,tn$a vojvodina ali srn ga ztied riofti in nedolshaoai. Po n,mfhkim . kr. ,Sveta deviza in dekla Zita. Laibacil 1846. 8 kr. Trari z. 11ojték, ali pravliza od• vitesa v drevo vpreshenega . 6 kr. Canontafeln, 3 vershiedene Ausgaben zu 12, 10 und 8 kr, pr. Exenplar. Centrih, rl0veufki lepopifi in sgledi . 12 kr. Dve igri sa flovenfko gledifhe. I . Turan in Sofija, ali Turki pri Sirku. Shtepan Shublzh, ali Bela IV. na lrovafhkim. Laibach 1850. 10 kr . Fleifhman, Isglédi flovenfkiga pisanja . 8 kr. 1lldegardia,, svelizhana ; dvakrat po nedolshnim v finert ob • rojena zefariza. 6 kr. Kmetiza in grofinja Griselda. Lep isgled poterpes'hljivofti in ponishnofti vfim shenam . 6 kr. kratkozhafne igre s kvartarni, f htevilkami in drusimi rezh i v drushbah. Laibach 1850. 10 kr. Malavafliizh, Fr., Erasem is Jame. Povéft. Mit Titetbild. Laibduh 1854. 8 kr. Malavafiiizh, Fr., Ozhe Grof Radezki c . k. Marfhal, s jek. loresom . Laibach 1852. 12 kr. Malavafhizheva flovenfka Sloveniza sa perve flovenfk e Ohole v meftih in na desheli . Laibach 1849. Steifband 1'L kr . Strli Tomova, kozha ali shivljenje samvrzov v robnih dersha vah fvobodne feverne Amerike. Laibach 1854, 30 kf• . Venzhek sa vesilne darila, ali vofhilne pefmize o godovih , novim letu, 1n drugih priloshnoftih . Brosch . 12 kr . Ujetnik na galeji . Lepa in podushenja polna poveft f prillav kom shivljenja Sv. Vincenca Paulana. 6 kr. eT. Giontini , bukv ar v Ljubljani, 11Tatifnil Joshef Rudolf Milic v Ljubljani .