GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA LETO XXIII-ŠTEVILKA 2 JUNIJ 1982 NAŠA NALOGA-ZAVEDATI SE TEŽKEGA POLOŽAJA Gospodarstvo dela v vedno težjih pogojih, ki so deloma posledica svetovne gospodarske (trgovinske, industrijske in bančne) krize, večji del pa posledica napak naše domače gospodarske politike, ki je stimulirala porabo neustvarje-nega denarja. Živeli smo nad možnostmi, ki smo jih ustvarjali. S koriščenjem inozemskih kreditov in domačim tiskanjem denarja brez pokritja smo končno prišli do točke, ko moramo te račune poravnati. To zahtevajo svetovne banke, zahteva tudi domača situacija. Politika stabilizacije zato ne pomeni samo zmanjševanja vseh izdatkov v okvir naših dejanskih možnosti, temveč bo zmanjševanje še večje, ker vračamo dolgove inozemstvu. Streznjenje čeprav prisilno, je prišlo v zadnjem času in ne bo le kratkotrajno, temveč dolgoročna gospodarska usmeritev Jugoslavije. Devizni problemi zaradi vračanja velikih dolgov in zelo visokih obresti (v zadnjem letu so narasle celo do 20 odstotkov) so in bodo še naprej omejitveni dejavnik za doseganje obsega proizvodnje. S sprejetjem zakona o poslovanju s konvertibilnimi devizami se posledice takšne politike »socializirajo«, prenašajo na vse, na tiste, ki so bolj in na tiste, ki manj krivi. Žal zopet in upam, da bomo v družbi storili kaj odločnega, da bo to zadnjič, čeprav v Jugoslaviji vsi še daleč nismo dojeli resnosti gospodarskega trenutka. Administriranje, ki nas je v bistvu pripeljalo tako daleč, saj samoupravljalci nismo načrtovali zgrešenih vlaganj in devizne in dinarske monetarne politike, v teh izrednih razmerah zopet pridobiva na veljavi, vendar menim, da nam mora administracija, pa naj bo zvezna ali republiška, ponuditi ne le ukrepe velikega odpovedovanja, temveč tudi program prehoda na gospodarjenje v skladu z ekonomskimi zakonitostmi, na kar v načelu sicer vsi prisegamo. Kaj konkretno gospodarjenje v zoženih možnostih ali pogojih za nas pomeni, še ni povsem jasno. Ni še jasno, če pod tem razumemo konkretne številke, povsem jasno pa je, če imamo v mislih gospodarsko politiko delovne organizacije in njeno usmeritev. Izredno težke razmere nas v bistvu silijo, da intenziviramo prizadevanja za realizacijo razvoja, ki smo ga začrtali v lanskem letu, usmeritev v izvoz, vključevanje novih strokovnih kadrov, prestrukturiranje v smeri strojegradnje in dolgoročnejše zagotavljanje repromaterialov domačega izvora. Prepričan sem, da kljub temu, da smo zaradi velike odvisnosti od uvoza zelo občutljivi za vse zaostritve na deviznem in uvoznem področju, nismo nepripravljeni in brez orožja. V našem gospodarstvu se jjišptičela neizprosna vojna, in izbojevali jOTtomo s pravo strategijo, z akcijsko enotnostjo in velikimi napori vsakega delavca. Izredno pomembno je, da vsi sprejmemo kratkoročni in dolgoročni program ukrepov v naši DO, ki morajo postati vodilo vsakdanjega ravnanja na vseh področjih. Okostje tega programa tvorita naš razvojni program in stabilizacijski program, ki ga bomo morali še razčleniti. Naše osnovno izhodišče v Saturnusu je, da tudi v najneugodnejših pogojih lahko zagotovimo proizvodnjo na dovolj visokem nivoju, ki zagotavlja eksistenco v kriznem obdobju, obenem pa moramo razvijati kapacitete in proizvodnjo za izvoz in proizvodnjo visoke stopnje predelave, neodvisno od uvoza. Zato se kljub resnosti položaja, ki se bo močno odražal tudi na našem poslovanju, prihodnosti ni treba bati. Temeljna orientacija mora biti izvoz na konvertibilno tržišče, saj bo od majhnega dela deviz, s katerimi bomo razpolagali odvisno, koliko bomo lahko kupili repro-materiala tudi za domačo proizvodnjo. Tega se moramo zavedati vsi, to je naša edina možna dolgoročna usmeritev. Možnosti za večje povečanje tega izvoza imamo že s sedanjimi proizvodnimi kapacitetami, premik pa moramo narediti v razvojni službi TOZD AO in sprejeti velike obveznosti TOZD Orodjarne, saj je povečan izvoz povezan z osvajanjem novih modelov žarometov ter končno tudi v politiki in naporih prodajne službe. Tudi izvoz embalaže je mogoče in mora biti mogoče bistveno povečati. Kakovost proizvodnje, njena stabilnost in držanje rokov so poleg intenzivnejšega razvoja pogoj za uspešen izvoz in vemo, da nas na teh področjih čaka še veliko strokovnega dela in prizadevanj. V prihodnjem letu mora biti naš cilj 9 milj. ameriških dolarjev konvertibilnega izvoza, v letu 1986 pa se mora številka povzpeti na 16 milj. ameriških dolarjev seveda z vključevanjem novih kapacitet in drugimi ukrepi potrebnimi za takšno povečanje. Takšen obseg izvoza, ki je realen, nam bo drugo leto in tudi v prihodnje zagotovil eksistenco. Investiranje zaradi skupnega pridobivanja deviz je lahko samo vzporeden ukrep, na katerega v teh nestabilnih gospodarskih pogojih ne moremo z gotovostjo računati. Konkretna prizadevanja za zmanjšanje konvertibilnega uvoza pa že tečejo pri nadomeščanju stekel za žaromete kjer se dogovarjamo za njihovo nabavo v ČSSR, iskati pa moramo tudi vse druge možnosti zmanjševanja uvoza z zahoda. Kratkoročni stabilizacijski ukrepi, ki jih od nas terja zaostrena gospodarska situacija so usmerjeni k temu, da z ustrezno organiziranostjo zmanjšujemo motnje v proizvodnji, ki jih bo povzročalo pomanjkanje repromateriala, oziroma deviz in k izkoriščanju vseh notranjih rezerv delovne organizacije, v večjo prizadevnost in iniciativah vsakega izmed nas, k Na volitvah smo izvolili delegate v samoupravne organe delovne organizacije, tozdov in delovne skupnosti. Na sliki: delavci embalaže v Mostah so volili v sejni sobi DO. Člane vseh samoupravnih organov objavljamo na 10. strani. racionalni porabi materiala, energije in znižanju izmeta ter drugih stroškov, predvsem tistih, ki so povezani z uvozom. Najkonkretnejši ukrepi bodo lahko posledica analize naših možnosti poslovanja v tretjem kvartalu, do konca letošnjega leta in v letu 1983. V primeru občasnih motenj v posameznih delih proizvodnje, ko bomo zaradi pomanjkanja repromateriala celo stali moramo predvideti zaposlitev ljudi v proizvodnji, ki bo tekla, oziroma redne ali izredne dopuste in bolj gibljiv 42 urni delovni teden (kadar ni dela bomo v službi manj ur, ko bo delo pa več, tudi več kot 8) Prav tako moramo sprejeti ukrepe za primer ogrožene socialne varnosti tistih z najnižjimi OD. Vsekakor pa moramo povečati izvoz že v tem obdobju, za kar obstoje možnosti ter pridobiti premostitveni devizni blagovni kredit, da prebrodimo najtežje obdobje, da bo motenj čimmanj in da bodo le kratkotrajne. Uveljaviti moramo kriterije prioritetnega trošenja razpoložljivih deviznih sredstev, ki smo jih že oblikovali enotno za celotno delovno organizacijo. Stabilizacijski odbori v TOZD in DSSS morajo pripraviti niz ukrepov za racionalizacijo energije, zmanjšanje normativov porabe materialov, drugih možnosti racionalizacij, za povečanje produktivnosti in zmanjševanje vseh vrst stroškov. Če se bomo zavedali izredne resnosti položaja, bomo nemara stopili na prste razvadam in drobnim privilegijem, nedelu in prevelikemu trošenju, seveda s konfrontacijo s tistimi uživalci teh privilegijev, ki se jih ne bodo hoteli kar tako odpovedati. Doslej je na tem področju vladal prevelik oportunizem, in menim da zanj ne bo več prostora. Pod drobnogled bomo dali tudi vse vrste režijskih stroškov ter jih omejili na nivo, ki ga zmoremo in ki je nujno potreben. Pri politiki OD bomo še dalje uveljavljali načelo, da ob prizadevnem delu in uspešnemu gospodarjenju ne smemo biti na repu v primeri z drugimi delovnimi organizacijami. Danes se premalo zavedamo, da je med ustvarjenim dohodkom in našimi OD tesna povezava, zato moramo biti vsi zainteresirani za dobro gospodarjenje, za dobro razvojno politiko in dobro delo, ki nam bo večji dohodek dalo danes, ali pa zagotovilo v prihodnjih dneh. Zavedati se moramo, da nam nihče ne bo dal dohodka razen tistega, ki ga bomo ustvarili sami. Že dolgo časa se dogovarjamo o potreb po realni oceni politike delitve OD ter o uvedbi novega sistema stimulativnega nagrajevanja. Z zasedbo ustreznega delovnega mesta in formiranjem delovne skupine se je to delo pričelo. Zaradi velikega pomena pravilne in stimulativne delitve OD za izboljšanje produktivnosti uvrščamo to nalogo v stabilizacijski program, vsekakor pa ne med kratkoročne naloge, saj bomo morali istočasno analizirati tudi ustreznost organizacije, zasedbo delovnih mest, nivo in kvaliteto opravljenega dela. Skratka zadrli bomo v obsežno in občutljivo področje, ki pa za temeljitejše urejanje stanja ne sme biti tabu. V zaostrenih razmerah moramo voditi enotno politiko OD za premagovanje problemov in uspešen razvoj, politiko, ki temelji na skupnih usmeritvah, sodelovanju, zaupanju in medsebojni solidarnosti. Skupaj opredeljeni razvojni cilji in prioritete ter racionalno usmerjanje razpoložljive akumulacije DO za najuspešnejše doseganje teh ciljev so ena temeljnih usmeritev naše DO za zagotavljanje dela, socialne varnosti in nadaljnjega razvoja. Dolgoročno povezovanje z drugimi OZD, našimi partnerji, ostaja bistven element naše poslovne politike. V za- NAŠA NALOGA - ZAVEDATI SE TEŽKEGA POLOŽAJA (Nadaljevanje s 1. strani) ostrenih razmerah moramo analizirati dosežen nivo tega povezovanja, kritično presoditi dosedanje oblike glede na njihovo ustreznost in učinkovitost v novih pogojih, upoštevaje dosežene rezultate in poslovne interese vseh udeležencev. Na osnovi teh preverjanj bomo začrtali poti nadaljnjega povezovanja. Urejanje medsebojnih ekonomskih odnosov na dohodkovni bazi v okviru delovne organizacije postaja ena od prioritetnih nalog, ki zajema široko področje urejanja delovnih in materialnih normativov, kalkulacij, skratka natančnejše obvladovanje stroškov. Dohodkovno povezanost bomo morali uveljaviti v smislu skupnega proizvoda TOZD Orodjarne in TOZD Avtoopreme ali TOZD Orodjarne in TOZD Embalaže, kot tudi pri skupnih vlaganjih v novo proizvodnjo. Preko teh sovlaganj se bomo v DO tesnejšfe in dolgoročnejše dohodkovno povezali. Za angažiranje ustvarjalnosti delovnih ljudi pri reševanju problemov bomo morali izboljšati delo družbenopolitičnih organizacij, ki so z delno izjemo sindikata premalo prisotne v življenju in delu Saturnusa, obenem pa z boljšim informiranjem in povezovanjem celotnega samoupravnega sistema v Saturnusu doseči večjo angažiranost in aktivnost delegatov. Z ustreznim sodelovanjem in vskla-jevanjem interesov se moramo boriti proti tendencam zapiranja TOZD in krepiti enotnost delovne organizacije. Ob vseh vloženih naporih za čim uspešnejšo proizvodnjo, ki bodo pogoj za našo sprotno eksistenco v tem in nasled- njem letu moramo pospešeno izvajati sprejete razvojne programe, ki nam bodo zagotovili boljši jutri. Pridobivanje, usposabljanje in vključevanje strokovnih kadrov je za to v tem trenutku naša ključna naloga, saj bomo samo skupaj z njimi lahko realizirali svoje cilje. Odnos do vključevanja novih kadrov bo merilo za odnos vsakega posameznika do našega skupnega razvoja. Ljubosumnost in odrivanje na rob dogajanj gotovo ne pomagajo niti njim, niti vsem nam. V zadnjem mesecu se je razvojni koncept DO dodatno izoblikoval, tako da je za področja naše proizvodnje videti takole: Za tozd embalaža je v teku izdelava študije o razvojnih možnostih, vendar je že danes razvidno, da je v tem srednjeročnem obdobju poleg odprave ozkih grl v proizvodnji samostojnih pokrovov in norma doz potrebno urediti predvsem vprašanje dobav bele pločevine, aluminija in se preko skupnih vlaganj povezati dolgoročno s porabniki kovinske embalaže, predvsem tistih bližjih. Ocenjujemo, da nam sovlaganje v Zorko v Šabcu, ki bo prihodnje leto pričela s poiskusno proizvodnjo bele pločevine, omogoča boljšo perspektivo z manj motnjami, zato se bomo na tej nalogi, ki je ključno vprašanje TOZD Embalaže močno angažirali. Z ustrezno poslovno politiko smo povezali naše možnosti na področju servisiranja, izdelave orodij, vzdrževanje in proizvodnjo embalaže, saj nam to daje boljše možnosti v sedanjih težkih pogojih in regionalnem zapiranju nekoč skupnega jugoslovanskega trga. V teku je tudi sovlaganje v aluminij, kot surovino, ki v naši porabi stalno narašča. Kapacitete strojev in linij za proizvodnjo vseh vrst embalaže so tudi perspektivno zadostne, predvidevamo pa še nadaljnji razvoj porabe samostojnih pokrovčkov in izgradnje nove proizvodne linije. Vsekakor pa ostaja še dovolj dela na avtomatizaciji postopkov v proizvodnji. Na osnovi urejenosti preskrbe z belo pločevino in doseženim obsegom stalnejše povezave s kupci se bomo odločili za modernizacijo kapacitet tiskarne in linij za proizvodnjo embalaže za hrano. Modernizacija in povečanje kapacitet za proizvodnjo svetlobne opreme za motorna vozila je naša ključna izvozno usmerjena investicija, ki nam bo omogočila povečano proizvodnjo štirioglatih žarometov in kombiniranih svetilk ter sodobno tehnologijo površinske zaščite. Poleg investiranja v fizična proizvodna sredstva moramo predvsem ojačati razvoj, saj si ne moremo več dovoliti, da kopiramo rešitve samo od drugih, poleg tega pa kapacitete razvoja ne zadoščajo za osvajanje več proizvodov naenkrat, kar pa postaja normalna zahteva ob povečanju proizvodnje. Izdelava investicijskega elaborata je že v teku, glede na izvozno usmerjenost te investicije pa pričakujemo za njeno realizacijo družbeno, predvsem pa bančno podporo. Z izvedbo te investicije bomo lahko dosegli načrtovan večji izvoz od let 1984 naprej. Povečan obseg dela v tozdu avtoopreme zahteva tudi povečan obseg izdelave orodij, potrebnih za proizvodnjo, zato je sestavni del razvojnega programa tudi investiranje v stroje tozd Orodjarna, povečanje števila zaposlenih, predvsem pa uvedba dvoizmenskega dela v strojni obdelavi in 24 uma zasedenost elektro- erozijskih strojev, saj bo v oteženih možnostih investiranja družbeno neopravičljivo, predvsem pa neekonomsko, organiziranje dela na strojih sami v eni izmeni. Lani smo se odločili, da v okviru prestrukturiranja tovarne razvijamo proizvodnjo strojev in linij za proizvodnjo embalaže in polnjenje ter zapiranje embalaže, področje na katerem že imamo izkušnje in ki se dopolnjujejo s proizvodnjo kovinske embalaže. Formirali smo že jedro investicijske skupine in projektivni biro, ki že razvija prvo linijo za proizvodnjo tvvist-off pokrovčkov. Do jeseni nameravamo preurediti in usposobiti za začasno proizvodnjo v hangar v Mostah, v teku pa je tudi že izdelava investicijskega elaborata. Tudi ta investicija bo v precejšnji meri usmerjena v izvoz in nadomeščanje uvoza na domačem trgu. Omogočila nam bo nudenje kompletnih uslug predelovalcem - od embalaže, do servisa, orodij in strojev. Po zahtevnosti, obsegu dela za realizacijo kot po potrebnih sredstvih je to naša največja in najzahtevnejša investicija in menim, daje glede na velike možnosti nadaljnjega razvoja najbolj perspektivna. Zato jo bo treba še posebno skrbno spremljati in jo vsestransko podpirati. Življenje tudi v najtežjih trenutkih ne preneha teči, v gospodarskih krizah prežive najmočnejši in najsposobnejši. Ne smemo si lagati, da bo lahko, zavedati pa se moramo, da enotni in z velikimi napori lahko premagamo tudi to težko obdobje in iz njega pridemo še močnejši. Moti pa se tisti, ki misli da se ne bo nič spremenilo, saj s takim odnosom do dela, discipline in skupne lastnine, kot vlada že marsikje pri nas in v družbi enostavno ne moremo več. Jože Šlander, dipl. ing. POSLOVANJE V PRVIH TREH MESECIH LETOS V gospodarskih načrtih za leto 1982 smo si v Saturnusu v vseh temeljnih organizacijah začrtali predvsem dve temeljni nalogi: - da povečamo fizični obseg proizvodnje in prodaje in - povečamo izvoz. Kritični oziroma omejitveni dejavnik pri izpolnjevanju začrtanih nalog je oskrba z deviznimi sredstvi in materialom. Podobne naloge in opredelitve je imela začrtane tudi ostala kovinsko predelovalna industrija v Sloveniji. Zato, predno preidemo na oceno naših rezultatov, navajamo gospodarjenje za slovenske kovinsko predelovalne industrije v tem obdobju. Preskrbljenost kovinsko predelovalne industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom je letos nekoliko slabša kot je bila lani. Težavam zaradi preskrbljenosti z uvoženimi surovinami so se pridružile še skoraj večje, ki jih imajo proizvajalci zaradi tega, ker vse teže dobivajo surovine in reprodukcijski material pri domačih dobaviteljih. Posledica vsega tega so slabše izkoriščene proizvodne zmogljivosti in dražja proizvodnja. Neskladje med ponudbo dobaviteljev surovin in reprodukcijskega materiala ter povpraševanjem pri proizvajalcih kovinsko predelovalne in- Celotni prihodek v 000 din TOZD Celotni prihodek Indeks januar-marec jan.-marec plan 1982 1981 1982 Tovarna embalaže 2227.786 92.0 70.9 Tovarna avtoopreme 202.823 142.7 85.5 Orodjarna in vzdrž. 38.974 170.9 99.4 SATURNUS 469.583 113.8 78.5 Materialni stroški v 000 din TOZD materialni str. Indeks januar-marec jan.-marec plan 1982 1981 1982 Tovarna embalaže 146.901 86.3 66.6 Tovarna avtoopreme 123.842 162.5 91.3 Orodjarna in vzdrž. 7.013 233.6 92.7 SATURNUS: 277.756 111.8 76.3 Primerljivi dohodek v 000 din TOZD Primerljivi doh. Indeks januar-marec jan.-marec plan 1982 1981 1982 Tovarna embalaže 80.885 103.2 80.3 Tovarna avtoopreme 78.981 119.8 77.7 Orodjarna in vzdrž. 31.961 161.4 101.0 SATURNUS: 191.827 116.9 82.0 dustrije je tolikšno, da so ostali vsi poizkusi uravnovešenja cen neuspešni. V prvih štirih mesecih so se cene izdelkov črne metalurgije povečale za 12 - 20 odstotkov. Ob upoštevanju povečanja izvoza pomeni to tudi slabše finančne rezultate. Celotni prihodek, materialni stroški in primerljivi dohodek. Gibanje celotnega prihodka, materialnih stroškov in primerljivega dohodka v primerjavi s prvim trimesečjem in planom 1982 je naslednje: (Glej tabele) Ker je povpraševanje po izdelkih kovinsko predelovalne industrije še vedno večje kot ponudba, kar velja tako za domači kot deloma tudi za kovertibilni trg, bi lahko ob boljši preskrbljenosti s surovinami in reprodukcijskimi materiali delovne organizacije prodale več. V večini delovnih organizacij kovinsko predelovalne industrije se v letošnjem letu najbolj zatika pri preskrbljenosti s pločevino. Ustavlja pa se tudi preskrba z litinami, barvami, laki, plastičnimi masami idr. To so torej ugotovitve, ki veljajo za slovensko kovinsko predelovalno industrijo, katere del je tudi Saturnus. Fizični obseg proizvodnje Fizični obseg TOZD Tovarne embalaže je bil v tem obdobju v primerjavi z letom 1981 dosežen 78 odstotno in v primerjavi s planom 74 odstotno. Fizični obseg TOZD Tovarne avtoopreme je bil v primerjavi NAJVEČJE PRIZNANJE SATURNUSOVI EMBALAŽI NA NOVOSADSKEM MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU Izreden uspeh razvojnikov iz TOZD Embalaža in sodelavcev iz TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Letos je bil organiziran že 49. mednarodni novosadski kmetijski sejem. Njegov pomen vsako leto narašča kar dokazuje vse večja prisotnost tujih in domačih razstavljalcev. Ni se čuditi če kmetijski sejem dobiva tako vrednost saj prikazuje razvojno stopnjo kmetijske znanosti in prakse doma in v svetu. Ni nam težko napraviti zvezo med razvojem kmetijstva in vse večjo proizvodnjo hrane. Kmetijstvo je aktivnost, ki oskrbuje ljudi z svežimi naravnimi proizvodi in daje osnovne surovine za industrijsko predelavo. Prav proizvodnja hrane je aktivnost, ki naj prepreči naraščajočo lakoto v svetu. Hrana je v svetu postala politično orožje razvitih držav proti nerazvitim. Jugoslavija ima na področju proizvodnje hrane posebno nalogo in izredne možnosti. Proizvodnja hrane naj bi v naslednjih letih naraščala z 8 odstotno stopnjo. Osnovna kmetijska proizvodnja naj bi naraščala s 4 odstotno stopnjo rasti. Vsi programi proizvodnje hrane teže k naslednjim ciljem: - dovolj hrane za delovne ljudi - oblikovanje prehranskih rezerv - proizvodnja hrane za izvoz. Programi predvidevajo, da naj bi naša skupnost 1985. leta izvozila za 2 milijardi dolarjev prehrambenih izdelkov. Ne pozabimo, da danes hrano uvažamo. Nobene novosti ne odkrivamo, ko se v celotni družbi trudimo, da bi bili naši proizvodi za tuja tržišča na kar se da visoki stopnji predelave. Torej suho sadje, zmrznjeno sadje, sadje v pločevinki, klobase, salame, šunke in mesne konzerve imajo ekonomsko prednost pred proizvodnjo v nižjih oblikah predelave. Kot proizvajalci pločevink za proizvodnjo konzerv, proizvajalci žarometov in svetilk za opremo vozil, ki se uporabljajo za transport v kmetijstvu in proizvajalci strojev za prehransko predelovalno industrijo, že več let uspešno predstavljamo naše proizvode na novosadskem sejmu. Naši izložbeni prostori so lepi - na kar smo lahko ponosni - in vsebinsko resnično prikazujejo vso pestrost in kakovost proizvodov. Kot je visoko cenjena tradicija Saturnusa na številnih področjih postajajo tudi naši nastopi na sejmih visoko cenjeni s strani organizatorjev teh prireditev. Posebno mesto na sejmu zavzema tekmovanje. Gre za ocenjevanje kakovosti razstavljenih izdelkov na sejmu. Tek- Pločevinke, ki so prejete visoko priznanje na novosadskem mednarodnem kmetijskem sejmu. Velika zlata medalja za embalažo Saturnusa. movanja smo se udeležili tudi letos. Ocene žirije pa govorijo, da naša udeležba ni brez uspeha. Letos je žirija podeljevala zlate medalje, srebrne medalje, bronaste medalje in posebna priznanja. Med posebna priznanja štejejo velike zlate medalje, srebrni zmagovalni pokal, kristalni zmagovalni pokal in pokal novosadskega sejma. Najvišja odličja so prejele delovne organizacije 29. november Subotica, Gavrilovič Petrinja, Camex Vrbas, Ledo Zagreb, Pionir Subotica, Friko Padinska Skela, Rubin Kruševac, Inus Sombor, Medoprodukt Subotica in Saturnus. Omenjene organizacije delujejo na področju predelave mesa, proizvodnje testenin, proizvodnje konditorskih izdelkov, predelave mleka, proizvodnje vina in žganih pijač, proizvodnje jedilnega olja, predelave povrtnin, predelave medu in proizvodnje embalaže. Naj se pohvalimo. Edini izmed jugoslovanskih proizvajalcev embalaže smo prejeli srebrni zmagovalni pokal. Tekmovanja se je udeležilo kar 83 proizvajalcev embalaže. Priznanje smo prejeli za dolgoletno sodelovanje na sejmu, za kakovost embalažnih izdelkov za jugoslovansko prehransko industrijo in za tuja tržišča. Priznanje je dodeljeno tudi zaradi uporabe vse več domačih surovin pri proizvodnji embalaže za prehranske proizvode. Drugo odličje, ki smo ga prejeli je velika zlata medalja. Za embalažo je prejela to priznanje še organizacija Takovo iz Gornjega Milanovca. Torej samo dva in mi smo eden izmed teh dveh. Srebrni zmagovalni pokal. Takole piše v zapisniku komisije, ki je ocenjevala našo štirioglato aluminijasto pločevinko in ki je dala predlog žiriji: Z veliko zlato medaljo se nagradijo vzorci štirioglate aluminijaste pločevinke dveh višin za pakiranje fižola s klobaso in za pakiranje govejega golaža. Nagrade se dodeljuje zaradi izredne kakovosti in zaradi uporabljenega domačega aluminija. Pločevinka je originalna po obliki in ima izredno grafično opremo. Pločevinko lahko preprosto odpiramo. Hrano lahko ogrejemo neposredno v pločevinki in po potrebi tudi konzumiramo iz pločevinke. Pločevinka je zelo primerna za transport in uskladiščevanje. Na koncu komentarja še piše: Pločevinka je izredno funkcionalna in predstavlja estetsko posebnost. S tem priznanjem je ponovno dokazano, da kreativni tehnični kadri v TOZD Embalaža in TOZD Orodjarna in vzdrževanje predstavljajo trden temelj za uvajanja novih embalaž na jugoslovansko tržišče, pri izkoriščanju gospodarskih danosti v vsakem trenutku. V danem primeru gre za stabilizacijske elemente, ki regulirajo kreiranje pločevinaste embalaže. Računamo, da lahko to priznanje služi tudi kot podpora sodelavcem iz prodaje pri kontaktih z našimi kupci. Teodor Kralj s preteklim letom dosežen 133 odstotno in planom 97 odstotno. Po efektivnih proizvodnih urah je dosegla TOZD Orodjarna in vzdrževanje 105,8 odstotkov fizičnega obsega v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Izvoz V Saturnusu smo v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarili izvoz v višini 57.886.000 din. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je to 57,9 odstotka in v primerjavi s planom 51,2 odstotka. TOZD Tovarna embalaže je v tem času izvozila za 5.329.000.- din, kar je v primerjavi s preteklim letom 10,3 ostotke in v primerjavi s planom 25,8 odstotkov. TOZD Tovarna avtoopreme je v istem času izvozila za 52.557.000.-din, kar je v primerjavi s preteklim letom 9,5 odstotka več, v primerjavi s planom pa je bil izvoz dosežen 56,9 odstotno. Vsi navedeni finančni kazalci kažejo v primerjavi s prvimi tremi meseci preteklega leta dokaj ugodne rezultate. Upoštevati pa moramo, da so bili rezultati v prvih treh mesecih pod povprečjem leta 1981. Indeksi v primerjavi s palanom pa nas opozarjajo, da smo še daleč od začrtanih nalog. Glavni dejavnik, ki negativno vpliva na finančne rezultate je nizek fizični obseg proizvodnje in prodaje v TOZD Tovarna embalaže. Cene gotovih izdelkov se v tem obračunskem obdobju niso menjale. V tem času pa so se cene surovin črne metalurgije, ki jih mi uporabljamo v proizvodnem procesu dvignile za 12 - 20 odstotkov, cena barvne metalurgije pa še več. Ugotovitve in zaključki Dotaknili smo se le nekaterih dejavnikov na osnovi katerih navajamo bistvene ugotovitve in zaključke: - Motnje, ki se pojavljajo v kovinsko predelovalni industriji Slovenije so v celoti prisotne tudi v Saturnusu. - Začrtanega fizičnega obsega proizvodnje in prodaje nismo dosegli predvsem zaradi izpada proizvodnje v TOZD Tovarna embalaže. To pa je posledica motenj v oskrbi z belo pločevino, čeprav moramo upoštevati tudi motnje, ki so posledica notranjih dejavnikov. - Doseženi rezultati v izvozu so daleč pod načrtovanimi in tudi pod lanskoletnimi, kar gre predvsem na račun izpada izvoza pokrovčkov v Bolgarijo. - Rast cen materiala in drugih strani omejene možnosti povečanja cen izdelkov nujno zahtevajo stabilizacijske ukrepe in boljše gospodarjenje z vsemi sredstvi. - Ugotovljena rast dohodka na temelju družbenega dogovarjanja ne omogoča rast osebnih dohodkov. - Rast stroškov ne bo mogoče v celoti pokriti s stabilizacijskimi in varčevalnimi ukrepi, zato bo potrebno doseči tudi spremembe cen gotovih izdelkov. - Motnje, ki izvirajo iz težav pri oskrbi z materialom vedno bolj izpostavljajo tudi medsebojno vskla-jevanje med posameznimi službami pri operativnem planiranju proizvodnje. Končno lahko zaključimo, da ob maksimalnih naporih vseh lahko dosežemo planirani fizični obseg proizvodnje vključno s planiranim izvo- SATURNUS RALLV INTERNATIONAL ’82 25.000 gledalcev, 106 prijavljenih tekmovalnih ekip, 87 ekip na startu v Ljubljani in 47 ekip uspešnih na cilju v Postojni. Veliko publicitete: dve TV hiše, pet domačih in tuja radijska postaja, štirje domači in štirje tuji dnevni časopisi, domača in tuja časopisna agencija. To je v najkrajšem poročilo o avtomobilistični prireditvi z imenom naše delovne organizacije. V celoti lahko rečemo, da je prireditev uspela. Največji vtis pa zapušča ogromno zanimanje javnosti, ki se izkazuje v številki 25.000 gledalcev. V poiskusu analize te številke, lahko ugotovimo, da je to številka, ki jo dosegajo le največje, najpopularnejše športne prireditve pri nas. To je številka gledalcev, ki jo v povprečju dosežejo smučarski poleti v Planici. Obe prireditvi ne gre primerjati v ničemer. Rally z našim imenom ne traja nekaj ur, traja cel dan in najvztrajnejši gledalci - tudi teh je bilo nekaj tisoč, so zdržali vso noč, spremljali hitrostne preizkušnje in bodrili najuspešnejše. Velikost naše prireditve, ki jo izkazuje visoka številka tekmovalcev in obiskovalcev, opredeljuje tudi vse ostalo, kar je vezano na ta dogodek. Ob tem lahko brez sramežljivosti zapišemo, da je prireditev prerasla sposobnosti in zmožnosti maloštevilnega organizacijskega odbora. Če vse gornje predstavlja uvod v zapis o letošnjem, že tradicionalnem, tokrat petem Saturnus Rallyju, povejmo nekaj o namenu te prireditve. Rally z našim imenom, sledi trem ciljem: prvi je športni - prireditev v športnem smislu iz leta v leto raste z namenom, da postane ena izmed prireditev za evropsko prvenstvo v rallyju. Drugič so poslovni cilji. Tu naj predstavlja investicijo v ime izdelkov Saturnus, v ime proizvajalca, ki želi postati pomemben evropski proizvajalec svetlobne opreme, ki prodaja svoje izdelke z lastnim imenom ne samo velikim proizvajalcem avtomobilov, temveč tudi dodatno opremo v trgovinah širom v Evropi. Tretjič pa prireditev sledi tudi turističnim ciljem, saj želi postati dogodek s spremljajočimi turističnimi prireditvami in efekti. Vrnimo se k poslovnim in športnim ciljem, k prepletu obeh, turistične cilje pa prepustimo specializiranim za to dejavnost. Prireditev želi doseči najvišji prireditveni nivo, želi postati priložnost srečevanj ne samo posameznih tekmovalnih ekip iz različnih evropskih držav, temveč postati tudi priložnost za srečanje tovarniških ekip. Tako si je letos prireditev ogledal tov. Pechenky, predstavnik Avtoexporta iz Moskve, da oceni možnosti sodelovanja tovarniških ekip Moskviča in VAZ-a. Že letos je bilo na našem rallyju čutiti tudi Renaultovo senco, če že ne pravo prisotnost. Renaultova tovarna športnih avtomobilov Renault Šport (Antony pri Parizu) je neposredno pred prireditvijo z velikim razumevanjem omogočila, z novim motorjem in menjalnikom, našemu najuspešnejšemu tekmovalcu Kuzmiču soliden štart in uspeh na rallyju. V prihodnje je realno pričakovati udeležbo tovarniškega zastopstva VW in Renaulta. Srečanja vseh teh predstavnikov niso in tudi ne morejo biti sama sebi namen. Že letos smo ob priliki rallyja predstavili nov izdelek, novo halogensko meglenko in daljinski žaromet premera 180 mm. To smo storili najprej na tiskovni konferenci za domače novinarje. Kasneje pa smo z možnostjo brezplačne montaže enega para meglenk ali daljinskih žarometov vsakemu prijavljenemu tekmovalcu dosegli ne samo kvalitetno testiranje teh izdelkov v realnih, ne simuliranih pogojih, temveč tudi najboljši način sUimI predstavitve novih izdelkov širši domači in tuji javnosti s posredniki, ki v avtomobilizmu nekaj predstavljajo. Šele za tem so se ti novi izdelki pojavili v trgovinah. Vsako leto najbrž ne bomo podarjali tekmovalcem meglenk, pa čeprav v testne namene, vendar moramo doseči tisto stopnjo poslovnosti in organiziranosti, da bo naša servisna služba lahko nudila brezplačne usluge montaže in preverjanja kvaliteto vezav električnega vezja vsem tekmovalcem. Vendar bi kazalo omogočiti nabavo dodatne svetlobne opreme Saturnus po ugodnejših in dostopnejših cenah vsem tekmovalcem tudi v prihodnje. Da pa bi dosegli pogoje za udeležbo tovarniških ekip, mora naša prireditev postati ena od prireditev za evropsko prvenstvo. To je velik cilj, za prireditev brez večje tradicije. Za to možnost se poteguje na leto kakih štirideset organizatorjev. Uspe pa le nekaterim. Organizatorji letošnjega Saturnus Rallyja so zafo, da bi si pridobili višji tekmovalni nivo v skladu z ustreznimi pravili povabili opazovalca, mednarodne avtomobilistične zveze s sedežem v Parizu. Za opazovalca je bil delegiran g. Claude Fin iz Monaca. Opazovalec si je prireditev ogledal do vseh nadrobnosti. Seveda je pri tem upošteval navodila FIA, ki narekujejo sledeči vrstni red opazovanj in ocenjevanj: upoštevanje določil mednarodnega pravilnika, izvedba tehničnega pregleda nastopajočih vozil, splošna organizacija, obdelava podatkov in izvedba meritev, zavarovanje in varnost, odnosi s tiskom, zagotavljanje publicitete in interes javnosti. Pričakujemo, da bo zbir vseh opazovanj, merjen točkovalno, pozitiven in večji od drugih podobnih konkurentnih prireditev za ta tekmovalni nivo. Končnemu odgovoru se moramo nadejati v mesecu oktobru, po jesenskem zasedanju FIA! Da bi smeli in mogli povabiti opazovalca na našo prireditev, smo med drugim morali zagotoviti nekatere ukrepe, eden teh je nivo »pismenosti«, to pomeni, da smo morali zagotoviti računalniško obdelavo podatkov rallyja. Program te obdelave je nekajkrat večji od programov obdelave podatkov na kakšni smučarski prireditvi, po obsegu pa je enak projektu prehoda na računalniško fakturiranje v kakšni delovni organizaciji, ki pred tem take obdelave ni imela. Pri tem so nam pomagali v Gozdnem gospodarstvu v Postojni, z odstopom njihove opreme in pomočjo njihovih sodelavcev, program pa je tekel preko Republiškega račun- skega centra oziroma njihovega računalnika Cyber 172. Prireditev je uspešno končana. Sedaj nekaj dni po rallyju je prav, da si ponovno postavimo ista vprašanja kot pred rallyjem. čemu prirejamo to tekmovanje, oziroma čemu smo pokrovitelji te prireditve? Najpreprostejši odgovor na to, mnogokrat postavljeno vprašanje, je: rally z našim imenom prirejamo in podpiramo izključno zato, ker želimo povezati naše ime in ime naših izdelkov z dosežki v avtomobilizmu v mednarodni športni areni. Ob tem je prav tudi to, da se spomnimo, kako je prireditev začela. Bilo je povsem skromno, brez spremljajočih spektakularnih efektov, brez helikopterja, brez televizijskih snemalcev in brez motoriziranega spremstva milice. Tako nekako je prireditev začela pred petimi leti, in ob tem lahko tudi ugotovimo, da smo ves ta čas smelo in uspešno korakali naprej. Vse do sedaj nas spremlja tudi neka posebna naklonjenost, danes ni več mogoče podobnih prireditev poimenovati z imenom proizvoda ali firme in v tem je naša največja prednost. Tako, kot drugod si je tudi v tej športni panogi razviti zahodni svet izboril največ prostora zase. Vzpon vsake nove prireditve ali prireditelja je povezan z mnogimi zapleti in tudi umetnimi pregradami. Seveda zapletov na vrhu ni konec. Prav danes so objavili, da si je center svetovne avtomobilske industrije Detroit, po petdesetih letih prizadevanj le priborilo možnost organiziranja hitrostne dirke za formulo 1. Najbrž ni odveč vprašanje, čemu so si petdeset let prizadevali postati prireditelj in še to ob pogojih finančnega in materialnega razkošja. Primera z Detroitom nikakor ni prava, vendar ob njej moramo nekaj le ugotoviti: tudi mi Satumužani kaj imamo in to je velika volja in želja, da naša prireditev postane prava prireditev, pa tudi z njo in ob njej ime Saturnusa sinonim za kvalitetno svetlobno opremo. SATURNUS RALLV IN SATURNUŽANI V tem sestavku je prav, da se ozremo in pogledamo, kdo pri nas v Saturnusu je prispeval k uspešni ralizaciji te prireditve. Najprej sledi ugotovitev, da je sodelujo- Saturnužani, ki so si ogledali rally so imeli pripravljeno tudi okrepčevalnico. Delavke in delavci iz Loškega potoka na rallyju. čih malo, da pa se vendar njihovo število iz leta v leto veča, nekateri med njimi imajo že petletni staž in tudi toliko minulega dela. Na prvem mestu sta to ekipi Saturnužanov in sicer ekipa za zavarovanje in postavljanje objektov; prvo vodi Janez Jančar, drugo pa Zdravko Petrič. Imamo še eno ekipo pravih profesionalcev, ki vedno uspešno poskrbijo za dobro počutje gostov na rallyju, to ekipo vodi Lado Sluga. Realizacije rallyja si ni moč zamisliti tudi brez naših voznikov. Rally pomagajo organizirati v enaki meri delavci vseh TOZD v Saturnusu, tako so po ustreznih sklepih delavskih svetov v TOZD Orodjarna in vzdrževanje izdelali spominske rally tablice za vse udeležence, v TOZD Embalaža pa natisnili praktično vse tiskane materiale in teh, resnici na ljubo, ni bilo malo. Ker nam je letos uspelo predstaviti ob rallyju nov izdelek - halogensko meglenko in halogenski dodatni daljinski žaromet, moramo pohvaliti prizadevanja vseh, ki so omogočili pravočasno realizacijo teh novosti. To so naši orodjarji, skupina konstruktorjev z najbolj prizadevnimi, med njimi je Franc Lubi in seveda tudi skupina tovarišev iz servisa, ki so s celodnevnim dežurstvom omogočali v dneh pred rally-jem kvalitetno in strokovno montažo meglenk in daljinskih žarometov na vozila tekmovalcev. Prav je tudi, da se za ogled rallyja organizatorji zahvalijo vsem Saturnuža-nom, ki so si prireditev ogledali. Njihovo veliko število dokazuje, da prireditev živi s kolektivom Saturnusa, da nas povezuje, saj so prav vsi s svojo prisotnostjo dokazali, da je to naša skupna prireditev, naša skupna manifestacija. Ob tem razveseljuje ugotovitev, da smo brez sramu imeli tudi drugim kaj pokazati. Največ Saturnužanov na rallyju je bilo iz obrata Loški potok - 28, s tem, da jih je vseh skupaj v obratu zaposlenih 49. RALLY IN „SPORAZUM" Poenostavljeno pravimo, da je Temeljni samoupravni sporazum glavni pokrovitelj (sponzor) Rallya Saturnus. Točneje bi morali povedati, da so to udeleženci tega samoupravnega sporazuma. Njihov prispevek predstavlja hrbtenico finančne konstrukcije rallya. Tako je v Skupnem planu udeležencev TSS za leto 1982 v poglavju PLAN INFORMIRANJA POTROŠNIKOV določen znesek 1.000.000 dinarjev za realizacijo te športne avtomobilistične prireditve. To pa ni vse. Udeleženci TSS so v delovanju Strokovnega odbora za promet prav tako opredelili potrebnost osvajanja nove dodatne svetlobne opreme in ne samo to, udeleženci TSS so na ta način opredelili tudi svoj finančni prispevek za osvajanje in inoviranje novih izdelkov svetlobne opreme. Ta pobuda je stekla že leta 1979, realizirana pa je bila letos v času rallyja. Saturnusu, TOZD Tovarni avtoopreme, pa se kot delno nadomestilo za osvajanje in izdelavo novih orodij za meglenko in daljinski žaromet nameni 600.000 din, za kar je Organizacijski odbor prejel 100 parov teh novih izdelkov, nadaljnih 200 parov pa bo namenjenih za opremo prodajnih mest - izložb po vsej državi. DRUGI IN RALLY Naš rally vzbuja ekonomski interes sodelovanja pri vrsti gospodarskih subjektov. Začnimo s primerom iz naše občine. Papirnica Vevče nam je v času hudega pomanjkanja kvalitetnega papirja odstopila brezplačno 5.000 pol papirja velikega formata za tisk posterjev rally. Plutal, TOZD Ilirska Bistrica je brezplačno izdelal fotolite za tisk, Tiskarna Slovenija pa je brezplačno natisnila naše posterje. Za tisk posterjev s temo rallyja so zainteresirani Hotelsko turistična organizacija Postojna, Gozdno gospodarstvo Postojna in IMV, kot zastopnik francoskega Renaulta. Največji materialni prispevek merjen v številu kubičnih metrov gramoza in strojnih ur za popravilo makadamskih cest, v denarju je to 50 starih milijonov, je prispevalo Gozdno gospodarstvo Postojna, ki prireditelju odstopa uporabo cest, kot osnovnega sredstva za izvedbo prireditve. Brez njihovega sodelovanja ni našega rallyja možno realno načrtovati. To velja tudi za prihodnje. Za sodelovanje se še zanimajo proizvajalci gum Sava Kranj in Trayal iz Kruševca; oba sta bila pokrovitelja etap rallyja. Interes za prihodnje izkazuje tudi Slo vin, pripravljeni so brezplačno izdelati in zmagovalcu podariti 12-litersko steklenico svojega šampanjca. In končno, ker je naš rally zaključena in organizacijsko formirana prireditev, se za njeno izvedbo v prihodnje poteguje tudi Hotelsko turistično podjetje Portorož, zavedajo se namreč med drugim tudi dejstva, da je 1911. leta začel danes po vsem svetu slavni Rally Monte Carlo, ki je največ prinesel in pripomogel k turističnemu ugledu Monte Carla. V Portorožu vedo, da so za uspešen turizem hoteli in objekti premalo, potrebne so velike in uspešne prireditve, zato jih zanima tudi naš rally. R. Kokalj Mnogi tekmovalci so se odločili za montažo naših novih meglenk in daljinskih žarometov. VSAK ZAČETEK JE TEŽAK, TA JE ZA NAMI, KAKO PA NAPREJ? V obdobju od 2. februarja 1982 do 15. junija je bilo organizirano proizvodno delo za učence prvih letnikov usmerjenega izobraževanja tudi v našem TOZD-u Tovarna avtoopreme. Delavci, ki so bili zadolženi za delo z učenci na proizvodnem delu so bili trije; dva inštruktorja, Brane Koleša in Slavko Kovaljev, nalogo mentorja je sprejel Rudi Korošec. Najprej je bilo pri nas 36 dijakov Srednje šole za oblikovanje, kasneje 240 dijakov Pedagoške gimnazije za njimi pa še 40 dijakov meščanske gimnazije. Dijaki so delali v dopoldanski in popoldanski izmeni. V okviru DO Saturnus smo se temeljito pripravili na usmerjeno izobraževanje. Lahko trdimo, da smo ena redkih DO, katera je že imela pripravljene programe dela pred prihodom učencev. Kako je potekalo delo dijakov: Prvi dan so imeli seminar. Seznanili so se s Saturnusom, z organizacijo tovarne in s samoupravnimi akti. Velik poudarek pa smo dali na predavanje iz varstva pri delu. Ostalih devet dni so bili vključeni v neposredno proizvodnjo. V neposredni proizvodnji smo uveljavljali dogovore in smotre, da naj učenec spozna proizvodne procese, organizacijo dela in vlogo udeležencev v tem procesu. Učenec naj dela in spozna vse oddelke. Tako so se učenci v devetih dneh razvrstili na vseh izbranih delih in nalogah po vseh oddelkih našega TOZD-a. Le v oddelku plastike so zaradi specifičnosti dela in daljšega prilagajanja na delo delali učenci vseh devet dni. Za učence je bilo poskrbljeno tako socialno kot tudi družbeno. Bili so popolnoma enakopravni delavcem v proizvodnji. Dobivali so regresirane tople obroke hrane, lahko so se vključili v vse samoupravne aktivnosti, ki so potekale v tem času. Med odmori so se vključevali v rekreacijo. Pri odhodu vsake skupine smo organizirali kratek razgovor na katerem smo analizirali delo skupine. Mnenja učencev so bila različna, vendar največkrat se je pojavljalo vprašanje zakaj ni več inštruktorjev. Predlagali so, naj bi bil v vsakem oddelku in izmeni inštruktor. To je edini način, da se vzpostavi stik z predpostavljenim za določeno delo in tako bi bila ocena njihovega dela bolj objektivna, saj menijo, da le preddelavec v oddelku lahko točno oceni njihovo količino in kvaliteto dela. Učenci so pohvalili zelo lep sprejem naših delavcev, da so bili do njih zelo korektni in jim nesebično pomagali v težavah, ki so se pojavljale ob delu. Trdijo, da so zadovoljni z odnosom delavec - učenec. Mislim, da je takšen odnos naših delavcev vreden pohvale. Imamo zdrav delovni krog ljudi, ki so se zelo hitro prilagodili na novi način izobraževanja mladih. Učenci v večini trdijo, da so iz tovarne odnesli lepe vtise. Če napravimo bolj natančno analizo števila učencev in njihovih realiziranih ur dela v proizvodnji po oddelkih in v celem TOZD-u je taka, kot jo prikazuje tabela. Glede samega dela smo se dogovorili s šolami, da bomo delo učencev ocenjevali. Ocene so bile; manj uspešno, uspešno in zelo uspešno. Če opišem kriterij, pomeni ocena manj uspešno - neuspešno opravljeno prakso. V tem primeru mora učenec ponavljati prakso. To je le v primeru, če učenec več kot 16 ur izostane z dela. Menimo, da v preostalem času učenec ne uspe dojeti vseh smotrov, ki so postavljeni v učnem programu. Da pa bi učenec, ki ima realizirano zadostno število ur v proizvodnji dobil oceno manj uspešno ne pride v poštev. Saj se ne bi smelo zgoditi, da bi bil učenec brez dela in bi mu to brezdelje merju opravljenih ur v proizvodnji in pomnožena s faktorjem uspeha učenca. To pomeni ocena ZU je 75 odstotkov zaslužka delavca z grupo dela 2, seveda v razmerju realiziranih ur, in ocena U je 65 odstotkov zaslužka delavca z grupo dela 2 v razmerju realiziranih ur. Za letošnje šolsko leto smo zaključili z proizvodnim delom, dobili smo izkušnjo več, z delom učencev smo bili zadovoljni. Kakšno pa je bilo naše vloženo delo in priprave, bo pa prinesel čas, namreč dijaki, ki so danes pri nas, se bodo po kančanem nekaj letnem procesu izobraževanja vključevali kot samoupravljala v neposredni proizvodnji. In kvaliteta njihovega dela? Kakor smo sejali, tako bomo želi. Rudi Korošec Oddelek Obdobje Štev. uč. Ure real. v neposr. pr. Ocena U ZU Stiskalnica 2.2 -11.6. 45 3546 Površinska2.2. -11.6. 72 5673 Plastika 6.5. -11.6. 24 1891 Montaža 2.2.-11.6. 174 13710 AO skupaj 2.2.-11.6. 315 24820 204 111 ocenili manj uspešno. Mentor in inštruktorji smo pred pričetkom prakse pripravili spisek del, ki jih naj učenci opravljajo in nalog mentorja oz. inštruktorja je bila, da je učenca razporedil na predvidena dela. Ocena uspešno in zelo uspešno pomeni opravljeno prakso, vendar se oceni med seboj razlikujeta in sta odvisni od več faktorjev, kot so: delovna pridnost, prihodi na delo, upoštevanje navodil iz varstva pri delu, ravnanje z delovnimi sredstvi, odnos do sodelavcev, količina dela, kvaliteta dela, delovna disciplina in ocena dnevnika. Glede nagrade je bil sprejet sklep, da učenci delajo na manj nevarnih deiih delavcev z grupo dela 2, vendar v raz- NOVA ZAPIRALKA AZK 6 V skladu z usmeritvijo izdelave strojev, ki smo jo napisali v srednjeročnem programu, so delavci v strojni remontni delavnici izdelali prvo serijo petih šest-vretenskih avtomatskih zapiralk AZK 6, namenjenih za zapiranje kozarcev s pokrovi PANO T, ALUPO in podobnimi. S tem smo kompletirali asortiman zapiralk za zapiranje kozarcev in povečali našo ponudbo tudi najzahtevnejšim kupcem. Ročna zapiralka SZK 1, polavtomatska zapiralka SZK 2 in SZK 3, avtomatska zapiralka SZK 4 in končno nova avtomatska zapiralka AZK 6 predstavljajo družino zapiralk in zapolnjujejo praktično vse potrebe trga na področju zapiralk kozarcev s pokrovi PANO T, ALUPO in drugimi. S fotografijo in osnovnimi podatki želimo predstaviti novo avtomatsko zapiralko AZK 6. Zapre od 1750 do 7500 kozarcev na uro, odvisno od velikosti kozarcev in oblike, prirejen pa je za zapiranje kozarcev od 210 do 800 ml, višine od 76 do 150 mm. Po želji naročnika pa ga je mogoče prirediti tudi za nižje ali višje steklenke. Stroj postavlja pokrove pano-TS, alupo ali podobne na kozarce strojno. Stroj lahko deluje v liniji s polnilnim strojem in pasterizatorjem. Njegovo hitrost reguliramo brezstopenjsko, tako, da se hitrost lahko prilagodi hitrostim ostalih strojev v liniji. Vsi deli stroja, ki prihajajo v stik s konzervansi, so izdelani iz nerjavečih materialov. Nastavljanje, uporaba ter vzdrževanje stroja AZK 6 je enostavno. Stroj deluje tako, da s transportnim trakom dovaja kozarce do dodajalnega polža, ki jih razporedi in spušča v dodajno zvezdo. Dodajna zvezda kozarec postavi na podložno gumi ploščo na zapiralni mizi. Dovod pokrovov pod zapiralno glavo je avtomatičen. Zapiralne glave prevzemajo pokrove in z njimi zaprejo kozarce. Ob zaključku ne bo odveč ponovno ugotoviti naslednje. V takšnih prostorih je nadaljne razvijanje in izdelovanje strojev omejeno. Da je avtomatska zapiralka AZK 6 sploh nastala, je v veliki meri zasluga uspešnega konstrukcijskega de- stojnega obrata za proizvodnjo strojev, ki la in požrtvovalnost pri izdelavi, ki se je naj v prihodnosti preraste v samostojno odvijala v praktično nemogočih pogojih, temeljno organizacijo čimpreje realizirati. Zato je potrebno v srednjeročnem planu zapisano nalogo o formiranju, samo- Janez Smrajc P-510/SATURNUS Pod to šifro se skriva uradni naziv prve specializirane prodajalne svetlobne opreme SATURNUS v Ljubljani na Vošnjakovi ulici. Za GLAS SATURNUSA smo se pogovarjali s tov. Jožetom Zrimcem, poslovodjem prodajalne in v razgovoru z njim zabeležili nekaj vtisov in ugotovitev. GS.: Kdaj je pričela poslovati specializirana prodajalna svetlobne opreme Saturnus? Z.: Specializirana prodajalna svetlob- ne opreme Saturnus v okviru TOZD K.E.G. v sestavu DO Avtomerkur -Slovenija avto, je pričela poslovati lani novembra. GS.: Ali lahko za začetek navedete nekaj splošnih ugotovitev o poslovanju. Z.: Ugotovitve bi lahko strnil takole: Obseg prodaje se je bistveno povečal. Izboljšana je ponudba in prodaja drobnih rezervnih delov. Večji je obseg nabave, izboljšana preglednost v prodajalni, večja je seveda tudi preskrbljenost potrošnikov. Pokazalo se je, da je obveščenost potrošnikov o prodajalni zadovoljiva. Omogočeno je iskanje novih poti v prodaji in preskrbovanju transportnih organizacij in obrtnikov t.j. avto-električarjev in avtomehanikov. Mogoč je enovit propagandno informativen postopek proizvajalca (Saturnusa), ki se kaže v njegovem povečanem interesu (kar ob prodaji v splošnih poslovalnicah ni evidentno ali posebej evidentno). Omogočena je odlična informiranost (posebej je potrebno omeniti katalog), in evidenca povpraševanja po blagu ter evidenca blaga v prodajalni. Negativno pa se odraža izrazito pomanjkanje blaga, ker je to pač specializirana prodajalna, katera naj bi imela na zalogi celoten asortiman proizvajalca. GS.: Kako bi okarakterizirali povečanje prodaje: Z.: Primerjamo lahko podatke o prodaji in nabavi blaga. Prodaja je v primerjavi z lanskim povprečjem trikrat večja in to kljub istim cenam! Tako se je prodaja povečala, če primerjamo lanski december in letošnji maj, za 92 odstotkov v vrednosti 642.614,65 din. Ker se v lanskem letu v splošni prodajalni prodaja svetlobne opreme posebno ni evidentirala (temveč samo nabava) lahko primerjamo podatke nabave, ki pa so tudi zgovorni: primerjava januar 1981 in 1982 kaže porast na 114 odstotkov, v maju pa že evidentiramo porast na neverjetnih 430 odstotkov. GS.: Uvedli ste nove vrste prodaje? Z.: Da uvedli smo tako imenovano pro- dajo po pošti. V sorazmerno kratkem času te poizkusne prodaje smo zabeležili 35 primerov telefonskih naročil (največ smo prodali žarometov za Golf - H4). Kot zanimivost lahko povemo, da so prispela naročila celo iz Makedonije in da do danes nismo zabeležili kakršnekoli reklamacije. Razmišljamo o ponovni akciji prodaje po pošti (primeren bi bil jesenski čas - povečana uporaba meglenk) pa tudi o dostavi blaga na dom (v Ljubljani in bližnji okolici). Ugotovili smo, da bi lahko v primeru če stranka naroči blago zunaj, le-to v najslabšem primeru (ob težavah objektivne narave) dostavili istega dne do 12. ure. Za tako nabavo so zainteresirani predvsem obrtniki in nabavne službe delovnih organizacij. GS.: Kakšne svetlobne opreme največ prodate? Z.: Ugotovili smo, da prodamo največ izdelkov tako imenovane »osnovne prodaje«, za Zastavo, Golfa, Renaulta, Diano, traktorsko opremo in opremo za tovornjake - tak približno bi bil tudi vrstni red. Veliko povpraševanje je po svetlobni opremi za Jugo, ki jo Saturnus, razen žarometa, ne izdeluje ter za opremo zastave 1300, in traktorjev, ki jo trenutno primanjkuje. GS.: Koliko kupcev vas obišče na dan? Z.: Tudi primerjava z lanskimi podatki bo zgovorna. V decembru lani nas je obiskalo dnevno povprečno 27 kupcev, v maju pa se je to število že zvišalo na 40, kar predstavlja 48 odstotno povečanje. GS.: V maju smo predstavili v Saturnusu, na tiskovni konferenci ob rallyju in na samem Rallyju Saturnus novo dodatno svetlobno opremo tipa »SUPER 200«. Vemo, da so bili ti izdelki istočasno že v prodajni mreži Kako je stekla prodaja pri vas? Z.: Verjetno je promocija na taki prire- ditvi kot je Rally Saturnus opravila svoje. Ljudje so bili izvrstno obveščeni. Praktično v istem dnevu so se pojavili prvi kupci. V dneh od 15. 5. do 4. 6., to je relativno v kratkem času, smo prodali 31 parov novih meglenk in 24 parov dodatnih žarometov za dolgo luč, t.j. skupaj 110 kosov te nove opreme, zanimanje pa narašča. Skupno bi po tem pogovoru lahko za zaključek dodali: Prodaja v specializirani prodajalni svetlobne opreme je stekla. Sodelovanje te vrste je že obrodilo sadove. Skupno je to delo mogoče še izboljšati. Nadaljevati je potrebno z izobraževanjem prodajnega kadra (seminarji in ogledi proizvodnje v Saturnusu), uniformirati prodajalce svetlobne opreme Saturnus v takih prodajalnah, kupcem nuditi propagandni material kot so nalepke in senčniki za stekla, nuditi kataloge delovnim organizacijam, špedicijam in obrtnikom, organizirati posebne vrste prodaje, izboljšati aranžira-nje in videz prodajaln, zagotoviti boljšo založenost in prednost dobave, izboljšati embaliranje vseh izdelkov. Torej vrsta pohvalnih ugotovitev, analiz, novih izkušenj. Proizvajalec - trgovec - potrošnik. Vsi napori v tej verigi naj bi bili usmerjeni v splošno korist vseh. Toliko o prvi specializirani prodajalni svetlobne opreme Saturnus. Prav te dni je specializirana prodajalna na Vošnjakovi dobila nov zunanji izgled, ki bo karakterističen za vse prodajalne v okviru poslovanja v TSSS (Temeljnem samoupravnem sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev v proizvodnji, nabavi, uporabi in prometu svetlobne opreme). Karakteriziral jo bo enoten videz izložb - trakovi in napisi ter svetlobni element (display) nad vhodom v prodajalno - to je velik korak pri samoupravnem sodelovanju, ki se kaže v skupni skrbi za ureditev prodajnih mest, predvsem pa v skrbi za plasma izdelkov, ki nas povezujejo v skupnem poslovanju. Pogovor zapisal Ivo Frbežar TEKMOVANJE LJUBLJANSKIH KOVINARJEV Letošnje 2. delovno tekmovanje kovinarjev Ljubljane je potekalo v zelo pomembnem času našega družbenega in gospodarskega razvoja. V letu kongresov Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine. Od teh kongresov delovni ljudje in občani pričakujemo predvsem to, da bomo obračunali s težnjami po krepitvi državnega aparata in njegovem prevladujočem vplivom nad samoupravnimi delegatskimi socialističnimi sistemi. To je obdobje, ko se na vseh ravneh zavzemamo za čim-boljše gospodarske rezultate in za povečanje izvoza, hkrati pa najodločneje menimo, da mora delavec in celotno združeno delo gospodariti tudi z deviznim deležem dohodka. Saj je to naša ustavna pravica in dolžnost. Letos praznujemo tudi 40. obletnico ustanovitve partizanskih enot. Narodnoosvobodilni boj in revolucija sta bila in bosta tudi naprej mlajšim rodovom zakladnica tradicij, ki so danes temelj samoupravne socialistične ter neuvrščene Jugoslavije. Vse to nas obvezuje, da moramo še z večjimi napori in včasih tudi odpovedovanjem izbojevati nove delovne zmage v razvoju samoupravljanja. Nenehno se moramo boriti za večjo proizvodnjo, povezanost združenega dela znotraj re- produkcijskih verig, za kakovostno delo, ki bo tudi sad neprestanega dograjevanja znanja. Pri vsem tem pa ne moremo in ne smemo zanemariti človeka - delavca. Skrb za izboljšanje delovnih in življenskih pogojev, večja humanizacija dela, možnosti nenehnega izobraževanja ter spodbuja- Orodjar Vlado Carič je osvojil prvo mesto in se tako uvrstil na republiško tekmovanje. nja inovacijske dejavnosti proizvajalcev mora biti vselej v ospredju naših razmišljanj o doseganju boljših gospodarskih rezultatov. O tem, ne nazadnje, razmišljamo tudi ob naših tekmovanjih, ki so dokaz večini zgornjih trditev. Na tekmovanju so se delavci pomerili v naslednjih poklicih: strugar, brusilec, rez-kalec, strojni ključavničar, varilec REG, varilec MAG, varilec TIG, plamenski varilec, avtomehanik Dissel in Otto, ključavničar, strojni kovač, orodjar in livar kalu-par. Potekalo je v osmih ljubljanskih delovnih organizacijah, med katerimi je bil tudi Saturnus tozd orodjarna in vzdrževanje. Strugar Mirko Hvalič je v svoji skupini osvojil drugo mesto. Tozdu je bilo zaupano, da izpelje tekmovanje za brusilce na okroglem brusilnem stroju in rezkalce. Tekmovanja so se udeležili tudi naši kovinarji, ki so se potegovali za najboljša mesta. Mirko Hvalič in Franc Hribar oba strugarja iz strojne orodjarne, rezkalci Anton Pungerčar, strojna orodjarna, Branko Žagar, prototipne delavnice, Janez Dimnik strojna remontna delavnica, varilec Janez Bitenc iz prototipne delavnice, strojni ključavničar Zvone Markovič iz strojne remontne delavnice in orodjarji Vladimir Carič, Božo Stanko, Franc Per-šin iz ročne orodjarne in Jože Lasič iz remontne orodjarne. Anton Pungerčar je med rezkalci osvojil tretje mesto. VAJA V AVTOOPREMI V drugi polovici meseca maja je bila v TOZD Avtooprema organizirana nenajavljena vaja vseh dejavnikov SLO in DS vključno s CZ. Namen vaje je bil preveriti mobilnost in pripravljenost izvajalcev nalog v primeru, ko bi nastala situacija da stopijo v akcijo obrambni in samozaščitni mehanizmi, najsibo proti agresorju ali izrednih razmerah. Vaja je potekala po predpostavki, daje Ljubljano z okolico prizadel dokaj močan potres. Potresni sunek je bil rušilen, kar je imelo za posledico porušenje večjega števila stanovanjskih stavb, porušenje več tovarniških objektov, mostov, nadvozov, delno pa je bilo onesposobljenih večje število proizvodnih objektov, delovnih organizacij, med temi tudi proizvodna hala TOZD Avtoopreme na letališču. Poročila navajajo tudi, da so uničene ali deloma poškodovane komunikacijske in komunalne naprave, predvsem električni vodi, telefonija, toplovodi, paravodi in tudi vodovod. V situaciji, ki je elementarno prizadejala Ljubljano so takoj začeli delovati odgovorni obrambni mehanizmi z nalogo, da se nemudoma pričnejo reševalne akcije v vseh sredinah od ustanov, združenem delu kakor v krajevnih skupnostih. Združeni komite DO je tako ob 14.20 uri sprejel ukaz z nalogami, ki naj se nemudoma začno izvajati. Komite za SLO in DS v TOZD Avtooprema je tako preko kurirske zveze dobil ob 14.30 nalogo, da se začne z izvajanjem nalog po načrtu za izredne razmere in nalogami za odpravljanje istih. Vodja obrambnega načrta - direktor TOZD se je še nahajal v delovni organizaciji, zato je uspel takoj aktivirati delovanje za obveščanje po kurirski mreži. Vsled pretrganih zvez je bil to edini način za aktivizacijo obveščanja, da bi se odgovorni izvajalci nalog čim preje javili v TOZD in prevzeli odrejene naloge. Sistem obveščanja je stekel dovolj hitro in gladko, delovati pa je pričel ob 14.55. Med časom, ko reševanje in delovanje prisotnih še ni bilo organizirano, je glavne in najvažnejše naloge vodil popoldanski dežurni. Po kratkih navodilih vodje obrambnega načrta bi kot prvo moral posredovati številčno stanje zaposlenih v popoldanski izmeni. To pa ni uspelo hitro in točno izvesti zaradi navade, da se to število zajame šele v drugi polovici delovnega časa. Omeniti je treba, da so zaposleni uspeli pravočasno zapustiti delovna mesta in se umakniti na prosto. Vendar pa je bil del montaže in skladišče gotovih izdelkov deloma porušen, kar je dalo slutiti, da se tam lahko nahajajo ponesrečeni. V tem času so energetiki in dežurni električarji dobili naloge, da pregledajo stanje energetskih virov in da urede po lastnem preudarku najpotrebnejše. Kot najvažnejša naloga pa je bil opravljen ogled porušenega dela tovarne. Pokazalo se je, da so v tem delu zajeti trije delavci, ki niso mogli sami na prosto, a so utrpeli le lažje poškodbe. Tudi tu se je organiziralo prvo reševanje. Med tem časom so že pričeli prihajat prvi izvajalci posameznih nalog, ki so se javljali v štabu. Tu so prejemali kratki navodila in pričeli z organiziranjem deli pri odpravljanju nastale naravne nesreče Okoli 16.30 ure so delovali pri reševanji že vsi zaposleni v popoldanski izmen tako, da so v sodelovanju s člani speciali ziranih enot CZ in pod vodstvom le-tet uspešno delovali in reševali družbene imovino, t.j. stroje, strojne naprave, reprodukcijski material in ostalo. V času reševanja je v lakirnici nastal požar, ki pa so ga kljub temu, da ni bilo elektrike za aktiviranje centralne naprave CO PASTOR omejili z ročnim aktiviranjem in tako preprečili še večje razdejanje. Med potekom reševanja je bilo poskrbljeno tudi, da so bile posredovane p n/e informacije o obsegu razdejanja v DO in ostalih najvažnejših zadevah, da bi prisotni bili objektivno obveščeni o nesreči, da bi se tako pomirilo delavce in zmanjšalo paniko. Pri tem delu so delovali tovariši iz informati vno-propagandne dejavnosti, sindikata, mladine in ZK. D PO so nalogo dobro in koordinirano opravljali. Da bi območje tovarne primerno zavarovali so svojo nalogo prevzeli člani NZ in enote RV tako, da se je vzdrževal red, onemogočil nekontrolirano odhajanje ali prihajanje v območje in skrbeli, da ne bi prišlo do odtujevanja - kraj. Vaja je bila izvedena v obliki igre, izvajali pa so jo vsi izvajalci nalog, tako tehničnih služb, proizvodnih dejavnosti, CZ, narodne zaščite in predstavniki DPO. Po oceni komisije SLO in DS oziroma po izvršeni analizi, je vaja dobro uspela. Menimo, da so za prvo izvedeno vajo pod postavko »potres«, vsi sodelujoči disciplinirano in sorazmerno hitro prišli v tovarno po prejetem pozivu. Vsak izvajalec naloge je pred pismenim odgovorom, kako bi se lotil reševanja in kako bi ukrepal v dani situaciji, dobil v roke predpostavko in je moral iz nje izdelati svojo rešitev. Ob analiziranju je vsak izvajalec svoje rešitve podal v krogu sodelujočih. Tudi pri tem načinu podajanja so se rešitve dopolnjevale, kar kaže, da so se vsi sodelujoči resnično postavili v vlogo kakršno bi morali odigrati v resničnem primeru. Vaja je pokazala, da bomo morali nekatere elemente načrta za izredne razmere, posebno za primer potresa še nekoliko dodelati in jih bolj konkretizirati, kar bo obdelano v posebni analizi, ki jo bo izdal komite za SLO in DS TOZD Avtooprema. Vsem udeležancem vaje pa se v imenu komiteja za SLO in DS kakor DPO TOZD Avtooprema zahvaljujemo za vso resnost, ki so jo pokazali ob vaji ter da bi to zavzetost še poglabljali in prenašali na svoje sodelavce ter da bi jih samoiniciativno in ustvarjalno usmerjali za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih in kulturnih dobrin. J.V. Kontejnerji, ki stojijo v Mostah, avtoopremi in Zalogu so novost pri skladiščenju opreme civilne zaščite. mm* DELOVNA AKCIJA MLADIH TEČAJI ZA NASTAVLJALCE ZAPIRALNIH STROJEV Zanimanje za tečaje nastavljalcev zapiralnih strojev, ki jih pripravljajo v tozdu embalaže, ne pojenja. To dokazuje udeležba. Na letošnjem tečaju na katerega smo povabili sedemnajst predstavnikov iz desetih tovarn, prišlo pa jih je 23. Prej skrbno pripravljen in na novo sestavljen učni načrt, smo morali tako prilagoditi večjemu številu udeležencev in smo ga izvedli v dveh skupinah. Ena skupina je delala v Zalogu, druga pa v Mostah, potem pa sta se zamenjali. Po mnenju vseh udeležencev je tečaj uspel. Pridobljeno znanje bodo lahko koristno uporabljali pri svojem delu in s tem izboljšali kvaliteto izdelkov svoje delovne organizacije. Poleg tem, ki so jih slišali, pa si želijo, da bi razširili predavanja na področje vzdrževanja in remonta zapiralk, jim omogočili praktično delo na več zapiralkah (avtomatih), nekaj več pa bi želeli slišati o pločevini, kvaliteti pločevine, formatih. Želijo nasvete kje in kako naj nabavijo kvalitetno pločevino, saj jo sedaj nabavljajo sami, mi pa jo predelujemo. Tečaja so se udeležili predstavniki delovnih organizacij Vočar, Vitaminka, Bakovčanke. Bosanke, Bosna ploda, Orahovice, Šabčanke - tozda Voče, Stubičanke, Elana iz Srbobrana in Frigi-sa. Še en tečaj pa smo pripravili v Agro-komercu v Veliki Kladuši. Želeli so, da bi se tega tečaja udeležilo čimveč njihovih delavcev iz različnih tozdov. Sodelovali so nastavljalci, in tehnologi iz proizvodnje ter laborarorijev. Zanimanje za tečaj je bilo izredno, saj se ga je udeležilo 33 delavcev. Priprava tečaja je bila zahtevnejša kot v Saturnusu, saj smo morali program skrčiti na dva dni, vse pripomočke za izvedbo pa peljati s seboj. Tečaja so uspešno pripravili vodilni delavci tozda embalaže Teodor Kralj, Milan Gruden, Marta Kovač, Janez Snoj, Marjan Kunej, Silvo Ržen, Adolf Majnik, Franc Vehovec in Miloš Podboj. Tovrstni tečaji so tudi del celotne ponudbe Saturnusa (to je od prodaje tehnologije zapiranja ali prodaje embalaže do vzdrževanja in servisiranja njihovih zapiralnih strojev in izdelave orodij). Takšna poslovna politika nam daje boljše možnosti v sedanjih težkih pogojih in regionalnem zapiranju. M. Podboj OKNO V SVET Primer dobrega komercialnega izdelka so pločevinaste škatle za bonbone s prikupno litografijo za otroke - škatle so namreč istočasno lahko tudi hranilniki! . „ Na pobudo mladih tozda embalaže se je na tovarniškem dvorišču v Mostah zbralo petnajst mladincev iz embalaže in delovne skupnosti in so se lotili čiščenja dvorišča. Odziv resda ni bil velik, vendar jim je uspelo v enem popoldnevu očistiti lep del dvorišča in parkirišča. Pravijo, da če bi jih bilo več ne bi bil problem očistiti vse kar so nameravali. Po drugi strani pa menijo bi bilo lahko tistega pospravljanja odpadkov manj in bi opravili le vzdrževalna dela, če bi vsakdo smeti metal tja kjer jim je mesto - v smetnjake. Kaže, da nam je še vse premalo mar v kakšnem okolju delamo. Po tovarni se govori, da ideja mladih ni slaba. Morda, še to se govori, bodo takšno akcijo pripravili tudi starejši. UČENCI NA POČITNIŠKEM DELU Čas dopustov je pred nami. Delavci Saturnusa smo si v večini že rezervirali čas in kraj, kjer se bomo nemoteno odpočili. To seveda še ne pomeni, da lahko proizvodnja v tem času počiva. Planske obveznosti zahtevajo nemoten potek proizvodnje, zato je kadrovska služba prejela potrebe tozdov za nadomeščanje delavcev na dopustu. TOZD Tovarna embalaže želi zaposliti v juliju 113 učencev in avgusta 113 učencev, TOZD Tovarna avtoopreme želi zaposliti od 15. junija do 10 septembra po 60 učencev na mesec, obrat Loški potok pa v juliju 15 in avgustu 10 učencev. To je skupaj 470 učencev. Za razliko od prejšnjih let, bomo letos zaposlovali učence izključno v sodelovanju s Študentskim servisom. Zato se lahko vsi učenci, ki so dopolnili 16 let in imajo osebno izkaznico, obrnejo neposredno na Študentski servis, kjer se prične vpis 1. junija 1982. Ostali učenci, ki so mlajši od 16. let, vendar starejši od 15 let (kar je zakonsko določeno) in še nimajo osebne izkaznice, pa naj oddajo prošnjo v kadrovsko službo, kjer bodo dobili tudi vse informacije. IZLET NA OKLO IN MIKLAVŽ Planinci smo se aprila odpravili na Sv. Miklavž in Oklo. Med potjo smo obiskali spominska obeležja na dogodke iz narodnoosvobodilne borbe. O njih nam je pripovedoval Slavko Štrasar. Izlet pa je spremljalo toplo vreme, ki je bilo po zadnjem sneženju prav zaželjeno. Tone Krisper PREDSTAVLJAMO VAM Dela in naloge vodja kadrovske službe v Saturnusu je dne 1. aprila 1982 prevzel Dušan Djukanovič. Tovariš Djukanovič (roj. 1. 1935) je končal najprej tehniško šolo, nato pa je diplomiral na višji šoli in fakulteti za industrijsko pedagogiko. Dela in naloge je opravljal na področju nagrajevanja in izobraževanja v DO, nadalje na področju kadrovske politike na nivoju občine, ukvarjal pa se je tudi z izobraževanjem in kadri na področju gospodarstva republike. Poklicno je opravljal več pomembnih družbenopolitičnih funkcij na nivoju občine, regije in republike. Glede na njegovo prakso pri kadrovanju in prva spoznanja o naši delovni organizaciji, je na vprašanje, kaj bo prinesel kot novi človek na tem področju v Saturnusu, povedal naslednje: Na področju kadrovske politike si želimo več načrtnosti, predvsem pa želimo oblikovati takšno kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala čvrstejšo socialno varnost delavcev in istočasno omogočala njihov lastni razvoj v delovni organizaciji oz. tozdu z izobraževanjem in usposabljanjem. Prav iz tega razloga se bomo že letos lotili oblikovanja določenih predlogov, kot so plan in programi izobraževanja delavcev v in izven DO. Prav tako se tudi že lotevamo sistema nagrajevanja o delu, kjer naj bi izoblikovali tak sistem, ki bo odražal osebno prizadevnost pri delu, vestnost, količino in kakovost dela. Seveda bomo pri tem upoštevali tudi vse dosedanje izkušnje in tudi pogoje, v katerih delavec delo opravlja. Pripomnil bi še, da vse spremembe pravzaprav niso odraz sprememb v kadrih, saj tudi ne gre za bistvene novosti, pa tudi ne zato, ker prihajam jaz na to delovno mesto, naše delo je le nadaljevanje že začetega, programiranega in nerealiziranega - ker za uresničitev še niso bili dani pogoji. Na področju družbenega standarda želimo ohraniti doseženo, na drugih področjih pa pospeševati v okviru materialnih možnosti - tu imam v mislih stanovanjsko politiko, v nobenem primeru pa si ne smemo dovoliti, da bi znižali doseženo. Celo nekatere pogoje za koriščenje letnih dopustov bomo verjetno že v prihodnjem letu izboljšali. Prav gotovo pa bo pri vsem tem geslo celotne kadrovske politike razvoj kadrov v skladu z zahtevo tehnično-tehnološkega razvoja in pogojev, pod katerimi se bo naša delovna organizacija v celoti razvijala. Prav zaradi tega pa se bomo morali mnogo bolj odpreti navzven in se seveda povezovati z vsemi vrstami in oblikami šol, da bomo pravočasno z njimi pripravljali, bodisi da gre za delavce, ki se bodo izobraževali ob delu, bodisi da gre za učence iz usmerjenega izobraževanja. Veliko bomo morali napraviti v oblikovanju in odkrivanju pravih motivacijskih faktorjev, ki bodo na eni strani odražali potrebe DO, na drugi strani pa motivirali delavca za večje napore in boljše odnose med sodelavci, vzpodbujali solidarnost in sodelovanje, seveda pa tudi razvijali določeno pripadnost sredini, ki ji pripadamo, to se pravi delovni organizaciji. | KADROVSKE NOVICE | MAREC Prihodi Telič Zilka EM Zalog Kostevc Marija DS Trobec Marija DS Frumen Jože AO Adamič Janko OR Stanjko Božo OR (vrnitev iz JLA) Erčuj Mirko AO Mraz Matjažka AO Rojc Sonja AO Čuk Jožko DS Yojkovič Ivanka AO Žitnik Marko EM (vrnitev iz JLA) Babnik Drago OR Stefanovič Nada EM Zalog Košir Hotimir DS Menard Darinka DS Maučec Cvetko OR Mitrovič Josip EM Savič Milan AO Poženel Liljana DS Rodica Edvard AO Odhodi Čelič Emsud EM Zalog Čelič Sabra AO Nemec Ivan DS Krovinovič Ljerko AO Perkovič Franjo OR Skender Marija EM Zalog Pinoza Jožica AO Pinculič Darinka AO Šistek Mujo EM Zalog Lukič Ljubimka AO Husič Refika EM Boh Zlatko EM Zalog Mojškerc Anica AO (upokojena) Levstek Alojzija EM (upokojena) Stranad Marija AO (upokojena) Babnik Vida DS (upokojena) Hribar Marija EM (upokojena) Tomažič Marija AO (upokojena) Demšar Amalija DS (upokojena) Kočar Ivanka EM APRIL Prihodi Petkovič Zagorka AO Korez Martin AO Kajdič Šefika AO Gogala Darjo DS (pripravnik) Bajič Fatima EM Vujkovič Milka AO Šajinovič Nevenka AO Kragelj Mojca AO Djukanovič Dušan DS Smrekar Marija AO Ponikvar Karmen AO Smrekar Edvard EM Nreca Štefka AO Vidmar Jože EM Zalog Kukoviča Ivanka EM Zalog Ilič Zoran OR Trček Mihael AO (pripravnik) Kondič Dušanka EM Zalog Lepik Vera AO Obrstar Milena AO MINIPORTRET Vili Pogačnik (49) je kontrolor v tozdu Orodjarna in vzdrževanje. V Saturnusu je zaposlen 31 let. Ali bi lahko povedali kaj o vaših delih in nalogah? V strojni orodni delavnici izdelujemo orodja za potrebe vseh tozdov naše tovarne, moje delo pa je medfazna in končna kontrola teh orodij; razne dele orodja, ki so opremljeni z nalogi za delo in načrti, je treba na koncu pregledati, če so izdelani ustrezno delovnemu nalogu oziroma načrtu. Pripomnil bi, da sem z delom, ki ga opravljam, izredno zadovoljen. Štiri leta ali dva mandata ste bili predsednik skupne disciplinske komisije naše delovne organizacije. Ali bi nam povedali, kakšna je sestava disciplinske komisije, kdo prijavi kršitelja in na osnovi česa ukrepa disciplinska komisija? Da lahko obravnavamo lažje in hujše kršitve, je disciplinska komisija obvezno sestavljena iz petih članov: štirje člani so iz Saturnusa, en član pa je zunanji. Vsak delavec lahko da prijavo, običajno pa jo napiše direktor tozda. Prijavljeni delavec je nato predhodno zaslišan v naši pravni službi, kar olajša komisiji delo, na obravnavi pa je nato še enkrat zaslišan. Vse kršitve delovnih obveznosti obravnavamo na osnovi 169. do 255. člena našega pravilnika o delovnih razmerjih. Če je krivda res dokazana, izreče disciplinska komisija - na primer za kršitev delovnih obveznosti ali druge kršitve delovne discipline -enega naslednjih disciplinskih ukrepov: opomin, javni opomin, razporeditev na druga dela in naloge, denarno kazen ali prenehanje delovnega razmerja. Katerih kršitev je bilo vsa ta leta največ? Ali smo imeli v Saturnusu tudi primer najhujšega ukrepa - prenehanje delovnega razmerja? Na prvem mestu so neopravičeni izostanki z dela - največ izostankov je ob koncu tedna, na drugem mestu pa je prisotnost alkohola. Vsak, ki pije, ima težave pri delu, ne opravlja svojega dela in seveda sledi prijava. Alkohol povzroča, da so ljudje agresivni do sodelavcev in do predpostavljenih in zato jih prijavijo eni in drugi. V zadnjih dveh letih smo imeli tudi 9 primerov prenehanja delovnega razmerja v naši delovni organizaciji. Alkoholizem je kar velik problem v Saturnusu. Pa se je že kdo spomnil, da bi vsaj občasno pogledal v delovne prostore oziroma omare teh delavcev? Kako pride alkohol v tovarno, ni zadeva disciplinske komisije; eni pridejo namreč že na delo pod vplivom alkohola, drugi prinesejo alkohol s seboj. Ali bi lahko povedali kaj o neopravičenih izostankih z dela? Kako pa je kaj z zamudami na delo? Tu je še prezgodnje zapuščanje delovnega mesta! Izostanki z dela so zelo različni, delavci izostanejo en dan pa tudi veliko več. Tudi te izostanke z dela velikokrat povzroči alkohol. Delavci zanikajo, da pijejo. Pravijo, da niso mogli priti na delo zaradi bolezni, pa čeprav ne morejo predložiti zdravniškega potrdila o bolezni. Če delavec zamudi na delo in se to zgodi enkrat, je to lažja kršitev, če pa se ponavlja, je pa to hujša kršitev delovnih obveznosti. Prijave, da bi kdo prezgodaj zapustil svoje delovno mesto, pa do zdaj še nismo prejeli. Sicer pa bodo marsikaj okoli prihoda na delo in odhoda z delovnega mesta uredile ure. Ali imamo v Saturnusu tudi primere, da pride kak delavec večkrat pred disciplinsko komisijo? Ali menite, da jemljejo delavci disciplinsko komisijo in njene ukrepe dovolj resno? Imamo tudi delavce, ki jih disciplinska komisija večkrat obravnava. Največkrat je vzrok alkohol. Delavci pa se pred disciplinsko komisijo obnašajo različno; eni krivdo zanikajo, drugi se čutijo krive. Pri hujših primerih alkoholizma damo predlog socialni službi, da bi pomagala z zdravljenjem ali pa kako drugače. Trije delavci so se odzvali in pritožb zaradi njih ni več. Kar pa se tiče ukrepov, bi pa dejal, da predstavlja za nekatere ljudi že opomin zelo veliko, za nekatere pa seveda nič. Je pa v zadnjem času manj prijav in menim da zato, ker se je tudi odnos do dela precej izboljšal. Anamarija Plesničar Odhodi Zemljak Viktor EM (upokojitev) Roš Antonija DS (upokojena) Lampe Ana AO (inval. upok.) Žarek Elizabeta EM (upokojena) Zupančič Gabrijela AO (upokojena) Cerovec Leopoldina AO (upokojena) Musič Smail EM (JLA) Stevič Cvijetin OR (JLA) Marn Igor OR (JLA) Avramovič Vera AO Korez Jožef AO Šačirovič Salko AO Kazič Hamdija EM Zalog Jovšnik Nina DS Kodarin Dino DS SAMOUPRAVNI ORGANI 20. maja smo izvolili nove samoupravne organe. Na lepo okrašenih voliščih, ki so bila odprta od 5.00 do 17.00 ure je bila udeležba zelo dobra in sicer od 90 - 94 odstotna. Volitve so bile opravljene v skladu z našimi samoupravnimi akti in so potekale nemoteno. V TOZD Embalaža, Orodjarna in vzdrževanje in DSSS so se delavci odločili za zaprto kandidatno listo, v TOZD Avtooprema pa je bila kandidatna lista odprta. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo neveljavnih glasovnic zelo malo. Z doseženim rezultatom smo lahko v celoti zadovoljni, velja pa pripomniti, da moramo v bodoče še več pozornosti posvetiti že samemu evidentiranju kandidatov. S tem nam bo omogočena lažja izbira kandidatov, ki naj bi prevzeli najodgovornejše funkcije v samoupravnih organih in njihovih izvršilnih telesih. Izvršni odbor osnovnih organizacij zveze sindikata Saturnusa čestita vsem novoizvoljenim delegatom in jim želi uspešno delo v samoupravnih organih. SAMOUPRAVNI ORGANI DELOVNE ORGANIZACIJE SATURNUS Delavski svet Hočevar Emil Hržič Polona Klemenčič Anica Korez Dragica Levec Franc Rup Ivan - predsednik Tršan Stojan Vokal Jure Golubič Lenčka Gvardjančič Matija - namestnik Moračanin Marina Pavlič Tone Zadnikar Jože Garbajs Franc Kozamernik Srečko Vilar Janez Medič Janez Mozetič Marjan Vabšek Jurij Delavska kontrola Breznik Jože Mrgole Jože Šebenik Dušan Jerom Jožica Privšek Henrik - namestnik Radič Ljuba Hudeček Janez Jeras Roman Ulaga Janez - predsednik Koren Borivoj Martinčič Ecfo Skupna disciplinska komisija DO Kunc Manja Petranovič Marija Sašek Tinca Smrekar Karel Cvetkovič Mirjana Golubič Štefan Kosec Vera Novak Jože Kolbe Franc Miklavc Jože Sluga Lado Žagar Brane Krajc Milka Plesničar Anamarija Rešetar Franc Zalokar Zoran Prusnik Alojz - predsednik Nose Kristina Poljšak Lidija Rak Bojan Starin Roman Odbor za delovna razmerja Jodanovič Abdulah Kralj Marjan Jager Marija Jaklič Aleš - predsednik Krulej Marko Zrnko Kristina Žigon Ana Erman Jožica Skrbinšek Tanja Likovič Janez Pogačnik Vili Bitenc Franc Gospodarski odbor Podboj Miloš Maksimovič Vojko Marguč Franc Bernat Janez Toplak Tatjana Železnik Janez Saradjan Dragica Švigelj Jože Zorec Jožica Ocvirk Peter Valentinčič Andrej Počrvina Vinko Odbor za informiranje Fattori Vojko - predsednik Dobrilovič Marjan Pene Peter Pahor Erna VValland Radovan Kržič Nataša Zupančič Dragica Zupančič Marina Knez Henka Penca Igor - namestnik Jakič Anton Brezovnik Marija SAMOUPRAVNI ORGANI TOZD TOVARNA EMBALAŽE Delavski svet Alauf Andrej Bizjak Silvo Gorenc Andrej Hostnik Viktor Oražem Franc Petrič Zdravko Smrekar Jože Cevna Ana Galjot Maks Hozdič Bajrama Janderlič Tone Klemenčič Anica Komučar Tončka Kovač Marica Koritnik Peter Rešetar Danica Rus Marija Šipek Marija Vinkovič Anica Vokal Jure Zrnko Alojz Dimnik Marija Hržič Polona Klander Janez Lazarevič Nenad Ribič Emil Sabol Jože Smrekar Karel Škrlj Vili Zajec Darko Završnik Janez Zorec Vera Žgajnar Vida Bestijanič Ljubica Cvetko Andrej - predsednik Jamar Elizabeta Alič Lojze Matijevič Lucija Delavska kontrola Breznik Jože - namestnik Kočar Miro Vehovec Franc Završnik Vera Žnidaršič Vinko - predsednik Odbor za delovna razmerja Dimnik Janez - predsednik Novak Brane - namestnik Hribar Ludvik Škrlj Vili Bizjak Silvo Snoj Janez Zorman Janez Gospodarski odbor Kobal Marjan - predsednik Maksimovič Vojko - namestnik Podboj Miloš Cvetko Andrej Oražem Franc Potočnik Alojz Odbor za informiranje Fattori Vojko - predsednik Kraševec Anastazij - namestnik Pene Peter Vokal Jure Oblak Andrej Dobrilovič Marjan Podbrežnik Jelka SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD TOVARNA AVTOOPREMA Delavski svet Bošnjak Jovanka Cunk Ana VVertl Marjan Kavčnik Janko Snoj Mirjana Koleša Brane Centa Anica Peulič Jovanka Zadnikar Jože Lukič Mara Kukovec Edo Agapito Marija Gvardjančič Matija - namestnik Praskič Milutin Bučar Martina Mulh Ferdinand Turk Karol Klun Jože Golob Drago Zver Rozalija Petelin Matjaž Šmejc Jože Moračanin Marina Marinšek Igor - predsednik Pavlič Tone Delavska kontrola Česen Jože Privšek Henrik - predsednik Radič Ljuba Vasič Slavka Zukič Safeta Gospodarski odbor Žejn Vera Bernat Janez - predsednik Lubi Franc - namestnik Miklavčič Leopold Zver Rozalija Toplak Tatjana Železnik Janez Odbor za delovna razmerja Groznik Jelka Snoj Matjaž Jaklič Aleš - predsednik Krulej Marko - namestnik Zrnko Kristina Odbor za informiranje Pahor Erna - predsednik VValland Radovan - namestnik Novak Jože Vučko Cilka Kržič Nataša SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE Delavski svet Cimerman Stane Pungerčar Vinko Vilar Janez - predsednik Markovič Zoran Trdan Franc Hrome Franc Pajnič Ivan Grabec Ivan Goršič Jože Garbajs Franc - namestnik Kozamernik Srečko Delavska kontrola Hiršman Bojan Hudeček Janez - predsednik Jeras Roman - namestnik Kačič Ruža Studen Stane Odbor za delovna razmerja Likovič Janez - predsednik Pogačnik Vili - namestnik Prusnik Alojz Bitenc Franc Črne Janez Gospodarski odbor Ocvirk Peter - predsednik Novak Drago - namestnik Valentinčič Andrej Počrvina Vinko Jug Edo Žagar Brane Mahne Slavko Odbor za informiranje Penca Igor - predsednik Dimnik Janez - namestnik Jakič Anton Brezovnik Marija Porenta Zdravko SAMOUPRAVNI ORGANI V DSSS Delavski svet DSSS Medič Janez - predsednik Vrzel Slavko Tršan Mojca - namestnik Gajič Anka Požar Tilka Markeljc Avgust Menard Darja Cerar Jože Pirš Marija Jakič Jožica Gaber Zdenka Todorovič Dragica Najdoska Marjana Bavčer Irena Bevc Jožica Delavska kontrola Koren Borivoj Brumat Mira Habič Milka Kralj Nada Martinčič Edo - predsednik Odbor za delovna razmerja Geroni Polona - namestnik Lebar Marija Erman Jožica Vardjan Rado Jakič Jožica Škrjanc Andrej Vabšek Jurij - predsednik Gospodarski odbor Zajc Ivanka Jalen Fani Ferencek Nevenka Saradjan Dragica Pelan Janez Končan Branka Živic Slavica POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Veleslalom v počastitev dneva mladosti. vanje. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj je bila v našem domu v Kranjski gori. Naša ekipa je bila tokrat zelo številna in tudi uspešna. Rezultati: nad 45 let 1. Bernik Ivo Tiki 22,07 2. Ažman Franc Žito 23,22 3. Pirc Jože Žito 24,40 4. Medič Janez, 6. Podboj Miloš, 8. Srn raje Janez od 36 do 45 let 1. Kralj Sašo Saturnus 21,42 2. Lampič Edo Saturnus 21,69 3. Luštrek Roman Totra 22,79 4. Paulič Tone, 8. Jenko Boris, 11. Snoj Avgust od 26 do 35 let 1. Kreč Martin Saturnus 20,95 2. Petelin Matjaž Saturnus 23,08 3. Šemrl Franc Žito 23,38 7. Fattori Vojko, 8. VVertel Dušan, 12. Raisner Matjaž, 17. Petrič Zdravko, 18. Šimnovec Peter V soboto 8. maja smo se delavci Saturnusa zbrali na tovarniškem dvorišču. Nestrpno smo pogledovali v nebo, kdaj bo nehalo deževati. Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo veliko tistih, ki nas tudi slabo vreme ni motilo, da se, tako kot vsako leto, udeležimo pohoda tovarištva in spominov. Okrašen kamion in avtobusi so nas odpeljali s tovarniškega dvorišča na start v Hrušico, od tam pa smo krenili na pot čez Golovec. Ves čas nas je spremljal dež, zato pa je bilo toliko bolj prijetno, ko smo prišli do okrepčevalnice, ki so jo postavili naši sodelavci. Tam so nas čakale hrenovke, sok, celo prava črna kava in morda še kaj. Bilo je lepo in škoda, da nam jo je zagodlo vreme, drugače bi nas bilo še več. Klobuki, ki smo jih dobili so nam vsem prišli prav. Če ne zaradi vročine pa zaradi dežja. V letošnjem tekmovanju med tozdi in delovno skupnostjo, za največjo udeležbo glede na število zaposlenih v tozd, so prehodno zastavico ponovno prejeli delavci tozda orodjarna in vzdrževanje. Drugi po številu udeležencev so bili delavci embalaže, tretji delovne skupnosti in četrti tozda avtoopreme. TEKMOVANJA OB DNEVU MLADOSTI Dan mladosti je za nami in tako tudi mesec športnih tekmovanj posvečenih prazniku mladih. Pripravilo ga je naše športno rekreativno društvo, tekmovanja pa so potekala v kegljanju, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, košarki in šahu. Za vlečenje vrvi in pikado, ki ga je mogoče igrati vsak dan v prostem času delavnega dne, pa ni bilo prijav. Čeprav je pri aktivnostih igralo preko šestdeset sodelavcev, pa menimo, da bi se lahko tekmovanja udeležilo še več. Zlasti še, če bi prišli vsi tisti, ki so se prijavili. To pa kaže na neodgovornost posameznikov. Uspeh takšne skupne akcije je odvisen od nas vseh. Še posebej pa je nerazumljivo, da se je tekmovanj udeležilo tako majhno število mladih, katerih prazniku so bila posvečena tekmovanja. Rezultati tekmovanj: Kegljanje: 1. Edo Lampič, 2. Zvone Pirc, 3. Franc Krušič. Kegljanje ženske 1. Mojca Tršan, 2. Marija Horvat. Balinanje 1. Henrik Jerom, 2. Bogo-sav Isailovič, 3. Stojan Tršan. Namizni tenis 1. Stane Žnidaršič, 2. Jože Lovšin, 3. Engelbert Stopar. Streljanje 1. Roman Pustovrh, 2. Dimitrij Kobilica, 3. Rado VValland. Košarka 1. Avtooprema, ,2. Embalaža, 3. Orodjarna. Mali nogomet 1. Embalaža Etelka Čečelič V nedeljo 23. maja je bilo na plazu pod Mojstrovko tekmovanje v veleslalomu, katerega je pripravila smučarska sekcija ŠRD Saturnus. Udeležile so se ga ekipe Tikija, Žita, Totre in Papirnice Vevče. To tekmovanje je tradicionalno in je bilo letos že tridesetič. Samo ekipe Saturnusa in Tikija so nastopile na vseh dosedanjih tekmovanjih. Naša ekipa pa je tudi najuspešnejša. Ž letošnjo ekipno zmago smo ekipni zmagovalci že petnajstič. Prijavljeno je bilo 81 tekmovalcev, nastopilo pa jih je 51. Proga je bila zelo dobro pripravljena, tehnična izvedba pa je bila zaupana ekipi SK Krim. Kljub dežju in megli nam je uspelo izpeljati tekmo- do 25 let 1. Zupan Luka Žito 22,74 2. Rozman Janez Žito 23,14 3. Kralj Marko Saturnus 23,15 5. Jenko Rok, 6. Kregar Franc, 7. Perme Igor Ekipna uvrstitev 1. Saturnus (Medič Janez, Kralj Sašo, Kreč Martin, Kralj Marko) 9 točk 2. Žito 11 točk 3. Tiki 25 točk Sašo Kralj OBVESTILO ŠPORTNEGA DRUŠTVA Na občnem zboru ŠRD Saturnus je bil sprejet sklep, da se lahko v društvo včlanijo tudi družinski člani delavcev Saturnusa. Tako bodo lahko tudi koristili usluge pri rekreacijski vadbi. Članarina za otroke do 15. leta je 25 din, za starejše in zakonce pa je članarina 50 din. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža Milana Bekša se iskreno zahvaljujem vsem za izkazano zadnje slovo. Posebno še obema govornikoma za iskrene poslovilne besede, njegovim najožjim sodelavkam in sodelavcem za prelep venec in za posebno finančno pomoč. Izmed vsega nas je naj-bo'j ganil teloh v ikebani saturnuških smučarjev. Skratka lepa hvala - vsem -zavse ŠtefkaBekš g Glas Saturnusa izdaja DO Saturnus, 61000 Ljubljana, Ob železnici 16. telefon: 444-466 Uredniški odbor: Marjan Dobrilovič, Bogomir Jeklič, Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Edo Martinčič, Zdravko Petrič, Ksenija Prinčič, Dragica Zupančič. Številko pripravil: Miran Todori. Tisk: Saturnus: oddelek tiska na papir Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. KOČEVJE, NAS GOSTITELJ Slovenci so poselili področje ob Kolpi v začetku 14. stoletja. Lastnik kočevskega območja grof Ortenburški pa je začel mednje naseljevati Nemce. Po izumrtju Ortenburžanov, so kočevsko področje podedovali Celjski grofje, ki so tod gospodovali do leta 1418, ko je bil grof Ulrik, poslednji Celjan, ubit. Od takrat je to ozemlje pripadlo Habsburžanom, ki so ga dajali v najem. Tako so bili do leta 1945 lastniki kočevskih gozdov grofje Auerspergi oz. Turjaški. Kočevje se prvič omenja leta 1339 pod imenom Mahovje ali Mahovnik v oglejskih listinah. Leta 1363 pa že kot Kočevje, kraj pa dobi leta 1471 mestne pravice. Mesto je živelo predvsem od trgovine, obrt se ni razvila. Leta 1735 je dobilo Kočevje prvo šolo, 1872 nemško gimnazijo, ki je leta 1920 postala popolnoma slovenska. Cerkev, ki jo bomo videli, je bila sezidana na mestu stare cerkve v letih 1901 do 1903. Istega leta je bila ustanovljena tudi tiskarna, v kateri so 1920 natisnili prvi statut KPJ. Poskus izkoriščanja premoga v začetku 19. stoletja je bil prvi znanilec industrializacije, kmalu sta zrasli dve opekarni ter parna žaga z mlinom. Pravi razmah industrije je omogočila šele kočevska železnica, ki je bila predana v promet leta 1893. Pred vojno so poleg rudnika v Kočevju obratovale še štiri žage, dve tekstilni tovarni in tovarna perila. Razvita pa je bila še trgovina in gostinstvo, kar je razumljivo, saj je tukaj tekla najkrajša pot iz Ljubljane k morju, ker je bila cesta preko Postojne presekana s takratno državno mejo. Med zadnjo vojno sta bila kočevsko in mesto skoraj docela porušena. Po končani vojni so ljudje, rešeni okupacije in vojnih grozot, z velikim zaletom pričeli odstranjevati ruševine, obnavljati industrijo in ostale gospodarske objekte. Uničeno in gospodarsko zaostalo kočevsko je v času obnove in prvega obdobja po vojni dajalo za izgradnjo porušene domovine ogromne količine lesa iz svojih gozdov in tako najprej pomagala jugoslovanski skupnosti. Šele po letu 1950 se je pričelo novo obdobje gospodarskega in kulturnega razvoja kraja. Tako je Kočevje postalo eno izmed najlepših mest v Sloveniji. Razširilo se je in je razen nekaterih zgradb v središču mesta popolnoma novo ali prenovljeno. Prebivalstvo se je povečalo od predvojnih 2500 na okoli 8000 ljudi. Po vojni zgrajene tovarne so v primeri s tistimi pred vojno pravi velikani. Omenim naj le nekaj vsem dobro znanih imen: Lik, Itas, Inkop, Zidar, Trikom in seveda še gostinsko podjetje Pugled, ki bo skrbelo za našo prehrano za dan Saturnusa. Revolucionarni boj in NOB Delavsko gibanje na kočevskem se je pričelo v rudniku, saj je bilo tam največ delavcev, ki so delali in živeli v najslabših pogojih. Prve stavke so organizirali rudarji pod okriljem unije rudarjev, katere vodstvo je prišlo leta 1919 v roke komunistov. Konec marca 1920 je bil izvoljen krajevni odbor komunistične delavske socialne Stanke, ki je pritegnila v svoje vrste tudi delavce drugih strok. Ta organizacija je še trdneje povezala delavce v boju za osnovne človekove pravice-. Kočevski delavci so iz solidarnosti z železničarji sredi aprila 1920 stopili v stavko, ki jo je prekinilo orožništvo in vojaštvo. Stavka se je končala z odpuščanjem rudarjev. Septembra 1920 je bila v rudniku ustanovljena krajevna organizacija komunistične zveze rudarjev Jugoslavije. Letošnji dan Saturnusa bomo organizirali v Kočevju. Za izvedbo in realizacijo te manifestacije smo namenili nekaj izdaj posebnih internih biltenov. Prav pa je tudi da predstavimo kraj, kjer bomo organizirali naš »dan«, to je mesto Kočevje. Z naslednjim povzetkom zgodovinskih zapiskov poskušamo približati udeležencu Dneva Saturnusa kratko zgodovino tega kraja. Spominski park padlim narodnim herojem Kočevskega. Spomenik osvoboditve na Trgu odposlancev. pridobila s prihodi beguncev iz Posavja, kamor so se naselili kočevski Nemci, ki so na »Hitlerjev klic« leta 1942 zapustili Kočevje. Vendar so se kmalu začele aretacije, ki so zdesetkale vrste OFin KP. Da bi pridobil nove ljudi in ponovno vzpostavil organizacijo, je Jože Šeško konec aprila 1942 sklical sestanek okrožnega komiteja. Dan po sestanku je bilo njegovo skrivališče izdano, obsojen je bil na smrt in 11. maja 1942 v Ljubljani ustreljen. OF je do konca vojne opravila izredno pomembno nalogo. S svojo aktivnostjo je preprečila Italijanom prodajo in prekupčevanje z imovino Kočevarjev. 9. septembra 1943, po kapitulaciji Italije, pa je prevzela oblast v mestu. Rajonski in terenski odbor sta pripravila vse potrebno za zasedanje zbora odposlancev, ki je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 v sedanjem Šeškovem domu. Temu zboru je prisostvovalo 650 delegatov in izvoljenih poslancev iz cele Slovenije. Zboru so prisostvovale tudi delegacije AVNOJ-a, Vrhovnega štaba, NOV in POJ, delegacije CK KPJ, ZAVNOH, glavnega štaba NOV in POV Slovenije, predstavnik britanske vojaške komisije major Jones ter delegacije AFŽ in mladine vseh slovenskih pokrajin. Na zboru je bil izvoljen desetčlanski IO OF in še dvainštirideset-članska delegacija zajfrugo zasedanje AVNOJ-a. Po zavzetju Grčaric in gradu Turjaka so v kočevske zapore pripeljali 21 zajetih voditeljev bele in plave garde. Zaradi izdaje nad slovenskim narodom so se morali zagovarjati pred posebnim vojaškim sodiščem na procesu, ki ga uvrščamo med prve tovrstne v drugi svetovni vojni. Sodni proces je bil 9. in 10. oktobra 1943 v kinodvorani. Pred nemško ofenzivo okoli 23. oktobra 1943 je OF organizirala postopno evakuacijo orožja, streliva in drugega blaga iz Kočevja. V partizane je odšlo mnogo ljudi, za tiste pa, ki so ostali, se je začel nov trd boj proti okupatorju, saj so se temu pridružili še domobranci. 9. decembra 1943 so enote XIV. divizije napadle Kočevje, ki pa niso mogle zavzeti gradu. Nemci so pravočasno dobili pomoč oklepnih enot iz Ljubljane, zato so se partizanske enote morale umakniti. V tej bitki je padel komandant XIV. divizije, narodni heroj Mirko Bračič. Na mestu, kjer je padel, stoji spomenik. Od 10. decembra 1920 pa do sredine januarja 1921 je trajala rudarska stavka, ki je bila ponovno zatrta s posredovanjem orožnikov in aretacijami. Zadnja stavka rudarjev je bila leta 1923, ko je dva meseca stavkalo 900 rudarjev. Zaradi skrčenja obratovanja rudnika je zašlo delavstvo leta 1936 v silno materialno stisko, ki je bila ublažena z nabiralnimi akcijami. Dosti bolje se ni godilo delavcem v tekstilni industriji, čeprav so imeli svoje zaupnike, ki so bili nosilci sindikalne borbene politike. Trideseta leta so porajale stiske tudi med tekstilnimi delavci. Leta 1935 so stavkali dvakrat. Na prvi stavki so dosegli povišanje mezd, v drugi pa poleg tega še kolektivno pogodbo. Na drugi stavki je imel pomembno vlogo tudi naš Luka Leskošek, ki je vzpodbujal delavce naj vztrajajo v štrajku do izpolnitve njihovih zahtev. Tu je treba omeniti vlogo in delovanje Jožeta Šeška, mladega profesorja, prvega sekretarja leta 1930 ustanovljenega mestnega komiteja. Bil je izredno aktiven političen delavec, zato je bil stalno preganjan in je moral že prve dni okupacije v ilegalo, kjer je začel pod okriljem partijske Spomenik narodnemu heroju Mirku Bračiču. organizacije organizirati odpor proti okupatorju. Že v jeseni 1941 je poleg okrožnega odbora OF delovalo še sedem terenskih odborov. OFje organizirala tihe demonstracije, sabotažne akcije, zbiranje denarja ter skrbela za propagandni material. Mnogo novih aktivistov je OF 4. novembra 1944 je mesto doživelo prvi zavezniški letalski napad. 18. novembra 1944 so močne združene partizanske brigade ob podpori zavezniškega letalstva in našega topništva izvedle napad na Kočevje, vendar so Nemci zopet pravočasno dobili pomoč, brigade pa so se umaknile. Po tem napadu so Nemci Kočevje popolnoma zaprli, nihče ni mogel ne ven ne noter. Do osvoboditve je Kočevje doživelo še deset letalskih napadov, ki so mesto skoraj docela porušili. Kočevje je bilo osvobojeno 4. maja 1945 po težkih bojih, ki sta jih vodili Cankarjeva in Gubčeva birgada. V spomin na vse gorje pa tudi zmage in uspehe, stoji danes na Trgu odposlancev in na prostoru starega gradu, spomenik osvoboditve, ki simbolizira idejo borbe, osvoboditve in obnove. Ob 30-letnici zbora odposlancev je Kočevje leta 1973 pred zgradbo SDK uredilo spominsko obeležje svojim padlim narodnim herojem. To so: Anton Marincelj-Janko, Evgen Matejka-Pemc, Ivan Omerza-Janko, Dušan Remih-Duš-ko in profesor Jože Šeško. Še živeči narodni heroji so: Jože Boldan-Silni, Andrej Cetinski-Lev in Jože Ožbolt. M.Č.