8Z. številka. I LMIIiil, t pmH|ik. 10. aprila 1916. XC1X. leto. 1 ■ 1 .Slovenski Narod- velja ▼ l!«bltanl i»a dom dosUvljcn: celo leto naprej . . • . K 24*— pol leta . • • • • . 12*— četrt leta «. • • • • . 6 — oa mesec . • • • . - 2*— v npravništvu pcCjeman: celo 'eto -aaprej . # • • K 2?*— pol leta m a • • • cctrt leta _ ca mesec • 11 — 5-50 1-90 Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vrafaja Uičdnistvo: liiiaLiova alica šL 5 (y pritličju levoj telefon it 34. Iskala sveeer lava aeaelfe iai praajOka. Inserati veljajo: peterosiopna petit vrsta aa enkrat po 16 vin., za dvakrat po i4 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvii naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. ■ Poaamcana številka velfa tO vlaaiiav. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" telefon st 83. »Slovenski Narod« velja po posfli za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta m „ • • » 13*— četrt leta . » • 6*50 na mesec . „ • • v 2-30 za litmBja-z celo leto naprej - • « K3>-za Ameriko in vse druge dežele ~ , celo leto naprej « « ♦ 3C Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka** Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knattova nilca it 5, telelon tW* NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, S. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: italijansko boj i sce. Na Dcberdobski visoki planoti smo pregnali sovražnika danes ponoči Iz nekaterih eksponiranih sap. Tudi južno od Mrzlega vrha so vzele naše čete neko italijansko pozicijo ter vjele 43 mož in vpleniie eno strojno puško. Ob tirolski fronti je italijanska artiljerija v več odsekih zlasti pa nasproti naši poziciji zapadno od Rive živahno streljala. S protinapadom smo prepodili neki sovražni oddelek, ki se je bil ustalil v eni naših sap na južnem pobočju Rocchette. Število vjetnikov. ki smo jih dobili pri očiščanju Rauchkofla. >e zviša na 3 častnike in 150 raož. Vsi drugi tam se bojujoči Italijani so padli v bajonetnem boju. Včeraj ob jutranjem svitu so napadle flotiiie letal in hidropl^nov kolodvore v Ca-sarsi in San Giorgio di Nogaro z vidnim uspehom. Od drznih letalcev, ki so se pri metanja bomb spuščali globoko, se trije niso vrnili. Namestnik n cz Cei ni U a* generalnega štaba p!. H 6 f e rt fml. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Mestoma živahen topovski ogen?. Sicer nobenih posebnih bojev. Namestnik načelnika creneralnega štaba p!. H o f e r, froL ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 5. aprila. (Kor. urad.) V Tren-tinu v Eški dolini običajno artiljerijsko delovanje. V odseku Cristalla je sovražnik po intenzivni artiljerijski pripravi izvršil ponoven silen napad proti našim novim postojankam na Rauchkoflu, teda bil je odbit ob velikih izgubah ter je pustil v naših rokah nekaj vjetnikov. Ob gornji in srednji Soči močan artiljerijski dvoboj. Majhni sovražni oddelki, ki so skušali vdreti v naše postojanke vzhodno Podsabotina, so bili zavrnjeni in razpršeni. Sovražna letala so skušala včeraj napasti Verono, ali bila so takoj pregnana proti severu. Drugim letalom se je posrečilo, da so vrgla nekaj bomb na Bassano, kjer sta bila ubita dva otroka. Tudi ob spodnji Soči in v laguni pri Gra-dežu so napadala sovražna letala ter so vrgla nekaj bomb na majhne kraje. Naša artiljerija in obrambno bro-dovje so pregnali sovražna letala. Opazilo se je, da se je dvoje letal za sovražnimi črtami hitro spustilo na tla. 6. aprila. (Kor. urad.) Delovanje naših malih oddelkov na fronti od Stilfserskega prelaza do Judikarij. Pehotni dvoboj od Gardskega jezera do gornje Astiške odline. V Val Su-gani pehotni boji, posebno srditi v larganškem odseku (Brenta). Sovražnika smo odbili. Imel je težke izgube in je pustil 13 vjetnikov v naših rokah. Ob gornji Soči sta megla in dež zadrževala artiljerijsko delovanje. Nasprotno pa je bilo posebno srdito na vrhovih severo - zapadno Gorice. Na Kraški planoti smo v noči na 5. t. m. odbili dva majhna sovražna napada na vrh Sv. Mihela. Dunaj, 8. aprila. (Kor. urad.) Iz poročevalskega stana: Trditev v italijanskem uradnem dnevnem poročilu z dne 1. aprila, da bi bil neki ita- lijanski oddelek nepričakovano vdrl v malo utrdbo na Passo del Cavallo, prizadjal posadki izgube in vplenil orožja in municije, je izmišljena. Rav-notako ne odgovarja dejstvom v italijanskem uradnem dnevnem poročilu z dne 3. aprila navedeno poročilo o požarih v Postojni, katere bi bile provzročile italijanske letalske bombe. Izpremembe v italijanskem vojnem ministrstvu. Lugano, 8. aprila. (Kor. urad.) Izrrcmemba v osebi italijanskega vojnega ministrstva je prinesla, kakor običajno, tudi izpremembo v osebi državnega podtajnika v vojnem ministrstvu. Na mesto generala Elia je bil poklican generallajtnant Vitto-rio Alsieri, doslej generalni intendant na bojišču. Odstop finančnega in naučnega ministra? Bern. S. aprila. (Kor. urad.) »Humani te* piše k odstopu italijanskega vojnega ministra Zupelija, da mu bosta sledila najbrže še finančni in naučni minister. Anglija je že vse storila. Avanti« poroča iz Rima, da je Asquith italijanski vladi ob svojem obisku kategorično izjavil, da je Anglija že vse storila, kar se je moglo storiti glede znižanja prevoznine za Italijo. Nadaljnega učinkovanja na prevoznine za premog ni pričakovati, ker morajo vse dežele četvero zveze enako doprinašati k žrtvam poznejše zmage. Italijanski parlament CuTifc, 7. aprila. (Kor. urad.) Italijanski parlament je zopet začel delovati. Neki poslanec je izrazil svojo zadovoljnost, da je bil peti zra. li napad na Jakin odbit. — Pm ednik M a r c o r a je odvrnil, da razven Ja-kina, so trpela vsled sovražnih bomb tudi mesta Videm, Benetke, I :scia, Verona, Ravena, Milan, Bari, Barlet-ta in Belluno in je izrekel trpečemu ali stanovitnemu prebivalstvu pozdrav zbornice. Ministrski predsednik S a 1 a n -d r a je sporočil osebno izpremembo v vojnem ministrstvu in izročil zbornici pozdrav premierministra Asqui-tha, pri čemer je naprosil zbornico pocblasčenja, da vrne pozdrav kakoi tudi da izreče zahvalo za srčni sprejem zastopnikov Italije povodom najnovejšega obiska. Predsednik M a r c o r a kakor tudi poslanca R a v a in G e I a g a sta navdušeno pritrdila. Socijalistični poslanec Turati je očital nekonstitucijonalni način, kako je ministrski predsednik Salan-dra obvestil zbornico o izpremembi v vojnem ministrstvu in je izjavil, da ta izprememba ne soglaša z govori Salandre v Turinu in zbornica je opravičena, da izve vzroke za to natančneje, ker zbornica na nikak način ne bi trpela podtikanja in pokrivanja v Salandrovi poslovalnici. Tudi glede konferenc v Parizu In Londonu se zdi govorniku nezadostno, da se poroča samo o slavnostih, ceremonijah in o izmenjavi več ali manj izdatnih pohvalnih himen. Salandra je odvrnil, da je 2u-pelli odstopil iz časti vrednih osebnih vzrokov. Vlada ne namerava odpraviti zbornico s poročilom o slavnostih in kadilih, kakor je rekel .-pred-govornik, marveč je predpostavila proračun zunanjega ministrstva na dnevnem redu in misli povedati vse. kar sme in kar smatra za umestno. Nato se nadaljuje razprava o proračunu gospodarskega ministrstva. Pomanjkanje premoga. — Škandalozne volitve v apuljskem volilnem okraju Bitonto. Curih, 8. aprila. (Kor. urad.) V včerajšnji seji je izjavil eden državnih podtajnikov v odgovor na vprašanja, da ako bi sc celo lastna skladišča premoga v Toskani z ogromnim kapitalom porabljala, bi potrebovali še vedno na leto osem do devet milijonov ton inozemskega premoga. Na neko drugo vprašanje je izjavil državni podtajnik, da so se storili pri predsedniku internacijona^nfc-ga poljedelskega zavoda markiju Cappelli koraki, da prekliče odredbo, po kateri izgubljajo nastavljenci zavoda, ki so vstopili prostovoljno v armado, po šestih mesecih svojo službo. Zbornica je razpravljala potem o škandaloznih volilnih dogodkih v apuljskem volilnem okraju Bitonto, pa je končno potrdila s 143 glasovi centruma in zmerne levice proti 90 iz drugih skupin volilni rezultat. Zdravstveno stanje naših vjetnikov v Sardiniji. Sardinski poslanec S a n j u s t je predložil vladi vprašanje, ali je res nastala epidemija med avstro - ogrskimi vjetniki v Sardiniji. Salandra je odločno dementiral vest o izbruhu kake epidemije. V celi Sardiniji sta bila samo dva slučaja pegastega lesarja. Senat V senatu sta se zavzela povodom razprave o proračunu senator de Cesare in justični minister Orlan-do za finančno zboljšanje nižje duhovščine in sta toplo priznala, da je skupna italijanska duhovščina, pri-čenši pri škofih, jako veliko storila za italijansko vojno stvar in za zaupanje prebivalstva v zmago Italije s primernim vplivanjem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, S. aprila. (Koresp. ur.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan 8. aprila. Zapadno bojišče. Na levem bregu Maase so zavzeli Šlezijci in Bavarci v naskoku dve močni francoski oporišči južno od Haucourta ter zavzeli celo sovražno pozicijo na hrbtu Termitnega vrha v širini nad 2 kilometra. Danes zjutraj poskušeni protisunek se je popolnoma ponesrečil. Naše izgube so majhne, sovražnikove izgube tudi zaradi zavratnega postopanja nekaterih posebno težke. Razen tega smo vjel? 15 častnikov in 699 mož nera-njenih, med njimi številne rekrute letnika 1916. Na višinah vzhodno od Mase in v \Voevru sta artiljeriji na obeh straneh močno delovali. Ob Hil^enfirstu (južno od Sondernacha v Vogezih) je sunii neki manjši nemški oddelek naprej v neko eksponirano francosko pozicijo, katere posadka je do 81 vjetih padla. Sovražne jarke smo razstrelili. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 9. aprila. (Koresp. ur.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan 9. aprila. Zapadno bojišče. Položaj je neizprementen. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 6. aprila popoldne. V Argon ih nam je dovolil dopoldne izvršeni nenadni napad na neki sovražni jarek pri cesti iz St. Huberta, prizadejati sovražniku občutne izgube in vzeti s seboj kakih 20 vjetnikov. Med napadom v sosednem odseku je naša artiljerija silno obstreljevala od Nemcev zasedeni del gozda pri Avocour-tu. V okolici Verduna je bil sovražnik proti koncu dneva in ponoči živahno delaven, popoldan je potekel razmeroma mirno. Zapadno od Mase se je z izredno silo pričelo obstreljevanje okolice Avocourta in Bethincourta ter mu je sledila cela vrsta napadov z velikimi oddelki na oba poglavitna naprej štrleča dela naše tamošnje fronte. Na našem desnem krilu so se zlomili vsi sovražni poskusi proti vasi Bethincourt v našem ognje. Hauniii osvoji. Istočasno je nameril sovražnik trdovratne napade na vas Haucourt. Po opetovanih neuspehih in krvavih žrtvah se mu je posrečilo tekom noči ustaviti se v tej vasi. Vas držimo pod ognjem naših dominirajočih pozicij. Mi smo izvršili po kratki artiljerijski pripravi proti jedru in sprednjemu delu reduite pri Avo-courtu napad, da napravimo zvezo med reduito in neko našo utrdbo ob robu gozda pri Avocourtu. Tekom tega podvzetja, ki se je popolnoma posrečilo, smo zavzeli širok kos terena, takozvani štirikotni gozd ter vjeli kakih 50 sovražnikov. Vzhodno od Mase nista imela dva sovražna napada proti našim pozicijam severno od gozda Cailette drugega uspeha, kakor resne izgube za sovražnika. — Z ostale ronte ni poročati ničesar. 6. aprila. V Argonih smo razstrelili v okolici Vauquoisa mino. Za-* padno od Mase so obstreljevali Nemci trdovratno ostri kot naše pozicije pri Bethincourtu in vasi Eesnes in Montzeville. Vzhodno od Mase je stal Poprov vrh čez dan pod silnim ognjem ter je bilo pričakovati napada, naš zaporni ogenj pa je preprečil, da sovražnik ni mogel zapustiti jarkov. Južno in zapadno od utrdbe Douaumont so vdrle naše čete po celi vrsti malih bojev, pri čemer je prišlo do bližinskega boja, na fronti 500 metrov v globino nad 200 metrov v sovražne zvezne jarke in naprave. Stranski sovražni protinapad zvečer se je popolnoma ponesrečil. V ravnini Woevre so namerile naše baterije koncentričen ogenj na razne točke sovražne fronte. V Lotaringiji je delovala naša artiljerija vzhodno od Lunćvilla med Vezousom in Vo-gezi. — Z ostalih front ni poročati o nobenem bistvenem dogodku razen o navadnem topovskem boju. Meseca marca so bili naši letalci na celi fronti delavni, zlasti pa v okolici Verduna. V številnih zračnih bojih *so zbili naši letalci 31 nemških letal, od katerih je padlo 9 gorečih na tla ter se razbilo v naših črtah, 22 jih je padlo v nemške vrste. O usodi teh letal, ki so jih naši napadli nad sovražnimi črtami, ni dvoma, 12 letal so videli, kako so padala goreča, 10 se je pod ognjem naših letalcev pre-kucevalo. Razen teh so zbili naši obrambni topovi 4 nemška letala, eno je padlo v naše črte v okolici Avocourta, 3 v sovražne črte, eno v bližini Suippesa. drugo pri Nouvronu in tretje pri St. Marie a Py. To skupno število 35 meseca marca razdejanih nemških letal je postaviti proti našim izgubam v zračnem boju, ki dajejo 13 letal in sicer tako - le: 1 letalo je padlo v naše, 12 v nemške črte. Veliki razloček števila letal, ki so padla v sovražne črte, je značilno. Glasom zapiskov, najdenih pri vjetih nemških letalcih, imajo ti povelje, da kolikor mogoče malo prihajajo preko lastnih črt. Uspeh meseca marca dokazuje temu nasproti, da prihajajo naša lovska letala neprestano preko sovražnih pokrajin, da iščejo boje. Belgijsko poročilo. 6. aprila. Precej čivahni arti-ljeriski boji v okolici Dixrmitdena in Steenstraata. ANGLEŠKO URADNO PORO&LO, 6. aprila. Zgodaj zjutraj je napadel sovražnik po močnem obstreljevanju nadaljnje jarke pri St. Eloiju. Boji so trajali ves dan. Majhen sovražni oddelek je pri nekem sunku vdrl v en naš jarek pri Hoogu, vrgli pa smo ga takoj zopet ven. Artiljerijski ogenj z obeh strani v okolici Lie-vina in Lensa ter južno od Boe-singha. Pri naskoku na Termltnl vrh. Berolin, 9. aprila. (Kor. urad.£ Glasom poročila listov se je dogodli pri naskoku na Termitni vrh dogodek, ki je naše skrajno ogorčil. Francoska posadka prve črte je namreč dvignila roke v znamenje, da se hoče vdati. Komaj pa so bili Nemci, zaupajoč v ta znamenja, ki jih je so~ vražriik sicer vedno respektiraj, vdrli iz jarkov, so Francozi hitro zopet zagrabili za puške, ki so jih bili vrgli stran, in so streljali našim v hrbet. Je to pač prvič, da sc poslužuje sovražnik tako zahrbtnega poj stopanja. Ta prelomitev lojalnosti se je nad provzTOčitelji seveda maščevala. Metodični napad pri Verdumi. Curiški »Tagesanzeiger« piše: Nemška pridobitev teritorija pri Verdunu do 1. aprila prekaša francosko pridobitev v Champagni za več kakor dvojno. Število od Nemcev vjetih je nad 33.000 in število vplenjenih topov znaša 190. Jasno je videti na nemški strani izredno štedenje s človeškim materijalom. Priznati je, da se nemško armadno vodstvo izogiba vsem brav uram in da se je odloČilo za počasno, a gotovo pot metodičnih napadov. Ameriški listi so dobili od svojih poročevalcev na nemški fronti soglasno informacije, da bodo prihodnji meseci na obeh straneh zahtevali največje napenjanje sil, da se dobi premoč nad sovražnikom. Nemci se na to že pripravljajo z gradbo cest in železnic. Odločeni so Verdun zavzeti, svoje dispozicije pa razdeljujejo na tedne, da se ognejo velikim izgubam. Obstreljevanje Reimsa. V nedeljo pred tednom so Nemci zopet silno obstreljevali Reims. Iz Lyona poročajo, da je padlo na mesto nad 1000 velikokalibrskih pro-jektilov samo v času od 9. dopoldne do 1. popoldne. Ob 4. popoldne se je nato obstreljevanje nadaljevalo. Ubite so bile 4 osebe, ranjenih pa je bilo 23. Več hiš je zgorelo in 230 hiš je bilo več ali manj porušenih. Vpoklici na Angleškem. London, S. aprila. (Kor. urad.) Osemnajstletni in devetnajstletni so bili vpoklicani. Angleške skrbi glede novincev. Glasom londonskih poročil v Haag, se vrše v angleškem kabinetu posvetovanja o zelo važnih vprašanjih. Tako pridejo v posvetovanje zlasti te točke; Stran 2. „£l~OV£NSK! NAKUU-, dne 10. aprila 1916. 82. Stev. Armadi primanjkuje moštva, da bi mogla odločilno zmagati, nujno je treba mnogo novih rekrutov. Omo-ženo moštvo zahteva nujne korake, da bi se na drugi strani preprečila splošna brambna dolžnost. Več članov vlade se je izrecno izreklo proti vsaki službeni sili v zmi-slu unionističnega predloga. Asquith sam je izavil. da bo odstopil, če se bi uvedla splošna brambna dolžnost. V poslanski zbornici obstoja večina za uvedbo splošne brambne dolžnosti. Unionistični delavski komite, ki uživa sedaj veliko priljubljenost, je sklenil resolucijo za uvedbo splošne brambne dolžnosti ter je odkrito napovedal Bonar Lawu boj, če ne bo hotel zahtevanih korakov v kabinetu izvesti z vsemi sredstvi. Portugalska mobilizacija. Iz Lizbone poročajo, da bo portugalska vlada v kratkem mobilizirala letnike 1911. do 1916. Boji v kolonijah. London, 7. aprila. (Kor. urad.) Reuter uradno: General Smuts poroča: Čete burskega generala Van Deventra na konjih so presenetile in obkolile 4. aprila neki nemški oddelek s strojnimi puškami, ki je bil postavljen na goro Stronghold v di-striktu Aruša. Sovražnik se je 6. aprila vdal. (Notica VVolffovega urada Gora Stronghold v Aruši ni znana. Zdi se, da nemški oddelek ni bil zelo velik, ker število ni navedeno, ki je moralo pri oddajanju poročila vendar biti že znano.) Vojna z Rusijo. NAPAD NEMŠKIH HIDROPLANOV NA RUSKO LETALSKO POSTAJO PATENSKOLM. Berolin, 9. aprila. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Velik? glavni stan 9. aprila. Dne S. aprila so napadli 4 hidro-plani rusko letalsko postajo Patens-holm pri Kfetkondu na Oeselu. Na postajo so vrgli 20 bomb. Od 4 sovražnih letal, ki so se dvignila v obrambo, smo dve prisil!!!, da sta se spustili na tla. NavzHc Ijutemu obstreljevanju so se naša letala vrnila nepoškodovana. ?ei mornariškega admiralskega štaba. * NAŠE NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H o f e r, fml. NASE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 8. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Ničesar, kar bi Imelo poseben pomen. Namestnik načelmka generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmJ. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 9. aprila. (Koresp. ur.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan 9. aprila. Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjeo. Vrhovno armadno vodstva SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 8. aprila. (Koresp. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 8. aprila. Vzhodno bojišge. Ruski napadi so se tudi včeraj omejili na ozki odsek fronte južno od Naroškega jezera ter smo jih gladko zavrniiL Vrhovno armadno vodstvo. • * RUSKO URADNO POROČILO. 6. aprila. Preko odseka pri Dvinsku so poletela številna sovražna letala ter metala bombe. Led še vedno kopni močvirja naraščajo, ceste so razmočene in nerabne za gibanje čet. V raznih pododsekih fronte Jakobštat - Dvinsk silen artiljerijski boj. Naša letala so delovala z dobrim uspehom. Jugozapadno od Dvinska je zbil letalski ooročnik Barbars neki sovražni krmilni zrakoplov, ki je padel v sovražne vrste. Južno od Dvinska je bila sovražna artiljerija delavna pri Vidsih, severno od Miadzjolskega jezera m med tem in Naroškim jezerom. Sovražna letala so poletela tudi preko velikega dela fronte generala Ever-ta ter metala na nekaterih točkah bombe. Ob gorenji Stripi so razpršile nase patrulje neki sovražni delav- ski oddelek ter razdejale v deta se nahajajoče naprave. Poroča se, da so naše čete izkopale prt zasedenju vasi Svjerkovce 42 prostih jnhi m našle mnogo ročnih granat in municije. Včeraj izvršeni sovražna poskusi vas Svjerkovce zopet zavzeti, smo odbUL Car. Carskoje Selo, 9. aprila. (Kor. urad.) Car je odpotoval na fronto. Puli v a nov in veliki knez Nikolaj. »Ruskoje Slovo« poroča, da se je zavzel prejšnji vojni minister za to, da se odpošljejo vse razpoložlji-ve čete na zapadno fronto, dočim je zahteval veliki knez Nikolajevič znatna ojačenja za svojo kavkaško fronto. Posledica je bila spor in demisija Polivanova. Veliki knez je dobil za svoje bojišče 300 000 mož novih čet. Duma. Petrograd, 9. aprila. (Kor. urad.) Puma je spreiela proračun. Redni in izredni izdatki znašajo 3.646,584.577, redni in izredni doh. pa 3.129,149.318 rublje v. Primanjkljaj se bo pokril s kreditno operacijo. Dogodki na Balkanu. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 9. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, S. aprila. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar, kar bi imelo poseben pomen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin. 9. aprila. (Koresp. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 9. aprila. Balkansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Bero!in, S. aprila. (Koresp. ur.) Veliki glavni stan 8. aprila. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. * * Princ Mirko o avstrijski upravi v Črni gori. Črnogorski princ Mirko, ki je prispel v petek na Dunaj, je sprejel na potu v Sarajevu nekega dunajskega časnikarja, kateremu je najprej povedal, da je že dalj časa bolan in da se zaveda resnosti svoje bolezni. O avstrijski upravi v Črni gori se je princ Mirko jako pol!valno izrazil. »Črnogorci so zadovoljni in sicer upravičeno zadovoljni. Več takta, korektnosti in blagohc nosti, kakor ga kažejo avstrijske r »lasti, se ne more zahtevati. Črnogorci morajo biti srečni, da se nahaja n i čelu njihove uprave tak popoten k valir, kakoršen je fml. VVeber von VVeben-au. V ostalem ni bilo v Cmi gori nikdar nobene animozitete proti Avstriji.« — Princ Mirko se je podal, kakor poročajo dunajski listi, že v petek v sanatorij L6w, kjer bo najbrž operiran. Star je 37 let. Na kateri bolezni je obolel, se ne poroča. Val on a. »Mattino« poroča, da Italija od 15. marca dalie ni izkrcala v Valoni niti enega vojaka. Nekaj italijanskih ladij je sicer prišlo v Valono, ali te so pripeljale samo živila in municijo. Dva italijanska transportna parnika so potopili avstrijski podmorski čolni. »Martino« ceni število v Valoni se nahajaj oči h italiianskih čet na 40.000, Srbov na 8000 in albanskih pristašev Esada na 6000. Te številke pa so v nasprotju z vsemi italijanskimi cenitvami. Likvidacija solunskega podjetja? »Baseler Anzeiger« pravi, da je bilo na pariški konferenci najbrž tudi sklenjeno likvidirati makedonsko ekspedicijo in da se bo morda en-tentna armada izpred Soluna na podoben način — kar čez noč — umaknila, kakor se je to zgodilo na Galipoliju. Položaj na Grškem. Zadnje dni prihajajo zopet poročila o novih izsiljevaJnih poskusih četverozveze na Grškem. Poročila niso direktna, temveč so datirana iz Carigrada ki Sofije, zato jih navajamo le na kratko. Preko Carigrada se poroča, da so izročili poslaniki četverozveze grški vladi skupno noto, v kateri zahtevajo, da se naj Grška pridruži en ten ti ter ji za ta slučaj obljubljajo vse, kar si bo želela. Ako pa namerava Grška tudi nadalje nevtralna ostati, mora izročiti ententi Kavalo ter vse tesalske železnice in odpokiicati vse svoje čete iz ozemlja Jerodže - Vodena - Florina. Četvero-zveza bo za te usluge plačala deficit grškega budgeta. Preko Sofije pa javljajo, da je grška vlada izjavila ententnemu poveljstvu v Solunu, da napram ententi ne bo dobrohotno postopala, ako se bodo četverozvez-ne čete v Makedoniji in zlasti v Solunu tako brezbozirno obnašale kakor dosedaj. Ententa je Grški na to odgovorila, da v bodoče ne bo več plačevala škode, ki jo napravijo napadi nemških zrakoplovov na grških napravah. Kriza ▼ grškem finančnem ministrstvu. Amsterdam, 9. aprila. (K^r. ur.) Reuter javlja iz Aten: Rhailis prevzame resorto odstopivšega finančnega ministra Dragumisa. Milan, 9. aprila. (Kor. urad.) vCorriere della Sera« poroča iz Aten: Namesto Rhallisa, ki prevzame finančni portfelj, bo imenovan za justičnega ministra državni pravdnik Nadiakos. Grško - francoski incident v Solunu. »Secolo« poroča iz Soluna: Francoski poveljnik je dal iztirati grškega podporočnika Avedeisa, češ, da si je napravil skrivno zvezo s francoskim telefonom in da je na ta način izvedel vesti o operacijah in drugih zadevah, ki jih je potem sporočil svojim predpostavljenim ter da se je večkrat navzlic prepovedi vkrcal v operacijsko ozemlje. Francozi pravijo, da so Avedeisa iztirali z oziram na njegovo uniformo, sicer da bi ga bila zadela huda kazen. Grški ministrski predsednik Skuludis je proti temu postopanju francoskega poveljstva z grškim častnikom protestiral in grško časopisje ostro napada Francoze in Angleže, katerim opetovano nujno priporoča, da naj zapustijo Solun. Venizelosova zagovarja svojo politiko. Venizelos je pričel objavljati v svojem glasilu »Kvriks« vrsto člankov, v katerih dokazuje, da je bila njegova politika dobra, politika kralja Konstantina pa da je napačna. Venizelos pravi, da mu je Grey 24. januarja 1915 ponudil v imenu en-tente važne koncesije v Mali Aziji. Ta ponudba je bila za grške narodne aspiracije jako ugodna. Navzlic temu, da je on (Venizelos) predloge entente odklonil, ker bi bili mogli Bolgari grško armado, ki bi bila šla Srbom na pomoč, odrezati. Da odstrani to nevarnost, je prosil Romunijo za pomoč. Ta je intervencijo odklonila, nakar se je začel pogajati z Bolgarijo. Predlagal je kralju, da se naj odstopijo Boigariji okraji Kava-la. Drama, Sari in Hapau, s katerih pomočjo naj bi Grška pridobila Bolgarijo za vojno proti Tufčiji in si tako zasigurala maloazijske province, katere bi bile Grško podvojile. — Vernzelos polemizira nadalje proti opt mizmu kralja Konstantina, ki je prepričan, da bode Bo-Igari, čim vde-reio na grško ozemlje, zopet odšli. Na to bi se bilo le zanašati, ako bi bila Nemčija za Bolgare ^rnntirala, kar pa se ni zeodilo. Venrzelna prihaja do zaklinčka. da ie sedanja grška politika blazna politika. Romunija, naš dobavitelj žita. Preko Lugana poročajo: V Bukarešti se mudi posebna turška komisija, da prevzame 20.000 vagonov v Romuniji kupljenega žita. Tudi Bolgarija bo dobila primemo množino romunski pšenice. — Kakor znano, sta tudi Avstrija in Nemčija nakupili na Romunskem toliko žita. da smo do prihodnje žetve popolnoma preskrbljeni. Boji na morju. Prostest nevtralnih držav proti Angliji. Curih, 7. aprila. (Kor. urad.) vNeue Ziiricher Ztg.« poroča iz Amsterdama: Iz dobrega vira se poroča, da bodo vse nevtralne države protestirale v Londona proti protj-pogodbenema tolmačenju londonske deklaracije o poostritvi blokade. Potopljeni parnikL Kakor posnamemo iz Hstov. so bile potopljene te - le ladje: Francoska jadrnica »St. Hnbert*. torpedirana, posadka rešena; angleški parnik »Shnla«, 11 »ož azijske posadke n tonilo, drugo moštvo rešeno; angleški parnik »Brountotw (4575 ton) in jadrnica »Clvde« (204 tone), zadela ob mine. posadki rešeni; an- geški parnik »Chatitala« (Cantara?) 602 toni) potopljen; francoski parnik »Colberg« je bil obstreljevan s topovi od nekega podmorskega čolna, a je zbežal; tudi parnik »Felix Tonache« je zbežal pred nekim podmorskim čolnom. , Francoski ribiški parnik »St. Marie« potopljen. Švedski parnik potopljen. Cfaristianija. 9. aprila. (Kor. ur.) Podkonzul v Alberiji poroča, da izhaja iz zaslišanja pri pomorskem so-diešču, da je bila »Norne« od ne4ega nemškega podmorskega čolna potopljena, ko je izvedel podmorski čoln namembeni kraj tovora ter dal posadki čas, da je šla v čolne. Italijanski parnik »Hespanija « se razbil ob španski obali. Lugano, 8. aprila. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, se je razbil ita lijanski parnik »Hespania« ob španski obali. Posadka je rešena. »Tuhantia.« Iz Amsterdama poročajo: Danes, 6. t. m., je razpravljal plovstvcni s\et o potopitvi »Tubantij^«. Razprave sta se udeležila med drugimi glavni nadzornik plovstva Mulls in ravnatelj VVilmink. Kot strokovnjak je bil navzoč šef torpedne službe Canders. Zaslišanje prič ni podalo ničesar novega, Kapitenlajtnant Canders je sporočil: Pri preiskavi kosov medi, ki so jih našli v nekem čolnu »Tubantije«, se je pokazalo, da so brezevomno izvirali od zračnega cilindra nekega torpeda. Na vprašanje predsednika, ali gre za nemški torpede, je odgovoril, da ne sme o tem soditi, ker na kosih ni bilo nobenega znaka. Schvvarzkopfovi torpedi so se oddali Japonski, Holandski, Grški, Španski in nekaterim južnoameriškim državam. On je popolnoma prepričan, da je bila »Tubantia« zadeta od Schwarzkopfovega torpeda, o čegar izvozu pa ne more povedati ničesar. Slišal pa je od mornariškega departementa, da je neki Čoln našel še en kos* kovine. Tudi je slišal, da so našli v plitvinah neki bronasti torpedo, ki se sedaj preiskuje. Iz kemične preiskave se je tudi dognalo, da izvira ta novi kos cd enakega torpeda, kakor ga vpo-rablja mornarica. Ko so potapljači preiskali »Tubantijo«, so dognali, da je luknja 12 m dolga. »Tubantia« leži z luknjo navzgor 7 mili od Noord-hindrske svetilne ladje. Razsodil bo plovstveni svet pozneje. »Palembang.« Amsterdam, 7. aprila. (Kor. nr.) Včeraj je obravnaval plovstveni svet o potopitvi parnika »Palem-bang« Rotterdamskega Llovda. Izvedenec je bil zopet kapitenlajtnant Canders. Po zaslišanju prič je reasu-miral Canders uspeh preiskave tako, da so prvo eksplozijo provzroči-le mine, drugo in tretjo pa torpedi in da torpedov ni lansiral v bližini se nahajajoči angleški rušilec. Prvi torpedo je bil morda določen za rušilec, drugi pa gotovo ne. ker je rušilec odplul. dočim je »Palembang« ležala mirno. Razsodba plovstvenega sveta se bo izrekla oozneje. Haag, 7. aprila. (Kor. urad.) Ministrstvo poroča, da je sporočila nemška vlada nizozemski vladi tole o izidu preiskave nemških oblasti glede potopitve parnika >Pa1em-bang«. Sedaj so dosnela poročila vseh nemških vojnih pomorskih sil. ki prihajajo le količkaj v p*>štev. V trenotku, ko se je zgodila nezgoda »Palembang«, ni bila nobena ladja nemškega voinega brodovja tudi le v bližini onera kraja. Možnost, da je bil nizozemski parnik nehote zadet od sovražnega torpeda, namer jene-ga na sovražno vojno ladjo, se mora zato tudi smatrati za popolnoma izključeno. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 7. aprila. Nobenega bistvenega dogodka na raznih bojiščih. Carigrad, 8. aprila. (Kor. urad.) »Ag. tel. M.« Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. V boju 6. in 7. aprila, ki se je odigral 4 km vzhodno od našega glavnega odseka pri Fela-hiju v jarkih naših eksponiranih črt, ki so bile zasedene od naših letečih oddelkov, je izgubil sovražnik 1500 mož. Nekaj smo jih vjeli ter zbiti eno letalo. Naše izgube so neznatne. Dne 7. aprila zjutraj samo artiljerijski dvoboj. — Kavkaska fronta. V centrumu se je ponesrečil ponoćni napad, ki ga je sovražnik po-kusil, pred našimi protinapadi. Po večumem boju strto popolnoma pregnali sovražnika Iz pozicij, ki jih je zavzemal prej. V ostalih odsekih bo-fi brez pomena. — Dogodki na mo r j n. Ob srni renski obali, severovzhodno od Urne, je oddal neki sovražni monitor 25 brezuspešnih granatnih strelov na okolico Kača k borna. Naša artiljerija ie odgovarjala in trikrat zadela monitor, ki ni mogel več delovati ter ga je neki drugi monitor, ki je prihitel na pomoč, odpeljal na odprto morje. Carigrad, 9. aprila. (Kor. urad.) »A. t. M.« Glavni stan poroča. Fronta v Iraku. Nobene izpre-membe. — Ogenj naše artiljerije je poškodoval neko sovražno topni-čarko. Topničarko, na kateri se je pripetila eksplozija, je neki monitor odpeljal v vzhodni smeri. V boju s prednjimi sovražnim čolni so izgubili Angleži 5 mrtvih in 1 neranjene-ga častnika. Razdejali smo telefonske zveze sovražnika v tej pokrajini. — Kavkazija. Nobenih važnih dogodkov. Dne 8. aprila je pri-:":i! ogenj naše artiljerije neko sovražno križarko, ki se je približala Kemikli Limanu ter oddala nekaj strelov, da je brzo odplula. Dve sovražni letali. ki sta poleteli preko polotoka Galipoli, sta zbežali proti Imbrosu, ko se je prikazalo neko naše bojno letalo. Rusko uradno poročilo iz Kavkazije. 5. a p r i i a. Ob obali so napadli Turki s pomočjo ognja križarke »Mi-dilli« naše đesno_krilo. Zavrnili smo ter so imeli Turki velike izgube. Ob enem so naše čete v tej pokrajini napadle turški centrum ter se polastile dela njegovih pozicij. Ob reki Čorok smo vrgli sovražnika iz cele vrste njegovih močno utrjenih gorskih pizicij. 6. a p r i 1 a. V odseku ob obali so poskusili Turki zopet napadati: vsi poskusi pa so se razbili v ognju naših pušk in ročnih granat. V dolini zgornjega Čoroka so vrgle naše čete Turke iz njihovih utrjenih pozicij ter prodrle naprej proti zapadu. V dolini Terdjan (15 kilometrov južno od Er-zingana) je sovražnik napadel v široki fronti, zavrnili pa smo ga. Angleško poročilo iz Mezopotamije. 5. aprila. Voj ob Tigrisu je napadel utrjeno sovražno taborišče pri Umelhanahu in je zavzel. Operacije zadovoljno napredujejo. 7. aprila. Voj ob Tigrisu je pod generalom Gorringem, naslednikom generala Avlmerja, se je s sapami preril na 100 jardov pred sovražne pozicije, jih potem dosegel in zavzel na prvi in drugi črti. Fno uro pozneje je bila tudi tretja črta zavzeta. Zmagovite čete so nato prodirale naprej ter vdrle ob 7. zjutraj v četrto in peto črto. Ker je dobi! sovražnik močna ojačenja, je za-povedal general G^rringe, da se napad preloži do večera. Med tem ie zavojevala na desnem bregu neka divizija pod generalom Kearvvjern več jarkov. Sovražnika, ki je popoldne z infanterijo, konjenico in topovi izvršil močen protinapad, smo uspešno zavrnili. Pozno zvečer je general Gorringe nadaljeval svoje prodiranje na levem bregu ter zavoje-val pozicijo pri Felahiju. Zavzeti jarki so bili 9 čevljev globoki in ves sistem zaporednih črt se je raztezal 2500 jardov globoko. Rusko poročilo s Črnega morla. 6. aprila. Naši podmorski Čolni so potopili v bližini Bospora neki parnik. ki ga je snremljala neka tor-pedovka. tipa »Milet« (?), ter razdejali 11 s premogom naloženih jadrnic. Ena naših linijskih ladij ie na vel'ko razdaljo obstreljevala križarko »Breslan«, ki je hitro odplula. Sennsi. •»Kolnische Ztg.- poroča po »Petit Parisienu« iz Turina, da je načelnik Senusov poslal k italijanskim oblastim v Tcbruku odposlanstvo ter zaprosil za mir. Drugo odnoslan-stvo je poslal k angleškim oblastim v Derno. Noy t'lSiar v mmV/m državnem zUsru Berolin, 8. aprila. (Kor. urad.) Državni zbor je odobril justični proračun ter je pričel drugo branje proračuna državnega zakladnika. Posl. Liebknecht, ki je spregovoril k proračunu, je kritiziral posojilo in kako je bilo najeto, v naravnost domovini sovražnem smislu. Poslušalcev se je polotila ogromna razburjenost Poslanci so se gnetli okoli predsednikove mize ter so med burnimi medklici, med katerimi je bilo vedno znova slišati besede: Lopov! Vi spadate v blaz-nico!, zahtevali, da se govorniku odvzame beseda. Hemicikel pred zbornično mizo je bil prenapolnjen ljuto gestikulirajočih, ogorčenja naravnost divjajočih poslancev. Naenkrat je bilo videti, da je skočil naprednjak Hubrich proti govorniški tribuni, iztrgal Liebknechtu manuskript ter ga vrgel na tla. V zbornici in na galerijah se je odzvalo gromovito ploskanje in vedno se ponavljajoči Hoch!-klici na poslanca Hubricha. Socijalni demokrat Dittmarm je pobral manuskript ter ga zopet izročil Liebknechtu. 32. Stev. SLOVENSKI NAROD*, dne 10. aprila i»lb. Stran 3. Medtem je bil predsednik Kaempf izrekel svoje obžalovanje, da more Nemec tako govoriti; odvzel je Lieb-knechtu radi grobega razžaljenja zbornice besedo ter ga je, ker Lieb-knecht ni hotel z govorniške tribune, temveč je nadaljeval svoj govor, končno radi opetovanih pregreškov proti hišnemu redu iz seje izključil. Navzlic temu poslanec Liebknecht govorniške tribune ni zapustil. Napredni poslanec Mflller (Meiningen) je zaman skušal potisniti Lieb-knechta s tribune. Predsednik Kaempf je napravil konec prizoru s tem, da je konštati-ral nesklepčnost zbornice in odgodil sejo na ponedeljek. General fefanterlje S?etoazar pl. Baroeoif (Iz vojnega tiskovnega stana.) Ko je stopil, prišedši od Koma-rova, na čelo tretji armadi, ki je v začetku vojne hudo krvavela, je to storil s poveljem: »Vojaki! Prihajam k Vam kot zmagovalec in prevzamem z današnjim dnem poveljstvo 3. armade.« Kratko, stvarno, odločno, napoleonsko - prijemljivo — da rabimo olepšalno besedo, ki pa se spričo brezfraznosti slavnega hrvatskega generala sama sebe boji. Kdor išče označila za naravo tega, za zmago rojenega moža, temu se vpričo ogenj sipajočih cevi, samo ponudi: Železna volja, železno oko, železen mir. Tako ie vstopil Boro-evič v to vojno proti nadsili, kakor da nima živcev in je od prvega tre-notka odločil, videti pred sabo samo svojo dolžnost in ničesar nad njo in ničesar pod njo. Kadarkoli je odprl ista, da bi prebivalstvu kje kaj povedal — v prirojeni plahni pred govori je ro storil redkokdaj — je :el kratek, jedrnat izrek daleč po monarhiji ter je močneje kakor saka preiiranost utrdil zaupanje, daj se borimo eden proti trem.« je rekel v začetku najhujših bojev z Rusi, »pozneje se bomo borili eden >ti dvema in kadar bomo eden proti enemu, bo zmaga naša...« Ali pa ie menil: »Da, če bi imeli Rusi našo intanterijo, bi morda prišli še na Dunaj.« Ta vera, ki je izvirala iz spoznanja in ne iz želje, stvarjati razpoloženje, je generala približala srcu prebivalstva Še predno je izvršil svoja trajna dejanja. In dasi njegova oglata, trpka, kremenita osebnost v bistvu nima pri nas navadne ^ubezniivosti«, je bil Boroevič. mož nesti. že popularen, prelno so se bile njegove bitke. Potem pa ga je postavila zgodovina večkrat ravno na tisto mesto, kjer je bilo jedro avstrij-sko-ogrskecra živčevia: Limanova. Dukla v Karpatih, Soča. Vsakokrat je monarhija z neprostovoljno zono zadrževala sapo. Vojskovodja Sve-tozar pl. Boroevič se je kratko nasmehnil, ni rekel nobene besede in se ni premaknil. Kakor ob vesoljnem potopu so se tam valile ruske kolone proti našim soteskam. Nikoldevica najboljši možje so našli v Karpatih grob. In ko so italijanski vele-navihanci mislHi z lahko potezo vtrgati »cvet irredente<% Trst. »la citta. qui attende« — so z glavami v. deli o"^ stražo ob Soči. ki jo je bil roevič utrdil za branik iz krvi in /eleza, za nesmrtno barijero državne zvestobe. Zonet ie njegova sko- emonična sila za vztrajanje tri-"firala nad slamnatim ogniem izdajalcev. Malokdaj se je zgodovinska misija tako zlagala z obrisi osebnosti, kakor tu. Z muskulozno postavo, z glavo, katere trde poteze so kakor izklesane iz kamna, kratkih besed, naraven do robato^ti. pa ne brez hu-morja, strog do sebe m do vseh. ki so odgovorni za kaj, brez potreb ni nikdar truden — s tem kliče ta hrvatski general že s svojo osebnostjo v spomin naibolj priljubljene vojsko-dje »velike soldateske«. Kakor ti. zna tudi on vse svoje podreienee ukloniti brezupomo svoii vojaški volji, tako da operira s četami, kakor z orodjem lastne iznajdbe. A kar ga povzdiguje nad vojskovodje prejšnjega sloga, kar ga še!e prav vspo-sablja za rešitelja odločilnih nalog v tej modemi, tehniško-mašinelni borbi, to je njegova nenavadna, sijajna vednost. Razširil je to vednost in jo praktično poglobil pri strogi vojaški vzgoji in v dolgem, prememb pol-n službovanju, tako da bi lahko porabil zase v izpremenieni obliki staro besedo Rimljanov: Nič vojaške:*0 mi ni ostalo tuje. Še je to. kar je storil Boroevič v tej vojni, pekoča sedanjost in ne podlaga mirnega, vse zb ra vsega zgodovinskega pooisa. Samo od daleč, z impresionističnim načrtom, se r\r) označiti to velikansko voisko-" ko oVianje. ki ^eca od severa do iurra. od Karnatskih gora do Adri-jansk^a obrežja. Šesti kor je mogočno sodeloval Dri prviji sunkih DankJovih in Auf- fenbergovih proti Rusom in sicer kot del četrte armade. Istočasni dogodki dalje na vzhodu, ki so naložili Bru-dermanovi armadi hude žrtve, zlasti pa vedno širje navalovanje ruske premoči, je onemogočilo popolno izkoriščanje teh zmag, in ko je stopil Boroevič na čelo tretje armade, je bilo treba dati novo oporo in novo zaupanje telesu, ki je heroično izkrvavel. Kdo bi bil za to primernejši mož kakor hrvatski general z železnimi živci, ki je odišel od zmage? Bitka pri Grodeku, koncentriranje za Sanom, udar za prvo osvobojenje Przemvsla so pokazali, da je na višku svoje naloge in pri karpatskih juriših se je zdelo, da je trdno gorovje dobilo svoje Človeško kronanje v tem vojskovodji, ki nikdar ne omahuje in se nikdar ne umakne. Li-manova prihaja v spomin, ta vogelni kamen vseh dogodkov — okrat k zmagovitemu zavarovanju monarhije. Trdo so se borili hrabreči, ki so varovali krilo naši pri Limanovu zmagovito prodirajoči četrti armadi. Z običaj, spretnostjo so bili Rusi pritegnili čete iz Karpat, da bi naš ob-jemni napad z nevarnim sunkom od strani zavrnili. Toda Boroevič je skrbno pazil. Komaj je začutil, da so se sovražre mase, pritiskajoče na njegovo armado, zredčile, že je i2 obrambe prišel k napadu. In ko je prišla kritična ura, so vdrle zmagovite kolone tretje armade pri Novem Sandecu iz Karpat proti Grvbiji, Ja-slu in Krasnu ter ogrožali v ljutih bojih zdrobljenega sovražnika od strani in od hrbta tako, da je začel nagel umik. Zdaj se je zavalila ruska masa proti Karpatom. Posest gorovja naj bi jih zavarovala pred uničevalnimi sunki od strani; jez naj bi se bil podrl, da bi se mogla zavojevalna reka spomladi razliti na Ogrsko. V dolgotrajnih zimskih karpatnih bitkah ie imel Boroevič nalogo, zanreti Duklo, ki je najlaglji prehod na Ogrsko. Nepozabni so dnevi in tedni silne groze, ko so Rusi žrtvovali heka-tombe. da bi pri teh prelaznih vratih prišli v notranjost našega domovja, kar pa se je razbilo ob eneržiji vratarja Boroeviča. Bitke pri Gorlicah. velikih prodiralnih zmag v maju lanskega leta se je zapovednik 3. armade udeležil do kratko pred zavojeva-njem Przemvsla, potem pa ga je nezvestoba Italije postavila na drugo mesto. Ali je dovoljeno povedati, da je šla vsa monarhija, srce za srcem, gest za pestjo, želja za željo s tem junakom, ko je prevzel poveljstvo nove armade v obrambo Soče? Vedeli smo. kaj imamo v njem — da ropa željni, končno razkrinkani sovražnik ne pride nikdar čez njegov sklep do cilja. Tn res, Svetozar Boroevič ie že nrekosil vani postavlieno zaunanje. Samo malo črnovojn^ških hataPonov je bilo na razpo^aTarre. ko je s šefom svojega generalnega štaba nastopil svoje novo mesto, a vendar ni ob-upM. nego se trdno zanašal na svoje vrl:ne in na svojo srečo kot vojskovodja. Ostala nu ie zvesta in mu dala kratek rok za prinrave. ki ga je mar-liivo izkoristil. Človeška odpornost se je združba z največjo umetnostio modernih poRskih utrdb v nepre-maebivo ogra?o. V štirih vefik mskih napadalnih bitkah so Ttpliiani : nrišafi Boroevič*ev primorski jez, S rfkrat so pustili gore trupel in cnnie svoflh rešilnih sani pred njegovo r omai-llivo fronto. »Zvesto in trd- i stoji ctraža ob Soči . . .* Tr°ba ;r ;e duševnemu voditelju, voiskovo^ Bo-roeviću le enkrat posedati v očf< na se ve": Nikdar se to ne premeni' ITfer je taka volia. tam n? za sovražnika nobene potk Wum uoiPične vrti. = Nemški uradni jezik v Belgiji Nemški generalni gubernator v Bel-giii je odredil, da je v okupiranih belgijskih provincah Antverpen, Lim-burg, Bruselj, Lčvven. v vzhodni in zapadni Flandriji nemščina izključni uradni iezik okupacijskih oblasti v njihovem občevanju z belgijskimi uradi in civilnimi osebami. Tam, kjer je potrebno, se lahko nemškim spisom priloži flamski prevod. Tudi razglasi se bodo v bodoče publicirali v nemškem jeziku s pridodanim flamskim prevodom. Kjer je potrebno (n. pr. v Bruslju) se lahko prido-dene razglasu tudi še francoski prevod. = Nova afera kardinala Mer* ciera. VVolffov urad poroča iz Bruslja 9. aprila: Dne 6. aprila je nemška vojaška policija prijela na cesti pri Siechen - Moli, v severnem delu province Brabant, dva mlada človeka, ki sta pri zaslišanju kmalu priznala, da sta hotela potovati preko Nizozemske k belgijski armadi. Oba mladeniča sta gojenca inštituta St Louis, ki je prvi duhovniški zavod v Bruslju, s katerim ima kardinal Mer* cier živahne osebne stike in kjer tudf stanuje, kadar pride v Bruselj. HJ%» deniča sta izpovedala, da so ju učitelji pozvali, naj ne sedita več na Šolskih klopeh, temveč da naj se poda-sta k armadi. Učitelji so jima dah' denar in falzificirane dokumente za beg čez mejo ter geslo za vodnika, ki naj bi ju bil spravil čez mejo. Denar in dokumente sta imela aretirana mladeniča res pri sebi. Z ozirom na te ugotovitve sta bila neki učitelj in ravnatelj zavoda St. Louis aretirana radi pripomoči k vojni izdaji (pripe-ljevanja moštva sovražniku.) (Kor. urad.) — Anglija in Nizozemska. Kor. ur. poroča iz Londona dne 9. aprila: »Daily Mail« izjavlja v uvodniku, da ne obstojajo nikakršni sovražni na- , meni napram Holandski nasprotno, da goji Anglija čustva odkritosrčnega prijateljstvo za Holandsko, katere težavni in nevarni položaj je popolnoma znan. Lit sumniči Nemčijo, da ima namene glede delov Ho-landske. = Španska In Angiija. »Az Est« izve iz Barzelone, da je španski ministrski svet sklenil, ustaviti špansko trgovsko plovstvo v Anglijo za tako dolgo, da bo prenehala nemška blokada angleških pristanišč. Anglija baje grozi Španski s silo, tako da se je bati spora. — Juanšikai se odpovedal cesarstvu. Kakor znano, se je Juanšikaj z ediktom, izdanim dne 22. marca, odpovedal cesarstvu. Medtem pa se revolucija vedno bolj širi. Svojo neodvisnost je proglasila provincija Kvantung in mesto Kanton. Baje je ponudil Juanšikaj vstašem te - le pogoje: Juanšikaj odstopi ter se umakne v provincijo Cenang. Izvoli se nov predsednik izmed 3 kandidatov, ki jih označi Juanšikaj. Zasledovanje monarhistov mora takoj prenehati. Juanšikaj bo dobival letno 10 milijonov taelov (35 milijonov kron). Izda se splošna amnestija in skliče naroden kongres. Mi iz priorsi leže1 Gorica, 6. aprila. Sedaj, ko so s lepi dnevi, imamo priložnost videti boje aeroplanov v zraku in to če je lepo vreme, je skoraj vsaki dan. Danes, 6. t. m., ob 11. uri dopoldne je prišla granata na Grad v hišo Ma-' kuca. Nastal je ogenj. Morali so priti i ognjegasci; le s težavo so zabranili da se ogenj ni preveč razširil. So-\ vrazni aeroplani so metali listke po , Vipavski dolini. Pisani so bili v petih jezikih. Emil Adamič, naš slovenski glasbenik in učitelj na Ciril-Metodovih > šolah v Trstu, se nahaja v vjetni-štvu v Rusiji: Trojeki Art. Lager, Ta^kent. Turkestan, Ruska Azija. Zadme n;smo njegovo je z dne 8. ja-nuana t. 1. Iz ruskega vjetništva se je ogla- ! si do enem letu Mihael Tomšič, iz Roiana. BH je dalje časa bolan. Nahaja se v Taškentu. Upravna komisija za Istro. Listi poročaio* Izvršen je razpust istrskega deželnega zbora in imenovana je j unravna komisija, vse tako, kakor je \ bilo uvedeno na češkem v juliju 1013. Tudi statut soglaša s češkim. Istrska komisua ima predsednika, tri Člane in enega name^tmka. Člani ko^'siie morajo priseči zvestobo cesarju in zakonom in upravljati ne-! tristransko na temelju zakonov. Dobivate nlačo. katero so dobivali deželni odborniki: pred-ednik dobiva Se funkcijsko dokfado 20f>0 kron. Or-ganiraclja deželnih uradov ostane nedotaknjena. Uradniki :n sluge so zapriseženi. Umrl «e v visoki starosti ^6. let posestnik Ivan Černe; hišo je imel blizu mirenske ceste. Poročila sta se v begunskem taborišču v Brucku vojak Jo-ip Bre-ščak iz De^kel na Kanalskem, in Marija VaJcntlnčič, tudi iz istega kraja. Iz Avč pr! Kanalu je došlo v Bruck v begunsko taborišče 84 ljudi. Avče so bile močno izpostavljene sovražnemu ognju, ki je uničil večji-del vasi že pred časom. Sedaj so prebivalci vsaj na varnem. Zopef denuncliantstvo. Pred vojaškim sodiščem v Šibeniku se je vr-nh razprava proti profesorju dr. P. K o 1 e n d i ć u, ki je bil obtožen veleizdaje na podlagi neke denuncijacije. Razprava pa je dognala, da je bila denuncijacija izmišljena. Profesor Kolendič je bil seveda oproščen. Mestno gledališče na Reki. Mestno gledališče, katero je bilo doslej na razpolago le Italijanskim gledališkim družbam, se prermst? sedaj ogrski igralski družbi iz Požuna. ki prične s predstavami na velikonočno nedeljo. Soeiraif! ie rt ntail ii I mutni m m m\ Dnevne vesti. — Vono odlikovanje. Njegovo Veličanstvo cesar je podelil pred sovražnikom padlim majorju Vladimiru Junovviczu, inf. p. 70, red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. P — Odlikovanja. Srebrno hrab-rostno svetinjo 1. razreda so dobili: praporščak Alojzij Ferz, korporal Josip S t o p a r in poddesetnik Ivan K r a š o v e c, vsi 26. domobr. pp. — Drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo četovodja 22. havbične divizije Gašpar Karničnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: poddesetnik 37. domobr. pp. Gašpar Prene, korporali: Matija Korošec Avguštin G e r -š a k, Franc K s e 1 a, Ivan V o 1 a v -šek in Josip Sitar, poddesetnik Julij 2eleznik. infanteristi: Avguštin P 1 a v č a k, Ivan 2 u p a -nek, Jurij K a m e r n i k, Franc Z o r k o, Jakob M u s k o in Josip Štiftar, vsi 26. domobr. pp.; korporal Henrik Sever in predmoj-ster Alojzij B e r 1 i č, oba 22. havbične divizije, korporal 27. črnovoj. pp. Herman Jenko in infanterist 26. domobr. pp. Ivan Kline. — Prebiranje letnika 1898. Prebiranje leta 1898. rojenih črnovojni-kov se vrši: 17„ 18. in 19. aprila v Ljubljani za sodna okraja ljubljanska okolica in Vrhnika; 20. aprila v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; 25. in 26. aprila v Litiji za sodni okraj Litija; 27. in 28. aprila v Krškem za sodne okraje Krško. Kostanjevica in Rateče; 29. aprila v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; 1., 2. in 3. maja v Novem mestu za sodne okraje Novo mesto, Žu-žemperk in Trebnje; 4. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; 17. in 18. aprila v Radovljici za sodni okraj Radovljica; 19. aprila v Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora: 20. aprila v škof ji Loki za sodni okraj Škoiia Loka; 25. in 26. aprila v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; 27. in 28. aprila v Llubljani za mesto Ljubljana; 30. aprila in 1. maja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; 3. maja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; 4. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; 25. in 26. aprila v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava; 27. aprila v Logatcu za sodne okraje Logatec. Lož in Cerknica: 29. aprila v Idriji za sodni okraj Idrija. — Začetek prebiranja vsak dan ob 7. dopoldne. — Nadpregled vseh k nadpregledu določenih se vrši dne 13. maja v Ljubljani. — Prepoved poštnih pošiljatev po takozvanem »Schneeballsvste-mu«. Ker se v zadnjem času množe slučaji, da se pošiljajo po pošti karte z mirovnimi molitvami, katere naj se potem prepišejo in oddajo znancem, se opozarja na nedopustnost teh pošiljatev po takozvanem »Schnee-ballensvsteiriK, katere se morajo itak zaseči in poštno cenzuro Ie brez potrebe obremenjujejo. • mm h ~~ — Kdo ve, kje se nahaja gospod Mihajlo S k o č i r, črnovojniŠki stotnik? Poročati se naj blagovoli na naslov: Franc S k o č i r, k. u. k. Militar Bauleitung XTIL, Arbeiter Abteilung, — Dušni pastirtt v fronto. Poziv pod gorajšnjim naslovom je* izšel v sobotnem »Slovencu«. Duhovniki morajo na fronto, s sr:em, pravi dopisnik dr. Marijan, ter navaja tudi najlažjo pot, po kateri pridejo dušni pastirji do svojih faranov — vojakov. Pišejo naj jim pridno dopisnice, ki najdejo pogostoma prav hvaležen odziv. Dr. M. navaja dopis nekega vojaka, ki pravi, da se župnikova dooisnica vsem njegovim tovarišem zelo dopada, da, nekateri so jo celo kušnili. Drugi vojak piše, kako so bili vsi veseli »Slovenca«, ki ima lepe novice in verske razlage v sebi. Vsakdo je rekel listu: Junak si, ki med kroglje prideš. TudVvsi radi poslušajo in ne nasprotujejo^ Pjlsavi, kakor kedaj doma. — Previdnost pr! najdenih izstrelkih in strelivu. Pred kratkim sta se ponesrečila dva 91etna dečka na ta način, da je razpočila ročna granata, ki sta }o našla na nekem vojaškem vežbahšču, in s katero sta se igrala. Ta obžalovanja vredni dogodek kaže, da ie potrebno, prebivalstvo pučiti. če torej kdo najde Izstrelke kateresibodi vrste, na si bodo nerazstreljene ali razstreljene ali dele izstrelkov (vžigalo ali kose dna) in druge izstrelkom podobne predmete, dalje streljivo (aH sploh kako reč), ki jc zavita v pločevinaste po- sode aH parafin-papir in sploh predmete, o katerih ni brezdvoma goto-, vo, da niso nevarni, naj brezpogojno pusti vsako dotikanje in naj bo tudi sicer skrajno previdno (zlasti s kajenjem ali ognje). Če kdo kaj takega najde, naj označi kraj in naj o tem obvesti najbližnjo žendarmerijsko postajo, policijsko stražo ali vojaško poveljstvo. — Osebna vest. Privatnemu docentu za statistiko na dunajski univerzi ministerijalnemu podtajniku drju. Francu 2 i ž e k u je bila razširjena venia legendi (pravica preda-* vanja) na polje politične ekonomije. Dr. Žižek je, kakor znano eden naj-^ uglednejŠih avstrijskih statistikov. — Osebna vest. Odvetniški izpit je napravil pred c. kr. višjim deželnim sodiščem v Gradcu s prav dobrim uspehom g. dr. Oton Fettich - Frankheim, odvetniški kandidat v pisarni g. dr. Frana Novaka, odvetnika v Ljubljani. — Povišanje cen za surovine In pomožna sredstva, ki se rabijo za Izdelovanje vžigalic in vsled tega nastalo povišanje prodajnih cen tovarn za vžigalice, je že pred enim letom dovedlo do tega, da se je v nadrobni prodaji v mirnem času običajna cena dva vinarja za navadno škatljico švedskih vžigalic zvišala na tri vinarje. Ker so se od tega Časa na-< bavni stroški še nadalje povišali, industrija ni v stanu še naprej prodajati vžigalic za tako ceno, da bi mogli zadnji prodajalci držati se prodajne cene treh vinarjev zaposa-mezno škatljico. Na podlagi natančne proučitve položaja se je dovolilo industriji za vžigalice povišanje prodajnih cen, vendar samo v toliki meri, da se more — vpoštevajoč primeren pribitek za prekupstvo in za nadrobno prodajo — pri nadrobni prodaji držati najvišja cena 32 vinar^ jev za en zavoj z 10 navadnimi škatljicami, 7 vinarjev za dve navadni škatljici in 4 vinarje za posa-* mezno škatljico. — 2enske, na delo! V Ljubljani živi mnogo žensk, ki iščejo dela, a. ga ne najdejo; še več pa je takih, ki dela sploh ne iščejo, a javkajo nad silno draginjo in tožijo, da bi kamen omečile. Te ženske so večinoma lene, delati nočejo, se preživljajo le s podporami, z nadležnim beračenjem, in še s čim slabšim. Danes je dela za pridne roke povsod dovolj in tudi zaslužka. Mestni magistrat torej ne bo dajal nikomur več podpor, ki uživa že državni prispevek za preživljanje. Pač pa bo moškim in žen«» skam, ki so za delo sr>osobne. naka-» zoval dela ter jim plačeval običajne dnevnine. Kdor bo delal, bo zaslužil; kdor pa ne dela, ne dobi nikakorŠne podpore več. S tem se ženske in moške prisili, da nehajo lenariti in le be*» račiti. Mestni magistrat potrebuje veliko število delavk in delavcev* Naj se torej priglasijo! Občinstva opozarjamo na to odredbo in mu svetujemo, naj za delo sposobne osebe, ki beračijo tudi po hišah, pošilja na mestni magistrat. (Ubožni refe-i rat in cestno nadzorstvo.) — Krušne In sladkorne karte. Krušne karte za 52. in 53. teden, to je za dobo od 16. do vštevšega 29, aprila 1916. in pa sladkorne karte za* TI. sadkorni mesec, to je za dobo od 16. aprila do vštevšega 13. maja 1916 se bodo pri vseh desetih krušnih komisijah izdajale v petek, dne 14. aprila t. L od 8. zjutraj do 1. po-* poldne. Količina za osebo in mesee ie pri sladkoriu zvišana od 1 kg naj 1V4 kg. — Oddaja surovega masla. Mestna aprovizacija je dobila večfd množino prvovrstnega danskega surovega masla, katerega namerava oddati trgovcem v nadrobno prodajo. Kdor se za to blago zanima, naj se zglasT v mestnem tržnem uradu. — Novi čas v Avstriji. Z Dunaja se poroča, da razmotriva tudi naša vlada vprašanje uvedbe časa, k! prehiteva srednjeevropski čas z*i eno uro. Pričakovati je, da se bo uvedel tudi pri nas novi čas. — I Društvo za otroško varstvo in miad:h?ko skrb""~v"sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 26. aprila t. f. popoldne ob 6. uri v sodni dvorajnl št. 112 (justicna palača, 2. nadstropn je) s temle dnevmrn redom: I. Potoh čilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev dveh računskih pre-i glednikov in 3. slučajnosti. Ako taj društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor. ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. — Nadepolna pomlad. Po neprijetnem deževju je že skoraj dodobra pripekajoče solnce naravo spremenilo v pravi javni vrt. Vse ie oživelo vse klfje in se raduje krasnega preporoda. Ptičice žvrgole, po vrtovih, travnikih in gozdih cveto in duhte že vse zgodnje cvetke, drevje, posebno kostanj, breze, gabri, bukve zelene, čresnje. breskve^ črn trn in tudi drugo ThXffffYaa Ml sebno po vinorodnih krajih, Je v polnem cvetju in nam obeta obilnega sadu. Tudi po polju je videti od zore do mraka pridnih rok žensk in otrok, ki v potu svojega obraza marljivo koplje svojo grudo, sadi in seje ter tako pomaga domovini. Sv. Juri bode letos vsekako imel izredno obilo zelenja in vse nam daje upanje, da bode tudi letošnja letina nam mila. — Pegasti legar. Od 26. marca do 1. aprila je zbolelo za pegastim legarjem v Galiciji 464. v Bukovini 25 in drugod v Avstriji 185 oseb. — Koze. Od 26. marca do 1. aprila je zbolelo za kozami v Galiciji 835, v Bukovini 11 in drugod 88 oseb. Na Dunaju je zbolelo 5 oseb, v Gradcu 6, v Bekštajnu 3 osebe. Nevarno tatinsko ciganko so aretirali v Dravljah. Piše se Angela Rosenfeld, rojena 1879. v Teharjih, ker je bila osumljena, da preživlja sebe in svojih sedem otrok s tatvino po prodajalnah. Pri njej se je dobilo obilo reči, kakor rute, ovratnike, prstane, uhane. Aretirali so tudi njenega lSletnega sina. V Dravljah je bila ciganka prodala že razne reči, katere je policija sedaj zaplenila. Ciganka in njen sin sta izročena sodišču. Smrtna nesreča. Konjski hlapec Anton Albert iz I van je vasi pri Mirni peči se je peljal v vinograd z dvovprežnim vozom čez poljsko pot. Na vozu so bili količi. Ko je šel gczdni nadzornik Anton Zaraljec po oni poti, je našel tam pod vozom Alberta mrtvega, z glavo pod zadnjim kolesom. Albert je bil star 66 let. Umrla je v Stari vasi, Bizeljsko, gospa Marija Balon, roj. Žut -man. Pogreb je bil včeraj, v nedeljo. — Ekspresno pismo smo prejeli v nedeljo zjutraj. Cenjeni rodbini srčno sožalje! Krvava drama v Mariboru. K tej naši vesti se nam še poroča: Poškodbe Zverove, na katero je Wol-mut štirikrat streljal, so prav lahke. Zverova se je dala v bolnišnici obvezati ter se je popoldan že sprehajala po mestu, izražajoč svoje dopa-denje, da je Wolmut mrtev... Največja Schildkrautova učinkovitost: »Demon in človek«, od jutri 11. do četrtka 13. t. m., v tukajšnjem kino »Ideal«. Nravnostna drama v štirih dejanjih (dolžina 1800 metrov). Sestavil Richard Oswaid. V glavnih vlogah Rudolf Schildkraut in Marija Orska. Povsod s sijajnim uspehom sprejeto! Mladini rn* primerno. — »Ideal.« Izgubljeno. Včeraj, 9. t. m., Je bilo izgubljeno od 3. do 5. popoldne na poti od Krajcerjeve hiše v Spodnji Šiški mimo Keršiča, Bellevuja ter na poti mimo »\V6rishofna« v Koseze do Svedračeve gostilne 300 K v denarnici. Izgubil je denar revež ter naj ga odda najditelj v Spodnji Šiški št. 209, v Krajcerjevi hiši, proti dobri nagradi. Razne stvari. * Obsojen poslanec. Znani madžarski državni poslanec Štefan Var-kany je na železnici hudo zabavljal I na vojno in je bil zaraditega obsojen na šest mesecev ječe. * Ustrelila se je v Budimpešti 19Ietna Lili Cziney. Po pogrebu je policija izvedela, da se Je dekle ustrelilo, ker jo je mati neusmiljeno pretepavala. Mati se izgovarja, da hčere časih ves dan ni bilo domov in da je imelo znanje z moškimi. * Umrl je v soboto v Biali gali-ški cesarski namestnik general von Colard v 59. letu svoje starosti. General Colard je bil imenovan po odstopu vit. Korytowskega dne 19. junija 1915 za cesarskega namestnika v Galiciji. * Koncert nemške vojaške godbe in ruskih vjetnikov. Hrvatski listi poročajo iz Vukovara: Tu se mudi že dalj časa nemška vojaška godba, ki priredi v nedeljo, 9. t. m, v pro-speh Rdečega križa umetniški koncert, na katerem bo sodeloval tudi zbor ruskih vojnih vjetnikov, ki bo pel ruske narodne pesmi. * Lažnjiva poročila. Dunajski listi poročajo preko Ženeve: V dokaz, kako laže ententino časopisje o razmerah na Nemškem, naj služi poročilo pariškega »Petit Parisiena«, ki javlja iz Kopenhagena: 2e dva dni ne sme nihče zapustiti Berlina. Poroča se. da so tam izbruhnili novi nemiri. * Tatovi v bolgarskem generalnem štabu. »Vossische Zeitung« poroča: Pred par meseci je bilo bolgarskemu generaln emu Štabu ukradenih več važnih aktov. Policija je sedaj tatove izsledila ter zaprla 5 Častnikov. Kompromitiranih je tudi več višjih generalštabnih častnikov in neki visoki državni uradnik. * Maksimalne cene v Belgradn. V Belgradu so bile določene za živila naslednje maksimalne cene: 1 kg črnega kruha 80 vin., belega 1 K 20 vin., govedine 3 K. svinjine 3 K 60 v do 4 K, masti 6 K. koruze 45 vin., koruzne moke 60 vin., pšenične moke 60 vin, 1 K, 2 K, krompirja 65 vin.; mleko stane 50 vin., sladkor 1 K 80 v, riž 4 K 50 vin., sirovo maslo 8 kron, jajce 20 vin. lili i kujukii BergnanM ft Ko., Dedi it Labi je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-Ijivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovan) Pozor pri nakupu. Pazite Isratao na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 150K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova litijska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 95* I Trgovci — Pozor I M mezga (marmelada) 10 0CO kg se še dobi od 10 kg naprej MM 2-20 kg K. Braadt v Ljubljani i Celevika cesta 82. i088 ravm hrvatska VINA se tako t proda po nsorclh 1000 bi namiznega, belega, milega 1000 „ graščinskega, belega, milega 1000 „ čistega Rizlinga, belega, graSč. 100 „ naravne domaće sKvcv^e vse po zmernih cenik. Vino je jako od S—10°/o Sodi *e pcsojujejo. Vprašati jt v hote1 u „TJnton" v parterju za A. Turklja, Lfublfana. 1144 Sanašnf list obsega 4 strani. Izdajatelj fn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Zahvala. Povodom prebridke izgube našega ljubi enega soproga in očeta, gospoda Franca Puca izrekamo vsem, ki so nam bili v dneh žalosti v tolažbo in podporo, ki so mu med Časom njegove bolezni na ta ali oni način olajšali njegovo trpljenje, kot tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, 8. aprila 1916. Rodbina Puc. Kupujem m i kostanjev les proti gotovini, dobara april-j uli-Obvezne p nudbe z navedbo postaje za vagon 10.000 kg je vposlati tvrdki: 1175 Vinko Vabit, Žalec Štajersko, 1 kg praške gniati......K 7*60 (gnjat) kos 41/i do 7 kg. praške salami......., 6*80 poljske salami.....„ 7-20 krakovskih gnjatnih salami „ 7*80 mortadela salami . . . . „ 7*80 pariških salami.....„ 7'80 debrečinskih salami.....7 60 tirolskih salami.....„ 7*60 brunšviških salami . . . „ 6*30 razpošilja po povzetju v pošt zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom In znancem pretresujočo vest, da je naša dobra soproga, mama, stara mama, tašča, sestra itd. gospa Balon roj. Zurman danes dne 7. aprila ob 3. uri popoldne, previđena s sv. zakramenti, po dolgi bolezni, Bogu vdano preminula. Pogreb pokojnice se vrši v nedeljo dne 9. aprila ob 8. uri popoldne iz hiše žalosti. Staravas - Bizeljsko, dne 7. aprila 1916. Žalujoči ostali. Izvoz praških gnjati, M. Kohn, 1059 Pragi-Žižkov, Havličkova ulica št. 16.1. y«toK9 fina za vsa peciva tudi, ne da bi bila kaj s sladkorjem namešana, se dobi pri meni le Teđno - brez kari. Drugače iste primesi kot »Hasin«. Samo dokler še kaj zaloge! En zavitek stane K L30 torej 14 v. cenejši. Opozarjam, da se bližajo prazniki in ne odlašajte z naroČili na zadnje dni. Razpošiljalnica „Šartljeve moke". Ivan Urekj Ljaaljaaa, Mestni trg. 13. 9 o* aaaaaa Priporoča osebno obrane = novosti j Dunaja. Velika hbera okusnih klobukov za dame in deklice kakor tudi begata zaloga žalnih klobukov. J& a(j. Solidno blago, kronano nisko cene. Popravila tečno in vestne. Munanfa naroČila na izbiro y obratne pošto. častna diskrecija! 1185 Jiesreino poročen gosood, dobro Situiran, zali Primerne zabave S istotako damo v Ljubljani v Starosti 30.— 33. det. M<*1* korpulentne imajo Prednost* spesne ponudbe sprejme upr* „Stoven /raroda" pod „Jftaj t9t&iiS5'\ *W Uče so dobroohranjeno amssaaaalc** fn moško OLO Večna pot 118, — Ljubljana, 1186 Pristen dober brinlevec Stanovanje 2—3 sobe, če mogoče v pritličju, se - išče —— Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „K. J. 146 stanovanie 1163". Sprejmeta se pri Šivilji STOPAH, Slike, kolodvorska hiša Krentzer 2 učenki in 1 pomočnica Išče se za takol 1184 zračna soba s posebnim vbodom, če mogoče tudi z vrtom za družino obstoječo iz 3 sob. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda«. se dobi pri |] l. SEBENIKU V SPOD. Sliki. Večja množina 111 N A graščinski pridelek, prvovrstna sortna vina, sveže vložena, event. v sodih na posodo se tako] ali do konca ]n~ efla 1916, 1281 IfF proda. ~m Dopisi na uprav. »Slov. Naroda« pod »Izvrstna cenena vina 1128". <5 3EŠH- sprejme takol Martin Bi*icl Trbovljah, Loke 328 Štajersko. 1173 trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso išče službe v kaki pisarni. Kdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. 984 l{sojam si naznaniti, da imam raastavijene modele, hoje Se velseenjene dame lah {o ogleda/o brez obveznosti. 1147 Jfadni salon Roži Fabčič Q-iisif irar=-Q Gospodična izurjena v trgovskem delu, dobra v računstvu, s lepo pisavo, 80 sprejme tako} za popoldanske ure. Pismene ponudbe na poštni predal 157, Ljubljana". 1182 V Kupim v bližini Ljubi Jane majhno hišo ki ima zraven vrt, njivo alt tudi stavbni svet. Cenjene ponudbe na naslov IVANA CESAR, Spodnja Slaka 95, Ljubljana. 1143 t^edl^a prilika! ^ed^o prilika! Krasno posestvo na Spodnjem Štajerskem, v najlepšem kraju, 10 minut od mesta in kolodvora, ob glavni cesti in potoku, z gostilniško koncesijo. Nova hiša, živinski hlev in 16 glay živine, svinski hlev za 30 prašičev lu draga gospodarska poslopja. Sadni vit 500 dreves, vodnjak, zdrava pitna voda. Pod hišo klet. 25 oralov njiv, travnikov, skupaj ležeče. Novo zasajen vinograd za 100 hI vina na leto, gozd, za domačo uporabo dovolj lesa, se radi preselitve zelo ugodne proda, -^aj Ponudbe do 22. t. m. pod „lepn bodočnost 39 1176" na upr. »Slov. Nar.« Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perle in puh od K 1-60 za kg naprej priporoča trgovina a paatoljalnt porjem In puhom C. J. HAMAMN Ljubljana, Mestni trg štev. 8. Ustanovljena 1866. prinaša aa trg aa nizko napol ali alo oolaoono Haga. Toga por] a aa drte la aaanaga, U zriaajo tata ter aa aa navijala lloiaao la molji.