k w
M# «U
Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 23.
UK
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1930,
Cena posamezni številki 1’50 Din.
L-rr,f . pf&ŽSfl«._______________________XII. leto.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega In dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. i= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev in upokojencev.
L. A.:
Še o stanovanjski samopomoči.
Poročilo o delovanju »Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani«, katero je v 2.. številki »Našega Glasu« objavil tajnik te zadruge, g. višji računski svetnik .1. Skalar, je vzbudilo živahno zanimanje med državnim uradništvom. Iz poroči* la namreč izhaja, 'da je stanovanjska zadruga v svojem prvem letu živahno delovala in dosegla prav zadovoljive rezultate.
Obče mnenje je, da je načrt sta* novanjske zadruge, da se sprva v od* pomoč stanovanjski bedi zidajo večje stanovanjske hiše docela pravilen. Saj je znano, da so skupne večdružinske hiše cenejše in zaradi tega bolj renta* bilne ter da morajo ob razmeroma nižjih stroških nuditi večjo udobnost stanovalcem. Treba je pa pomisliti tudi to, da je premnogo državnih urad* nikov, ki so bodisi po svoji službi, ati pa iz zdravstvenih, oziroma drugih sazlogov prisiljeni, da stanujejo čim* bolj v sredini mesta. Enodružinskih hišic pa v mestnem centru ni mogoče zidati, ker tega ne dovoljuje stavbni red in bi bila posamezna, še razpolož* Ijiva stavbišča nesorazmerno draga.
Stavbišče, katero je stanovanjska zadruga kupila na vogalu Cigaletove in Trdinove ulice, nasproti justieni patači, za svoje prve tri hiše, leži na enem najlepših krajev v mescu, je oh* enem v središču Ljubljane, in vendar na lepem položaju ob mirni cesti kjer ni dosti prometa in prahu. Glede iz* bire stavbišča torej je treba vodstvu zadruge le čestitati.
Stavbni stroški so po poročilu pre* računani na največ 3*5 milijona Din in bo veljalo stanovanje dveh treh, oziroma štirih sob s pritiklinami po 80.000, 120.000, oziroma 160.000 Din. Način, kako si zadruga namerava od svojih članov — bodočih najemnikov — preskrbeti četrtino na posamezno stanovanje odpadajočih stavbnih stroš* kov, se splošno odobrava. S ten: da vplača interesent za posamezno stanovanje od 20.000 do 40.000 Din, po* stane lastnik stanovanja, čim bo ostali del vrednosti z letnimi obroki p o pol* noma amortiziral. To neodpovedlj'.vo stanovanje, ki bo ves čas odpiačeva* nja amortizacijskih obrokov enako drago, ker je .najemnina v naprej stal* no tloločena, bo prešlo po zadružni* kovi smrti tudi v last njegovih prav* nih naslednikov. Na ta način se ustvarja prav za prav nov tip lastni*
štva nepremičnin, ker bo vsak zadruž* nik zidal takorekoč sam svoje stano* vanje, zadruga mu pa v bistvu le po* sodi manjkajoči del stavbnih izdatkov.
Da je to načelo neodpovedljivosti in osebnega lastništva posameznega dela zadružne stavbe pravilno, se bo pokazalo na prav blagodejen način v tem, da bo vsak stanovalec mnogo bolj pazil in skrbneje ravnal s svojim stanovanjem in z napravami v njem. Saj bodo peči, štedilnik, kopalnica itd. vse njegova lastnina in bo delal škodo samemu sebi. Zato v teh hišah ne bo čuti toliko pritožb o zlonamernem ali malomarnem poškodovanju stanovanj.
Enega pa poročilo tajnika stanovanj* ske zadruge ne pojasni: kako bo prav' za prav s stroški za popravila hiše. Kdo naj prispeva k takim stroškom, po kakšnem ključu naj se dele in kdo bo odločal o potrebi popravil in o raz = delitvi prispevkov za stroške? Kdo naj plača popravilo, če ob hudi zimi počijo vodovodne ali plinske cevi? Kdo nosi stroške za česta popravila strehe, katero je poškodoval vihar ali pa sneg? Jeli v mesečnih najemninah (po 600, 900 in 1200 Din) že vsebovan prispevek za vodarino, kanalske pri* stojbine, za čiščenje hiše, za dimni* karja itd.? Da bodo pogoji pravice in dolžnosti zadružnikov in tistih, ki to mislijo postati, docela znani, jc treba podrobnejšega pojasnila tudi gletie teh točk.
Često se čuje zoper ta način skup* nega zidanja ugovor: kaj pa, če se še pred potekom 201etne amortizacijske dobe stanovanja občutno pocenijo, kaj ,pa če pride v kratkem do valutne reforme? Na to je treba odvrniti, da enak riziko prevzame tudi tisti, ki si danes sezida sam lastno enodružinsko hišico. Če bodo cene stanovanjem znatno padle — za enkrat žal vsaj v Ljubljani se tega ni treba bati, zato že skrbe hišni posestniki — ho lastnik enodružinske hiše trpel prav tako ške* do na diferenci med vloženo glavnico in mesečnim odplačilom na eni ter običajnimi nižjimi stanarinami na drugi strani.
Zato žele stanovanjski zadrugi vsi državni uslužbenci, ki nimajo last* nih domov in ki so prisiljeni stanovati v pretirano dragih stanovanjih, da bi mogla čimprej oživotvoriti vse svoje načrte in sezidati čim prej cim več hiš.
Delovanje učiteljske organizacije v minulem letu.
Strokovni tajnik poverjeništva Ljubljana UJU, gospod Josip Kobal je na pokrajinski skupščini, ki se je vrši* ia dne 19. in 20. julija 1930. iv Novem mestu — resolucijo smo priobčili v zadnji številki — podal izčrpno poro* čilo o delovanju ljubljanskega pover* jeništva.
Iz poročila posnemamo, da je bilo včlanjenih v ljubljanskem poverjeni* štvu UJU ob začetku 'leta 33 društev. V poslovnem letu se je novomeško društvo razdelilo v dve društvi s sede* žem v Novem mestu in v Žužemberku Izstopilo je pa eno, namreč celjsko društvo s 157 člani. Navzlic temu iz* stopu je bilo ob koncu poslovnega leta včlanjenih prav toliko, t. j. 33 okrajnih učiteljskih društev z 2896 člani. Šte* vilo članov je torej naraslo za 19 oseb de naštejemo par najjačjih društev, vidimo, da je imelo največ članov ko* uec poslovnega leta 1930. društvo Ljub* Ijana mesto (196), nato pride (Ptuj G46), Krško (145), Maribor desni in
levi breg (129), Ljubljana okolica za* hodni del (128), Kranj (126) itd. Naj* manj članov ima marenberško okrajno učiteljsko društvo, namreč 29, nato pride Žužemberk s 30 člani, savinjsko* vransko 33 itd.
Na ozemlju ljubljanskega poverje* ništva UJU, t. j. v dravski banovini, je vsega osnovnošolskega učiteljstva 3486, včlanjenih j c pa le 2896. To znači, da je izven organizacije še 590 učite* Ijev(ic), ki — kakor pravi tajniško po* ročilo — »mirno gledaj'ö, kako se pe* hajo in trudijo njih tovariši ta dobro* bit učiteljskega stanu, a sladove njih truda uživajo tudi oni. Niso med zad* njimi, ki zabavljajo, čez organizacijo ob vsaki priliki, so pa med prvimi, ki iščejo pri njej zaščite, če ne naravnost, pa po ovinkih.«
Društva so imela 21 -samoizobraže* valnih krožkov, ki so priredila 34 se* Stankov. V vseh društvih je bilo 131 predavanj vzgojeslovne ali znanstvene vsebine. Društvenih zborovanj je bilo
skupaj 153 in je bila povprečna ude* ležba, ki je znašala 62'8%, prav po* voljna.
Ožji sosvet UJU je bil konec leta takede sestavljen: poverjenik g. An* drej Škulj, namestnik poverjenika g. Anton Hren, tajnik Jos. Kobal, nada* lje člana g. Viktor Grčar in g. Janko Polak Ožji sosvet je imel med letom 8 sej. Na njih je razpravljal o vseh perečih stanovskih in organizačnih za* devah, seveda največ o gmotnem po* ložaju učiteljstva. Mnogo je razprav* Ijal o šolskem in uradniškem zakonu. — Širji sosvet je imel v minuli poslov* ni dobi 3 seje. Prvi dve v Celju, tretja se je vršila v Mariboru.
Pri vodstvu poverjeništva so delo* vali odseki, ker vodstvo samo ni zrno* glo vsega organizacijskega dela Že na lanski letni skupščini so bili izvo* Ijeni: šolsko*upravni odsek, odsek za nadaljevalno šolstvo, (kmetsko, obrt* no*trgovsko ter gospodinjsko), odsek za obmejno šolstvo in osrednji izobra* ževalni odsek. Vsi ti so živahno delo* vali iri vsak v svojem področju vse* stransko inicijativno usmerjali delova* nje organizacije.
Glasilo ljubljanskega poverjeni* štva UJU »Učiteljski Tovariš« je ob* bajal v minuli poslovni dobi svojo 70* letnico. Ob tej priliki se je soglasno ugotovilo, da je bilo delo tega najsta* rejšega slovenskega lista v vsakem oziru izredno plodonosno in mu je vsa javnost brez izjeme čestitala in želela še mnogo let enako uspešnega in bo* gatega delovanja. Vsebinski je »Uči* ieljski Tovariš« posvečal v minulem letu posebno intenzivno pozornost gmotnim vprašanjem učiteljstva. In* formiral je, kolikor mu je bilo mogo* če, učiteljstvo o vseh zadevah, ki se ga tičejo. Z enako vnemo je pa zasledo* val težnje in organizacijsko gibanje vsega državnega uslužbenstva ter stal dosledno in neomajno na stališču ab« solutne solidarnosti vseh državnih na* meščenčev. List je po svoji vsebini pester, bogat in vsestranski, tudi za neučitelja zanimiv. Uredniški odbor, ki je bil za urejevanje lista izvoljen na lanski skupščini, se ni obnesel in se je pokazalo, da je treba, kakor pri vsa* kem, posebno še duševnem podvzetju enotnega, jasno opredeljenega vod* stva. List je urejeval, kakor doslej g. Ivan Dimnik.
Prav tako je uredniški odbor, ki je bil izvoljen za urejevanje »Popot* nika«, pedagoško*znanstvene revije, zaradi nesoglasij tekom leta odstopil, ter je bilo uredništvo poverjeno g. M. Senkoviču.
Za mladino je ljubljansko pover* jeništvo UJU pričelo v decembru 1929. izdajati mladinski list »Naš rod«, ki izhaja v povprečni nakladi po 40.000 izvodov. Številka stane 1'50 Din Tako visoke naklade nima noben slovenski list sploh, in je to dejstvo dokaz velike kulturne vneme našega učiteljstva. Tretji letnik izdanj »Mladinske Ma* tiče« je bil tiskan v 18.000 izvodih za letno naročnino 10’50 Din. Skupno je Mladinska Matica razposlala med slo* vensko šolsko mladino nad 70.000 knjižic. ,
Poverjeništvo je izdelalo načrt novih pravil UJU. V Zvezi državnih nameščencev in upokojencev, kateri je ljubljansko poverjeništvo že več let zvest in delaven, pozitivno konstrukti* ven član, zastopa UJU troje člar*ov odbornikov, namreč gg. Andr. Škulj, kot prvi načelnikov namestnik, Josip Ribičič in (Vinko Gregorčič, ter »;o* spod Ivan Dimnik, urednik »Učitelj* skega Tovariša« kot virilist; v nadzor* nem odboru je pa g. R. Grum pover* jeništvo je za izboljšanje gmotnega in pravnega položaja učiteljstva podvzelo tekom leta nešteto korakov 'n vložilo dolgo vrsto prošenj, resolucij in pred* logov. Izvršilo je več intervencij pri ministrstvih in pri kraljevski banski upravi. Glavno delo se je pa osredo* točilo na revizijo uradniškega zakona in na pravilnik o osnovnošolskem za* konu.
Iz tajniškega poročila je razvidno, da je bilo delovanje ljubljanskega po* verjeništva UJU vseskozi vzorno in da je odbor storil vso svojo dolžnost. Navzlic temu je bilo pri nekem, dasi neznatnem delu članstvu opažati po* jave nezadovoljstva, katere je pa pri* pisovati bolj splošni nezadovoljnosti, kakor pa pomanjkanju inicijativnosti s strani vodstva. V presojo položaja naj služi naslednji sklepni odstavek tajniškega poročila:
»Kdor presoja delo poverjeništva mora priznati, da je storilo vse in se poslužilo vseh sredstev, da dvigne or* ganizacijo in pribori z njo članstvu materialne in pravne dobrine v tisti iz* meri, ki jih učiteljski stan zasluži.
Vkljub zaprekam, ki so se mu sta* vile iz vrst lastnega članstva, s čemer so se slabile sile organizacije, je po* verjeništvo nadaljevalo svoje delo za dobrobit učiteljstva z nezmanjšano silo ter j c odgovarjalo na vse očitke z ene in druge strani vedno le s pozitivnim delom.
Ako še danes ni pozitivnih rezul* tatov, ni to krivda poverjeništva, tem* več mora vsak razsoden član uvide,i, da so višje sile, ki rešujejo naše za* deve.
Od kritikov poverjeniškega dela pričakujemo le eno — da namreč na* vajajo za svoje trditve vedno konkret* ne dokaze in z njimi dokažejo, kaj je organizacija opustila v dobrobit uči* teljstva, kaj je storila napačnega, po* vedo naj pa tudi, kaj so oni storili po* zitivnega v prilog učiteljskega stanu in koliko so sc uveljavili tudi s pozitivnim — delom.
Doba v kateri živimo, je preresna, da bi pustili eksperimentirati z organi* zacijo in da bi prepuščali njeno usodo osebam, ki nam ne dajejo garancije za pozitivno delo, kakor jo zahteva res* nost časa, v katerem živimo «
O poteku impozantnega zborova* nja, ki se je vršilo ves čas v duhu ab* solutne stanovske solidarnosti in v za* vesti velike odgovornosti in pomemb* nosti, ki jo predstavlja organizacija za ves stan, bomo objavili v prihodnji številki daljše poročilo. Objavili bomo tudi nekaj najvažnejših sklepov skup* ščine in pregled doseženih uspehov in stavljenih novih ciljev.
—ik:
Povračevanje selitvenih stroškov.
(Dalje.)
Kdo ima pravico zahtevati povračilo selitvenih stfloškov?
Pravico zahtevati povračilo selit*1 venih stroškov zase in rodbino imajo
državni uslužbenci;
1.	ki so premeščeni po službeni potrebi,
2.	ki so reaktivirani na osnovi čl. 142. zakona o državnih uslužbencih,
3.	če je premeščen njihov urad,
4.	če je ukinjen njihov urad in so vsled tega premeščeni na drugo služ* beno mesto,
5.	ki so upokojeni po dovršitvi polnih službenih let, vštevši vojaška
leta (če so bili uslužbenci kake držav* ne ustanove, brez ozira na< službeno dobo), če v roku enega meseca po vročitvi penzijskega dekreta izjavijo, kje se žele stalno naseliti, ter se v te* ku 6 mesecev preselijo.
Ravno tako ima pravico zahtevati povračilo selitvenih stroškov družina državnega uslužbenca ali. upokojenca, in sicer:
1.	družina aktivnega državnega uslužbenca, ki je umrl v mestu stalne* ga službovanja ne glede na to, koliko službenih let je ime' na dan smrti če izpolni pogoje pod t. 5. zgoraj
2.	družina upok:jenca s polnimi službenimi leti ki je umrl pred vročit* vijo penzijskega dekreta ah v teku enega meseca po vročitvi dekreta če izpolni pogoje pod t. 5. zgoraj. Če upo* kojepec umre po preteku enega meseca od vročitve dekreta, ne da bi se izjavil, kje se želi naseliti, izgubi rodbina pra* vico do povračila potnih stroškov.
Kdo ne mode zahtevati povračila selita venih stroškov?
Ne morejo zahtevati povračila:
1. državni uslužbenci, ki so
a)	premeščeni na lastno prošnjo ali na podlagi konkurza,
b)	kazenski upokojenci, čeprav imajo polna službena leta,
c)	uslužbenci, upokojeni pred do; vršitvijo polne službene dobe;
2 družine državnih uslužbencev, navedenih pod t. b) in c).
Člani družine,
za katere država povrne selitvene stro* ške so:
1.	zakonska žena ali vdova,
2.	zakonski ali pozakonjeni sinovi, če žive pri starših in se z njimi selijo in sicer:
a)	mladoletni v vsakem slučaju,
b)	študentje do dovršenega 23.
leta,
c)	fizično ali duševno za samo* stojno preživljanje nesposobni,
3.	zakonske ali pozakonjene hčer* ke:
a)	do možitve,
b)	po možitvi če so definitivno ločene in so pod roditeljsko oblastjo.
Podatke o otrocih v smislu gor* njih točk treba dokazati.
Uporaba tabele* v raznih slučajih.
Ob priliki selitve družin nastopijo lahko ti*le slučaji:
1.	da je samo mož državni usluž* benec,
2.	da je samo žena državna usluž* benka
3.	da sta oba državna uslužbenca in se
* Pregledno izčrpno tabe’o o novra* čevanju selitvenih stroškov priobčimo ob sklepu tega članka v prihodnji šte* vilki. — Op. ured.
Rudolf Doštal:
Daleč je za menoj... Bilo je takrat, ko jc bilo srce še bolj podjetno in je bila lira cenejša. Spomini pa še niso mrtvi. Če zaprem oči, še vedno vidim umirajoči Trst, še gledam tem* ne vijuge beneškega Canal grande, še se kdaj v sanjah izprehajam po nebo* tični strehi milanske stolnice, še se vozim v soparni poletni vročini čez širna lombardska riževa polja in zrem s Ponte Umberto v Turinu kalne Pa* dove valove. Pa odprem oči in občutim našo primorsko bol še huje kot po* prej . ..
Po pregledu potnega lista in prt* ljage na Rakeku nas potegne vlak čez državno mejo, ki sem jo v povojni dobi prvič prestopil. Revizija na iiali* janski strani je bolj natančna in nato smemo izstopiti. Postumia*Grotte. Na praznem ■ peronu se izprehaja karabi* nijer. in tako gre naprej: Prestrane* Mattegna, S. Pietro del Carso, Lesec* ce*Auremiano, Divaccia, Sesana Auri* sina . .. Vse naprej do Trsta.
Trst umira . .. Cvetoča predvojna luka s širnim zaledjem, z živahnim prometom in bogato trgovino danes ne more več vzdržati konkurence dru* gib italijanskih pomorskih tržišč. Trst
a)	eden seli po služebni! potreb:, drugi na lastno prošnjo,
b)	oba selita po službeni potrebi iz istega kraja v isti kraj istočasno,
c)	oba selita po službeni potiebi iz prvotnega v isti kraj v raznih ter* minih,
d)	seli samo eden. a drugi ostane na starem mestu,
e)	selita oba po službeni potrebi iz istega kraja v različna kraja.
Tabelo je treba uporabljati točko za točko na sledeči način:
Ad 1.: Račun se sestavi po odgo* varjajočem vodoravnem stolpcu tabe le, ki jo bomo priobčili v naslednjem.
Ad 2. Žena ima pravico zaraču* nati dnevnico in voznino zase in otro* ke, dočim se ji stroški za prevoz po* hištva ne povrnejo iz državne blagaj* ne. Le v slučaju, če je mož brez pre* moženja in fizično ali duševno nespo* soben za zaslužek ali pa če žena ne živi z možem in vzdržuje sama otro* ke ter jih tudi seli in seveda dokaže da je preselila pohištvo, ji pripada povračilo za prevoz pohištva, Siromaš* nost moža mora potrditi občinska oblast, fizično ali duševno stanje moža pa državni, odnosno če tega ni samo* upravni zdravnik. Dnevnica za moža pa ji v nobenem slučaju ne pripada.
Ad 3. a) Zakonec, ki se seli na lastno prošnjo, v nobenem slučaju ni* ma pravice do povračila stroškov.
Ad 3. b) Žena se smatra za dru* žinskega člana.
Ad 3. c) Zakonec, ki se seli prvi in brez pohištva naj zaračuna pri.hoj* bine, ki so po tabeli odrejene za sam* ca brez pohištva. Ko pa preseli še osta* lo družino, naj sestavi celokupen ra* čun in od končne vsote odbije svoje osebne selilne stroške. Celokupni stro* ški torej ne smejo znašati več, kakor bi znašali, če bi se cela rodbina selila naenkrat. Samo ni treba odbiti od ki* lometrine, ki pripada rodbini po čl. 26. uredbe, kilometrine uslužbenca, ki se je preselil sam.
Ad 3. d) Zakonec, ki se seli, sme' računati stroške za prevoz pohištva samo, ako ga je v resnici preselil. Si* ccr mu pripadajo samo pristojbine
določene po tabeli samcu brez pohl* štva.
Ad 3. e) Samo zakoncu, ki je vzel pohištvo seboj, se povrnejo stroški za prevoz, dočim se drugi zakonec tretira kot samec brez pohištva.
Kaj si sme državni uslužbenec zai'a* čunati ob selitvi?
Uslužbencu se povrnejo ob selitvi:
1. dnevnice po čl. 4. zase in po 'A za vsakega preseljenega in upravičene* ga družinskega člana za čas trajanja selitve. Čas trajanja selitve pa se ra* čuna, odnosno priznava in odmerja kakor pri običajnih službenih potova* njih. Ne upoštevajo se torej zamude
bo vegetiral, nikdar več pa ne bo imel starega ugleda, moči in slave. To opa* žaš na ulici, v trgovini, na postaji, naj* več pa v luki. Baš je ležal vsidran naš .Karadjordje« pod našo državno tro* bojnico. Pa so prihajali tržaški Slo* venci in so ga gledali solznih oči.. Zvečer sedim zgoraj pri Sv. Ivanu v slovenski družbi. Predvečer domačega župnega patrona. Vse hiše razsvetlje* ne, morje lučic in raznebarvenih ba* lončkov odseva prav gor do vrha kraške planote. S cerkvenega stolpa pozvanja globoko v noč. Domač praz* nik.
*
Zopet sedim v vlaku, ki hiti po beneških ravninah. Vojne rane do mala povsod zaceljene. V italijanskem' Tržiču, Monfalcone, je še nekaj raz* valin. Ladjedelnica je mrtva, nikjer rdč življenja. Ogromne železne kon* strukcije širijo roke kakor strahovi... Brzovlak drevi s silno brzino po plod* nih beneških poljih: koruza, žito, trta, murve. Vse lepo obdelano, dobro iz* vedena kanalizacija. Srce se oddahne, umiri. Vozimo se po italijanski zemlji, med ^talijanskim narodom. Tu osta* nite, tu bodite, kjer vam je narava za* črtala svoje meje. Kar je tam preko, pa je naše' pred Bogom in pred ljudmi.
Brzovlak drevi z nezmanjšano hitrostjo dalje. Gledam na uro, pri* merjam z voznim redom in opazim, da
vsled pakovanja ali razpakovanja, vsled čakanja na tovorni vagon, preno* čevanja na potu, spremljanja tovorne* ga voznika, vsled privatnih poslov na potu, skratka uslužbenec mora tudi cb selitvi ubrati najkrajšo in najcenejšo pet, ne da bi ga ovirala odprema po* hištva. Zamuda se prizna le, če usluž* benec zboli po odhodu iz starega služ* benega mesta in pred prihodom na no* vo službeno mesto, torej na potu. To zamudo mora pa dokazati z zdravni* škim spričevalom.
Dnevnica se računa za prvi dan potovanja v polnem znesku brez ozira
Pred kratkim se je osnovala v Ljubljani nova kreditna ■ organizacija »OKO« (Odplata, Kreditna Orgar za cija) po sistemu praktične amerikan* ske organizacije kupcev na obroke, ki je pod imenom »A*B*C« imela doslej jako lepe uspehe v drugih državah, predvsem v Ameriki, Franciji, Nem* čiji, Avstriji, Češkoslovaškem in tudi že v Jugoslaviji: v Zagrebu in v Beo* gradu, kjer se poslužuje te vrste kre* dita že na tisoče in tisoče uradnikov in uradnic — državnih in privatnih — ker je praktičen in zelo poceni. Orga* nizacija »OKO« nudi namreč uradni* kom in uradnicam, ki imajo stalno me* sečno plačo, možnost v vrednosti ivo* je enomesečne, oziroma 'dvomesečne plače in eventualno tudi više, proti odplačilu v mesečnih obrokih kupovat? blago pri tvrdkah, udruženih v »OKO«, in sicer po cenah kakor proti takojš* njemu plačilu v gotovini, ne da bi mo* rali plačevati kake članske prispevke ali stroške. Edino le vpisnino 40 Din in še to v 'dveh obrokih po 20 Din, plačajo enkrat za vselej. Zato pa imajo ugodnosti, da si lahko nabavljajo ne le enkrat, temveč stalno, leta in leta življcnske potrebščine:	obleko,
obutev,'opremo itd. na mesečne obro* ke po nizkih cenah, kakor da bi pla* Čaji takoj v gotovini. Člani organiza* cije »OKO« in njihovi sorodniki imajo pa tudi to ugodnost, da gredo lahko na letovišče ter da plačajo stroške za hrano in stanovanje naknadno v me* sečnih obrokih.
Ustanova »OKO« je v današnjih težkih prilikah neobhodna potreba za uradništvo, ker izda dostikrat oženjen uradnik za nabavo obutve ali oblek j ženi in otrokom celo mesečno plačo in mu za hrano potem nič ne ostane. Fak uradnik je prisiljen, najeti posojilo, za katero mora plačati visoke obresti, d >* stikrat do 15% ali pa še več... ali pa mora poiskati trg'ovine, ki prodajajo na obroke, podpisovati mora menice, prositi znance in prijatelje, da mu pod* pišejo menico kot poroki, prevzema
vozimo 70 km na uro. Vozne cene so v Italiji zelo nizke. Tarife se na večje distance izdatno znižajo. Vozimo se skozi Cervignanö, S Giorgio di Noga* ro, Laüsana, Portogruaro, S. Dona di Piave... Sama znana imena, vojni spomini... Na obeh bregovih Piave opaziš na hišah in visokih tablah na* piše: »Fiume sacro alla patria« — reka sveta domovini. Tako znajo opozar* jati Italijani na svoje slavne »zmage«. Od postaje Mestre. ki je važno želez* niško križišče, se vozimo po 5 km dol* gern nasipu med sivimi lagunami na beneško centralno postajo.
❖
Benetke. Čarobna kraljica morja. V sanjah zaslutena, toliko opevana in oboževana. Skozi veke neomejena vla* darica morja in kopnega. Vsa pre* lestna in bajna, pa tudi kruta in krva* va. Vse to spada sicer v zgodovino, vedno pa je še — Venezia, la bella
Izstopim na postaji in se jedva otresem vsiljivih hotelskih slug, po* strežčkov, fakinov, ki se ponujajo v vseh mogočih jezikih in z nesramno drznostjo pulijo potno prtljago iz rok. Ne potrebujem jih. Imamo priporočilo za udoben hotel in se vkrcam na va* poretto, majhen parnik, v bližnjem Canal grande, ki je glavna prometna žila mesta. Veliko tišino in sveti mir prekinjajo od časa do časa edin:) le klici gondolirjev in rezki žvižgi par*
na to, koliko ur je trajala selitev Pre* sežki preko 24 ur se računajo, ako znašajo 12 ali manj ur za polovično dnevnico.
2, Železniška voznina zanj i ,a družinske člane. Razred je za vse enak, t. j. tisti, ki pripada očetu (ma* teri). Otroci do 4. leta ne plačajo ka:* te, od 4 do 10. leta polovično.
Rodbinskih legitimacij, kakor že povedano, pri selitvah ni treba upo* rahljati.
3 Stroški za prevoz pohištva.
(Konec prih.)
nase težka bremena in koncem koncev dobi slabo blago za drago ceno. ker trgovec, ki prodaja na obroke, zaraču; na po 30 do 50% dražje kakor proti plačilu v gotovini, ker vkalkulira riziko. ki ga ima s prodajanjem na obroke
Uradnikom in uradnicam, članom organizacije »OKO« pa ni treba pro* siti posojila, ni treba porokov in jim ni treba podpisovati menic, dobijo pa vseeno vsakovrstno blago na obroke, in sicer po cenah, kakor če bi plačali takoj v gotovini. Trgovci so napram članom »OKO« vedno zelo postrežljivi. ker je v »OKO« včlanjenih več tisoč kupcev. Ne le dolžnost, temveč tudi interes in želja vsakega trgovca je, da si ohrani tako velik krog odjemalcev to se pa more le s solidno, dobro postrežbo!
Vsak vpisan član »OKO« dobi člansko legitimacijo in kupovno na* kaznico potom poverjenika organiza* cije, ki ga Ima »OKO« v vsakem- več* jem podjetju. Dobi tudi seznam tvrdk, udruženih v »OKO« in more kupovati pri kateri tvrdki hoče in kar hoče po svoji prosti izbiri.
Vsak član, ki je izčrpal svoj kre* dit, ima pravico novega kredita na vsoto, ki jo je med tem že v obrokih vplačal ter dobi novo kupovno nakaz* nico. Na ta način ima stalen kredit.
Način kupovanja je sledeči:
Ko ste v trgovini, ki je udružena v »OKO«, izbrali blago, se sporazumeli za ceno in bi bilo treba plačati račun, pokažete svojo člansko legitimacijo »OKO«. Račun kupljenega blaga mora znesti vsaj 100 Din. Trgovec, oziroma njegov uslužbenec vpiše znesek računa v posebno knjigo, v kateri s svojim podpisom potrdite, da ste prejeli blaga za navedeno vsoto. Znesek vam vpiše trgovec tudi v vašo kupovno nakazni* co »OKO«. 1
Za manipulacijske stroške se pri vsakem nakupu članom »OKO« žara* čuna 5%, ki jih trgovec takoj prira* čuna. Kredit je tedaj zelo poceni, ',aj se mora pri posojilnicah ali kreditnih
nikov, ki nadomeščajo promet avto* busov in električne cestne železnice. Sicer pa nobenega ropota in hrupa, ns avtomobilov, ne vozov, niti nadležne* ga prahu. Kako blagodejno vpliva ta mir na živce! Pa se voziš po Canal grande, ki se vijuga skozi mesto in ob* čudu ješ monumentalne stavbe na des* ni in levi, prekrasne palače in umet* niške skulpture, stoletne zapuščine nekdanjih beneških patricijev, v stran* skih kanalih pa opaziš vso umazanost in nesnago današnje Italije ...
Obe polovici mesta veže več mo* stov, med njimi najbolj značilen sta* rodavni Ponte di Rialto. Tudi ta je zrl vse drugačne čase nekdanje mogočne beneške republike. Po kratki nadaljnji vožnji ti ostrmi oko na eni izmed najlepših cerkva beneških, na S. Ma* ria della Salute. Zdi se ti, da plava ogromna kupola v zračnih višavah. V bližini Markovega trga izstopim. Veli* časten je in mi bo ostal nepozaben vtis, ko sem stopil prvič na Markov trg. Kakor bi stal na pragu velikanske, prekrasne dvorane v čarobni bajki. Lepote in harmonije tega, znabiti naj* lepšega trga na svetu ni moč popisati. Treba je videti in uživati. — V bližini trga dobim v priporočenem hotelu snažno, ne predrago sobo. Zato pa me pri večerji v hotelski restavraciji ne* usmiljeno nasamarijo. V sobi sem či* tal na afiširanem listu, da plača vsak gost, ki ne vzame hrane v hotelu, dva j*
B.:
„OKO“ - nova kreditna organizacija.
zadrugah poleg navedenih obresti pla* čevati po 100 Din za delež in še 20 do 50 Din pristopnine. Navedenim zavo« dom morate pristopiti kot član ter kot tak jamčite omejeno -ali neomejeno iv.-le za svoj dolg, temveč tudi za obvez» nosti vseh drugih zadrugarjev. Pri »OKO« pa ne jamčite za nikogar dru» gega. kakor edino le za samega sebe, in sicer ne za znesek dovoljenega vam kredita, temveč le za znesek, za kate» rega ste nakupili blaga na obroke.
Člani »OKO« bodo mogli, čim bo izvedena organizacija v dravski bano» vini — kar bo po naših informacijah v najkrajšem času — kupovati na obro* ke pod zgoraj navedenimi pogoji: ra» dio»potrebščine, radio aparate od naj» cenejšega do naj finejšega, gramofone in gramofonske plošče, moško in žen» sko konfekcijo, krzneno in galanterij» sko robo, platno, svilo, perilo, blago za moške in ženske obleke, preproge, obutev, klobuke, glasovir j e in muzika lije, knjige, šivalne in pisalne stroje, motorna kolesa in bicikle, fotografske potrebščine in fotografske aparate, zlatnino, srebrnino in ure, pohištvo, otroške vozičke itd. — Lahko si bodo pustili delati moške, ženske in otroške obleke pri krojačih in šiviljah, zdru» Ženih v i»OKO« ter plačati račune v mesečnih obrokih. Končno si bodo lahko dali popraviti zobe in napraviti umetno zobovje pri zobozdravnikih, ki so člani »OKO« in bodo dobili še po» seben kredit, da bodo lahko šli na le» tovišče ali v zdravilišče, kjer bodo pla» čevali račune v mesečnih obrokih.
Ponavljamo prednosti tega novega načina kredita:
1.	Hitra rešitev. Kredit se dovoli v par dneh, toda le onim, ki niso pre» zadolženi.
2.	Ni treba vlagati prošnje, ni tre» ba imeti potov ter zamujati časa, ni treba porokov in ne podpisa menic. Le kdor želi izreden kredit, ki presega višino eno. oziroma dvomesečne plače, mora imeti dva poroka in podpisati
set odstotkov pribitka k nočnini. In res grem zvečer dol v elegantni restav» racijski lokal, kjer plačam ,za večerjo okrog sto dinarjev, od mize pa vsta» nem lačen in žejen. Ostane mi le to» lažba, da tista ni najdražja šola življe» nja. ki jo plačaš z denarjem.
Drugo jutro sem že zgodaj na Markovem trgu, ki je središče in zbi» rališče Benetk, kamor se vedno iznova povraćaš. Vzhodno stranico trga za» vzema veličastna bazilika sv. Marka v bizantinskem slogu, ki jo krona pet kupol. Pred cerkvijo se dvigajo trije po dvajset metrov visoki bronasti stebri. Ostale stranice trga zapira 100 m visoki Campanile di S. Marco. Stari zvonik se je zrušil leta 1902. Na» to je še kraljeva palača in palača be» neških prokuratorjev, Procurazie Vec» chie. Ob treh stranicah trga je stebri» šče, spodaj šetališča, posebno primer» no ob slabem vremenu. Tu se nahajajo najrazličnejše trgovine z bogatimi iz» 'ožbami. Na desni cerkve je manjši trg, Piazzetta imenovan. Tu stoji pre» krasna doževa palača, Palazzo Ducale.
Pridružim se večji skupini pred cerkvijo, ki ima svojega vodnika, ci» cerona. Plačamo mu vsak po dve liri. Najprej nas opozori na napis v tlaku, samo nekaj metrov pred portalom: bomba austriaca 4. IX. 1916 Bila je 'ržena iz avstrijskega vojnega letala. Pa razen globoke kotanje v tlaku ni napravila večje škode. Nato pa začne
menico. V takih slučajih se pa dovoli odplačevanje v dvanajst do 36 meseč» nih obrokih, ne da bi za to moral pla» čevati kake posebne pristojbine ali. pri» spevke.
3.	Enkrat dovoljen kredit je sta» len, dokler je nameščenec v službi ter ima mesečno plačo. Kolikor je obrokov že odplačanih, za toliko se sme brez nadaljnega zopet poslužiti kredita.
4.	Pri zvišani plači se zviša tudi kredit ter za to ni treba plačati nikakih pristojbin.
5.	Pri prestopu v drugo službo z mesečno plačo, se obdrži kredit naprej.
6.	Kar kupite do 20. dne v mesecu, za to plačate prvi obrok prvega pri» hodnjega meseca, kar kupite pa po 20 dnevu v mesecu, plačate prvi obrok šele drugi mesec po nakupu, n. pr.: kar kupite do 20. julija plačate prvi obrok L avgusta, kar pa kupite od 20. julija do 20. avgusta, plačate prvi obrok 1. septembra itd., ne da bi za to mo» rali plačati posebne obresti.
7.	Konec vsakega meseca dobite natančen obračun, da veste, koliKo znaša vaš obrok za prihodnji mesec in koliko znašajo obroki za prihodnje me» sece za dotlej kupljeno blago.
8.	Pravico imate, da vsak čas po» gledate pri nas svoj konto.
9.	Pristopnina ki jo vplačate en» krat za vselej, gre v poseben fond za kritje enventualnih izgub.
Kredit je — kot navedeno — zelo poceni in enostaven.
Uverjeni smo, da bo uspevala kre» ditna organizacija »OKO« tudi v drav» ski banovini, kjer se bodo osnovala poverjeništva v vseh večjih krajih. V Celju n. pr. je pristopilo k »OKO« že 20 najuglednejših tvrdk in postopno bo izvršena organizacija tudi drugod. Vodstvo »OKO« je prevzel naš sotrud» nik g. Josip 'Skalar, višji računski svet» nik v pok, Ljubljana; Resljeva c. 13/1. Interesentje — kupci bodo dobili od poverjenikov pri svojih uradih vsa na» daljnja pojasnila.
cicerone razkazovati razlagati, vpiti, pretvarjati zgodovinska dejstva in let» niče, a vse to z nekim dostojanstvom, grandeco. Ne poslušam ga mnogo, tembolj opazujem sam in uživam. Ko» lika lepota! Koliko bogastvo! Kar je imel orijent v dobi križarskih vojn dragocenega, bogatega, umetnega, vse so znesli semkaj. Bronasti konji nad portalom, glavna masivna vrata v bro» nu s srebrnimi vložkami iz Carigrada, krasni stebri, ostanki Salomonovega tcmpla, pala d’oro, več metrov visoka in široka plošča iz masivnega zlata in srebra, posejana z dragocenimi kamni, predvojna vrednost 25 milijonov lir, vse, vse je odneseno iz Carigrada, Je» ruzalema, Smirne, z otokov Egejskega morja. Notranjost cerkve te očara. Ogromne šo tlimenzije: dolžina 76 m, širina. 80 m. Najrazličnejših stebrov je nad 500. Mešanica slogov: grškega, ro> manskega, bizantinskega, gotskega. In vendar se druži vse skupaj v slikovito harmonijo. Na stenah mozaik, skulp» ture, reliefi, bron, srebro, zlato. Samo mozaika , je zunaj in znotraj nad 4200 mr! Tla iz /marmorja in mozaika. Opazim, da tla niso ravna, temveč imajo precejšnje dolbine, pa se spom» nim prerokovanja, da bodo Benetke nekoč izginile v morskih valovih. Mo» goče je bil prvi opomin baš takrat, ko se je zrušil stari Campanile. No, pa upajmo, da se danes to še ne zgodi, zato hajd naprej v doževo palačo!
(Dalje prih.)
mero se strinjam in se ne pritožim« ali pa: »Videl. Hkrati vložim pritožbo zo; per odmero«. Na podlagi potnega ra» čuna, na katerem je dostavljena izja» va, da predlagatelj soglaša z odmero, izda finančna direkcija računovod» stvu nalog za izplačilo. Pritožbe se pa odstopijo obenem » računom krajevni kotroli, ki bo poslovala po določbi čl. 59. zakona o glavni kontroli in v smislu odloka obče seje glavne kon» trole od 4. marca 1926.
, Četrtinska vožnja na učiteljski kongres. Prometno ministrstvo je na prošnjo UJU dovolilo četrtinsko vož» njo na državnih železnicah in ladjah vsemu učiteljstvu iz vse države, ki se udeleži X. letne skupščine in šolske razstave UJU, ki bo od 20. do 23. av» gusta t. L v Beogradu. .Ugodnost če» trtinske vožnje velja od 15. do 25. av» gusta t. 1. za vse razrede in vlake, ra» zen ekspresnih.	v
Prost prevoz predmetov na šolsko razstavo UJU je dovolil prometni mi» nister. Vsi razstavni predmeti iz drav» ske banovine bodo poslani v Beograd skupno iz Ljubljane.
Slavnostna otvoritev državne šol» ske razstave v Beogradu jbo na prvi dan državne skupščine LIJU, to je 21. avgusta t. 1.
Tiskarski škrat. V zadnji številki našega lista je po pomoti izostalo pri članku »Bolniško zavarovanje 'držav* nih uslužbencev« ime avtorja, g. viš» jega računskega svetnika Josipa S k a» I a r j a.
Nočne doklade železniškega oseb= ja. Prometni minister je izdelal spre» membo pravilnika glede izplačevanja nočnih doklad nameščencem državnih prometnih ustanov, ki je bila dne 11. junija podpisana in je že stopila v ve» Ijavo. Z njo so postajnemu in skladišč» nemu železniškemu uslužbenstvu spet pripoznane nočne 'doklade. Obenem je bil tudi spremenjen člen 59. pravil» nika in se je spet določila odškodnina za prekourno delo. Člen 55. pravilnika se sedaj glasi: »Za nočno delo pripa» da doklada za težje in napornejše delo železniškim in pristaniškim uslužben» cem v nočmi službi, in sicer: a) v pro» metni, skladiščni in postajni službi: uradniku Din 10 (5), zvaničniku Din 8 (4), služitelju Din 3 (2); b) strojnemu osobju: vozovnemu pregledniku Din 6 (3), vozovnemu .Čuvaju Din 5 (2‘50), vozovnemu mazaču Din 3 (2). (Prvi znesek pomeni doklado v dispozicij» skih postajah, v oklepajih pa doklado v vseh ostalih postajah). Dnevničarji, ki vršijo službo reguliranih uslužben» cev, imajo za nočno delo tako dokla» do, kakor pripada uslužbencem, kate» rih dolžnosti vrše. — /Do nočne dokla» de nima pravice osobje, če dobiva ki» lometražo. Na podlagi te spremembe se bodo odslej zopet redno izplačevale nočne doklade.
Kaldrmina in zadruge , državnih uslužbencev. Ponovno se je že v naših zadružnih krogih obravnavalo vpraša» nje, so li naše zadruge oproščene pla» čevanja kaldrmine. V ,ti zadevi imamo že tudi razsodbe upravnih sodišč, ki pa si nasprotujejo. N. pr. sarajevsko upravno sodišče je razsodilo v prilog zadrugi ter so sarajevske nabavljalnc in druge uradniške zadruge oproščene plačevanja kaldrmine mestni občini, dočim morajo ostale zadruge nositi to breme še nadalje. Zveza nabavljalnih zadrug je obvestila vse svoje članice, da je zadeva pred končno rešitvijo, ker pride na plenarno sejo ministrskega sveta, kjer bo padla odločba, ki bo ve» Ijala za vse zadruge, in bo to vpraša» nje končnoveljavno rešeno za vse za» druge v državi na enoten način.
Opozarjamo na prednje vse urad» ništvo, katerega se ta odločba tiče, posebno še vse uradne predstojnike, naj se v interesu hitrega poslovanja . teh navodil točno drže. Podrobnejše po» datke o sestavljanju potnih računov pa vsebuje izčrpna in temeljita raz» prava »Povračevanje potnih in selitve» nih stroškov«, ki jo izpod peresa zna» nega strokovnjaka na tem polju pri» občuje že deij časa naše glasilo.
Povišanje uradnikov in nižjih uslužbencev v poštni službi. »Sloven» ski Narod« je dne 25. julija poročal: »V zadnjem času je bilo v 'poštni služ» bi povišanih na stotine uradnikov, niž» jih uslužbencev pa neznatno število. Tem se namreč pri povišanju ni Štela ne vojaška, ne dnevničarska, ne po» godbena služba. Poleg tega se tudi ni» so upoštevali pri tem vsi tisti usluž» benci, za katere je v razpravi vpraša» nje upokojitve. Po ministrski odredbi so bili povišani v službi samo taki uslužbenci, ki imajo sedem, oziroma 15 ali 12 let službe pri državni pošti kakor državni uslužbenci z mesečno plačo. S tem pa še ni rečeno, da so oni drugi uslužbenci izgubili že priznana vojaška ali selska službena leta. Vse» kako se jim'bodo štela v osnovno pla» čo, pokojnino in položajno skupino pri prihodnjem napredovanju.«
Zakon o verskem pouku v šolah. Začetek julija je bil podpisan zakon o spremenitvi in dopolnitvi zakona o ljudskih šolah. S 1. členom novega za» kona se izpremeni dosedanji 43. člen zakona o ljudskih šolah. Novi člen se glasi: »Verski pouk je obvezen v vseh krajih kraljevine Jugoslavije. Verski pouk vršijo duhovniki, ki jih banom predlagajo verske oblasti. Duhovniki dobivajo za svoje delo nagrado. Ver» ske oblasti so dolžne, da izdelajo na» črt, katerega odobri ministrstvo pro» svete na predlog bana. V slučaju, da se ta načrt ne bo izdelal \ določenem ~r'» ku, bo ministrstvo prosvete SKupno z banom izdelalo potrebna navodila. V osnovnih šolah se morajo postaviti po» sebni verski učitelji in to na onih šo» lah, kjer je preko 20 učencev. Ministr» stvo prosvete ima pravico, da razreši verske učitelje njihovih dolžnosti, če njihovo delo ne bo odgovarjalo peda» goškim predpisom, ali če njihovo na» stopanje izven šole ne bo v skladu z učnimi principi. O teh odpustih bo ministrstvo prosvete obveščalo verske oblasti. V nadaljnjih členih je rečeno, da se smatrajo za zastopnike katol ških verskih oblasti škofje, ki bodo imeli pravico v dobi šolskega leta nadzoro» vati pouk. Nadalje določa zakon, da smejo biti učenci izven šole člani ver» skih organizacij, da bodo začasni ver» ski učitelji imenovani za stalne in drugo.
Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna J O S. REICH.
Samopomoč poštnih nameščencev proti stanovanjski bedi. »Jugoslovan« poroča:	»Novosadski poštni name»
ščenci so na iniciativo svojega ravna» telja g. Dominisa započeli akcijo za gradnjo stanovanjskih hiš na zadružni podlagi. Do sedaj se je prijavilo 112 interesentov, ki nameravajo še to je» sen začeti z gradnjo hiš s stanovanji po 2 in 3 sobe. |Odbor bo dobil od me» sta za majhen denar deset ha zemlje poleg sejmišča ali ob obali Donave. Hiše bo gradil ameriški konsorcij, ki gradi sedaj na Gvoždovcu poleg Beo» grada 540 hiš. Amortizacija hiš se bo izvršila z zakonito vknjižbo na plače poedinih interesentov, ki bodo meseč» no plačevali 500 do 700 Din.« — Po»
Odmera potnih troškovnikov.
Krajevna kontrola pri ljubljanski finančni direkciji je opozori'a le»to, da se v predloženih potnih račjnih dr» žavnih uradnikov običajno ponavljajo vedno iste napake, tudi formalnega značaja, posebno pa glede izračunava» nja posamezmh zneskov pristojbin.
Da bi se ponavljanje teh napak vsaj za bodoče preprečilo, je izdala finančna direkcija odločbo, da bo vse potne račune, katere bi krajevna kon» trola v kakršnemkoli smislu popiavila, oziroma dopo nila po odmeri in odo» britvi potnega računa poslala polagaču računa na vpogled, še preden se izda ra» čunovodstvenemu odseku nalog za iz» plačilo. Urad, ki prejme tak vrnjen
potni račun, naj ga dostavi predlaga» telju računa s pozivom, da ,si zabeleži grajane napake in naj jih v bodoče pri sestavljanju potnih računov upošteva. Tudi uradni predstojnik naj si napake zapomni, ter naj v prihodnje napačno sestavljenih računov ne odobrava in ne predlaga več.
To postopanje je bilo potrebno predvsem zato, ker predlagatelj raču» na čim prejme povrnjene potne strp» ške, nima velč pravice do pritožbe proti odmeri. Takih zakasnelih pritožb krajevna kontrola namreč ne bo več upoštevala. Zato naj predlagatelj ra» čunov "vselej po upogledu zapiše ra koncu računa: »Vzel na znanje. Z od»
Vestnik.
snemanja vreden primer, ki dokazuje, da je le v samopomoči rešitev držav= nega uslužbenstva.
Nedeljeno uradovanje v bančnih zavodih. Zveza bančnih in denarnih za« vodov v Ljubljani je sklenila uvesti od 1. avgusta do konca meseca nedeljeno poslovanje od 8. do 14. ure.
Imenovanje izpitne komisije. Pro« svetni minister je za pravno«zgodovin« ski izpit na ljubljanski univerzi ime« noval naslednjo izpraševalno komisi« jo: predsednik dr. Danilo Majaron, od« vetnik, I. podpredsednik univ. prof. dr. Gregor Krek, II. podpredsednik univ. prof. dr. Rado Kušej. Izpraševalni ko« misarji so: 1. za rimsko pravo odv. dr Jos. Hacin, 2. za cerkveno pravo univ. prof. škof dr. Gregor Rožman, pod« predsednik višjega deželnega sodišča dr. Vladimir Goba in dež. sod. svetni . Rudolf Sajovic, 3. za zgodovinski raz« voj sedanjega prava in pravno zgodo« vino južnih Slovanov univ. prof. dr. Metod Dolenc in dr. Milko Kos, 4. za pravno zgodovino južnih Slovanov univ. prof. dr. Janko Polec.
Hišni posestniki v Avstriji za svo« je pravice. Zveza nižjeavstrijskih hiš« nih in zemljiških posestnikov je zbo rovala dne 19. januarja v Kremsu. Za« htevala je, da naj se ukine prisilno sta nje nad hišami. Hišni posestniki naj bodo zopet popolnoma svobodni, ka« kor so bili pred vojno. Zavaruje naj se osebna last. Izda naj se hišni red za celo Avstrijo. Hišne posestnike naj se obvaruje pred visokimi davki. Obči« nam naj se prepove zidati hiše z jav« nim denarjem. Občinska volilna pra« vica naj se preuredi tako, da bodo ime« li hišni posestniki pri občinah več vpli va. — Osebam, ki se potegujejo za hišne posestnike, med drugim poslancu in predsedniku društva hišnih posest« nikov v Grazu, gospodu Pistorju, ki je bil pred leti tudi na našem zboro«
vanju v hotelu »Union« v Ljubljani, je izrekel zbor zahvalo in zaupanje. Na glavnem zborovanju vseh avstrijskih društev hišnih in zemljiških posestni« kov v Grazu meseca novembra 1929. pa je bil g. predsednik, narodni posla« nec Pistor izvoljen za častnega člana vseh avstrijskih društev hišnih in zem« Ijiških posestnikov ter mu je Glavna Zveza kupila v zahvalo krasen osebni avto. — Tako je poročalo glasilo zve« zc društev naših hišnih lastnikov, ljub« Ijanski »Moj dom«. Ni pa poročalo, če so tudi avstrijska društva stanovanj« skih najemnikov zaradi pomanjK'anja članov prenehala delovati — kakor se je to zgodilo v Ljubljani.
Sprejem gojencev in gojenk v strežniško šolo. Razpisan je natečaj za sprejem gojenk in gojencev v strežni« ško šolo v Ljubljani. Pouk, ki se bo 10. septembra pričel, bo teoretičen in praktičen ter bo trajal dve leti. V šolo se sprejemajo osebe redovnega in po« svetnega stanu, ki so že sedaj zaposle« ne v banovinskih zavodih. Razen tega se sprejemajo osebe, ki doslej še niso bile zaposlene z bolniško nego, o ka« terih pa se more pričakovati, da se bo« do posvetile temu poklicu. Gojenci in gojenke se bodo vzgajali za bolniško strežbo v bolnicah. Pogoji za sprejem so: 1. starost 18 do 30 let; 2. državljan« stvo kraljevine Jugoslavije; 3. fizična usposobljenost za strežniško službo; 4. nravna neoporečnost, 5. z dobrim uspehom dovršena najmanj osemraz« redna osnovna šola, oziroma dovršena meščanska šola. Pri osebah, ki so bile že dalj časa zaposlene v bolnicah, se sme ta zahteva izjemoma spregledati;
6.	znanje drž. jezika v govoru in pi« savi; 7. reverz, da bo na zahtevo kr. banske uprave po dovršitvi šole naj« manj 5 let ostal v strežniški službi enega izmed banovinskih zavodov, ki ga bo določila kr. banska uprava. Šol«
ski pouk je za vse gojence in gojenke, ki so bili že zaposleni na katerikoli na« čin v banovinskih dobrodelnih zavo« dih, brezplačen. Za eksterniste se bo pobirala posebna učna pristojbina v znesku letnih 400 Din. Pravilno kol« kovane in lastnoročno pisane prošnje s posebnimi dokazili naj se pošljejo strežniški šoli v Ljubljani, kjer se do« be tudi natančna navodila v dopoldan« skih urah, do 25. avgusta 1930.
Uradništvo po svetu.
Trinajsta plača češkoslovaškega državnega uradništva. V zadnjem času se je na Češkoslovaškem mnogo govo« rilo o trinajsti plači državnega uradni« štva. Sedaj pa se nahaja to vprašanje že v odločilnem stadiju. Edino finan« čni minister nasprotuje uzakonitvi tri« najste plače, ampak ne načelno, temveč iz finančnih razlogov. Uradništvo na Češkoslovaškem pa srna« tra zadevo že kot povsem urejeno, ker ji načelno nihče ne nasprotuje in bo moral tudi g. finančni minister najti možnost kritja s tem zvišanih izdat« kov. — Dandanašnji se tudi drugod, bodisi po privatnih ali državnih služ« bah ne smatra več trinajsta plača kot darilo, marveč kot nujna pomoč v naj« težjem času leta, ki je potrebna pri« vatnemu, kakor tudi državnemu urad« ništvu. — »Učit. Tov.«.
Število uradništva na Madžarskem. Po službenih statistikah je danes na Madžarskem 123.348 državnih usluž« bencev in 109.931 upokojencev. Razen tega j c pri državnih železnicah nastav« Ijenih 48.000 aktivnih uslužbencev, ter 45.0000 upokojencev. Vseučiliških pro« fesorjev je 343. Skupno je v prosvetnem ministrstvu 13.600 nameščencev. Fi« nančno ministrstvo zaposluje približno 14 000 oseb, a največje je število na« meščencev, ki se nahaja v notranjem
ministrstvu, namreč 25.226. Velikih županov je 29, prav toliko kolikor jih je bilo pred vojno.
Reforma plač državnih nameščen« cev na Francoskem in v Belgiji. Ob koncu preteklega leta (dne 29. decembra 1929.) je francoski parlament ure« dil plače državnih nameščencev z ve« ljavnostjo od 1. januarja 1929. Naj« manjša temeljna plača državnega na« meščenca je 8500 frankov na leto (100 francoskih frankov je 223 dinarjev), največja plača pa znaša 110.000 fran« kov. Zakon se glasi, da bo od 1. janu« arja 1931. najmanjša plača državnega uslužbenca 9000 frankov, najvišja pa 125.000 frankov na leto. Poleg temelj« ne plače se priznajo še tile dodatki; a) krajevni prispevek, b) prispevek za stanarino, c) vzgojnina. Vzgojnina je za državne nameščence enaka brez razločka kategorije in plače. Za enega otroka znaša na leto 660 frankov, za dva otroka 960 frankov, za tri otroke 1560 frankov in za vsako nadaljnje dete 1930 frankov na leto. Vstopil je torej v veljavo socialni prispevek za vsakega otroka. Tudi belgijski ministr« ski svet je sklenil dne 14. jan. 1930. izboljšati plače državnih nameščencev. V ta namen je določenih 350 milijonov frankov. Kakor je razvidno iz navede« nega, uradniške družine s kopico otrok gmotno dobro žive. Kadar se pri njih oglasi štorklja, se je prav nič ne ustra« šijo, ampak novega družinskega člana vselej z veseljem pozdravijo.
»Poštar«.
Zdravstveni drobiž.
Higijenska in zdravilna moč solne« nih žarkov je zelo velika, a tudi tu ne smemo pretiravati. Koža se nam lahko vname, nervozni postanemo, spati ne moremo itd. Vse, kar je preveč, ško« duje.
Iz »Zdravja«, Ljubljana.
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
PLES!	KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. « DNEVNO PRIREDITEV PLESA. ♦ Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila, «v» Prvovrstna postrežba.
Se priporočata FRAN ili ROZI KRAPES.
DVORANA!	IGRALNE SOBE!
Inserirajte v „NAŠEM GLASU“!
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika ižbira Češkega in angleškega sukna.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače pripon ča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Specijalna trgovina ščetarskiii izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah ki inserirajo v „NAŠEM GLASU“
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 1ü
priporoča svojo zalogo
iiovtenpittli palii
Popravila se izvršujejo točno in soldnoi
g/u/u/u/ u/ u/u/ u/ u/u/u/u/u/u/u/u/u/u/ mnuwwwwwwwwww^ 3	Kr. dvorni dobavitelj	^
1 ANTON VERBIČ, Ljubljana I
H Delikatese iiiiiiiitijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiii Špecerija g
3	Solidna postrežba, zmerne cene.	*
PisalDi slioj „UL" modela D
najmodernejše konstrukcije
THE REX Co.
Ljubljana, Gradišče 10
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Telefonska štev 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest in novorojenčkov* perja, modnih potrebščin - Predtiskarija modernih ročnih del-
Izdaja Zveza drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani. Zanjo odgovarja M. Lilleg. Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Za Učiteljsko tiskarno odgovarja France Štrukelj. Vsi v Ljubljani