foMnlaa plačama t> ff&mvtrnl Domoljub - ' —•« *----SO • Stcv, 25 p Cfublfani. 23. #m»I#cs 1937 Dve leti ma vladi Preti dvema leioma smo ob nastopu sedanje vlade v našem listu napisali, kako veliko breme L nalogo jc nova vlada vzela "•> svoje rame. Dejali smo, da je nova vlada v ravno takem položaju, kakor mlad gospodar, ki prevzame po zaiiikarncm predniku zanemarjen in zadolžen grunt. Nič brihtnosti ni treba za to, da se najlepše posestvo spravi na kani, leta in leta trdega dela pa jc treba, da se storjev napake popravijo Takega dela sc je lotila sedanja vlada pred dvema letoma in reči moramo, da se ji je delo v marsičem že posrečita. Kot zanemarjen in izmozgan grunt je bila po zaslugi fašističnih režimov pred lcli naša držav?.. Državna druž: ia ni držala skupaj! Dve '•avljanov .mo imeli. Mali de! takozvanih nacijonalistov se je povzpel na državno krmilo in nasiino vladal nad ogromno večino naroda, fo so ga proglasili za nenacijonaine, protidržav-m, veleizdajalske elemente. Manjšina je mogla nad večmo vladali le z nasiljem. Vsakdo, ki se ni uklonil, je čutil trdo pest gospodarjev. Svo-bode ni bilo. Vsak pojav nezadovoljstva so proglasili za protidržaviso dejanje. Nasilniki so vse svoje sile porabili za preganjanje njim neljubih ljudi, zatorej ni čudno, da 90 puščali v nemar najboij pereča gospodarska in socijalna vprašanja, zaradi katerih je hirala naša država. Kriza je bila v tistih letih sicer v gosteh po vseh državah, vendar ni imela nikjer tako proste poti kot v naši državi, kjer vlastodržci niso prav ničesar ukrenili, da bi jo zatrli. Naš kmet še nikdar ni M tako na tleh kot v onih letih: Živina je bila brej cene, les in pridelki pa sploh v denar niso «i. Število brezposelnih je doseglo presenetljivo visoke številke, javnih de! ni bilo, šli smo se le državotvorne in protidržavne elemente. Ugled naše države pred svetom je padel tako, da so n«8 zunaj gledali kot neozdravljivega bolnika, ki mu je odločenih še nekaj dni življenja, nakar »e bo zruši! in izginil s površja zemlje. Zares, Kakor kmečki grunt pred propadom ! Ko so dr, Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho s svojimi tovariši prevzeli oblast nad državo v svoje roke, jih je vodila ena misel, kako brez vika in krika izvlekli državni voz iz blata "i močvirja na trdno ccsto. Da se niso za biče maščevali s škorpijoni, jim je marsikdo štej v 2lo> drugi so pa v tem videli siabost vlade. Toda Prva naloga vlade je bila, vrniti deželi prepo-kebni mir ir, oddih od nasilja. Na videz je vlada Pristala na vse ustanove in zakone, ki nam jih jr naprtila diktatura, poskrbela pa je, da so se « zakoni človekoljubno razlagali in da pošteni državljani niso imeli povoda razburjati se nad nl»ni. Vsa zakonodaja sedanje vlade je pa zelo, V?10, daleč od vsakih diktatorskih poskusov. ak nepristranski opazovalec mora priznati, da je svoboda, ki jo pusti sedanja vlada vsakomur, tolika, da jo nekateri le preveč zlorabljajo. Ozdravitvi gospodarskih razmer je veljalo glavno delo sedanje vlade. Z dalekosežnimi ukrepi in trgovskimi pogodbami je naše gosjjo-darstvo zopet zaživelo. Kmetje, pomislite le, po čem je bila živina, les, pred dvema letoma in po čem je danes? Dclavci, poglejte številke Okrožnega urada, ki povedo, koliko tisočev in tisočev delavcev je v teh dveh letih prišlo zopet do skorje kruha! Poglejmo po deželi in bomo videli, da še nikdar, odkar obstoja država, ni bilo v naši deželi toliko javnih del. kot jih je sedaj. Ne moremo reči, da smo sedaj zadovoljni z vsem, priznati pa mora vsakdo, da sc je povsod obrnilo navzgor in to nam daje upanj?"na že boljše čase. Posebno pozornost je vlada posvetila vprašanju, kako rešiti naše kmečke grunte. Nesrečna zapora naših denarnih zavodov in pa prezadol-ženost kmečkih posestev je ena naših najhujših ran. Krivdo za to nosijo ljudje, ki so vladali takrat, ko je (a rana nastala in bi jo igraje lahko ozdravili, čc bi bili le hoteli. Sedanji vladi ni preostalo drugega, kakor da se odloči za gospodarsko operacijo v obliki črtanja enega deia kmečkih dolgov. Naj misli o kmečki zaščiti kdo kar hoče, eno jc gotovo: na ta način je vlada rešila tisoče in tisoče kmečkih gruntov gotove propasti. Upajmo, da se bo vladi čim prej posrečilo rešiti še drugi de! tega vprašanja, to je, vposta- viti likvidnost naših denarnih zavodov in s tem tešiti naše zadružništvo. Zunanjepolitično smo danes močni. Naša država v očeh sveta ni več hirajoč bolnik, ampak ugledna sila, s katero mora danes vsakdo resno računati, pa naj bo to v gospodarskem ali v političnem in vojaškem pogledu. Obiski tujih državnikov se v Belgradu vrste iz dneva v dan, znamenje, da se vsakdo trudi, da bi bii 2 nami v čim boljših odnošajih. Niso pa s sedanjo vlado vsi zadovoljni Niso zadovoljni komunisti, ki čakajo, kdaj bo Jugoslavija postala kolonija boljševiške Rusije, niso pa tudi zadovoljni bivši nasilniki, organizirani v JNS, ki so danes le državljani kot vsak drugi, brez predpravic in brez m' -i, da bi uganjali nasilja. Mi dobro razumemo njihovo žalost. Kadar niso na vladi, niso nič, kajti ljudstva nimajo za seboj. Sedaj so se postavili v pozo zatiranih in zaničevanih nosilcev . rave državotvornosti, ki jim srce krvavi, ko vidijo, da vladajo državo ljudje, katere so oni zločinsko proglasili za sovražnike države. Cim več mesecev so v opoziciji, tem težje jim jc čakanje, kdaj bodo zopet dobili bič v roke In gospodarili pp naših hrbtih. Iz dneva v dan tolažijo sebe i« svoje redke pristaše z daftuni, kdaj bo padla sedanja vlada in kdaj bodo zopet oni prišli na' oblast. Pustimo jim to vodeno tolažbo ! Vladi dr. Stojadinoviča želimo na težavnem delu v bodočnosti še mnogo u3pehov. Dokler bo njegov sodelavec dr. Korošec, naš voditelj, smemo upati, da je vlada na pravi poti ir da od nje tudi Slovenija ch>bi, kolikor je v danih razmerah dobiti mogoče. Sposobnosf poslancem L. 1848 se je začel boj kmeliškega stanu za osvobojenje izpod graščinskega jarma, ki se je izvršilo .potem v obliki tako zvanc »krne-tiške odveze«. Tedaj kmet ni veroval nikomur in po deželi je šel glas, da bo kmeta mogel dobro zastopati samo kmet, dočim je gospoda njegov naravni nasprotnik, ki bi mu le škodoval. Toda, kaj smo videli tedaj? Na Dunaj je prišlo od vseh strani prav znatno število kmetov, ki sc potem v državnem zboru niti obrniti niso znali. Prlšedši v državni zbor so ponižno poljubovali roke slugam, o raznih težkih in zapletenih zakonih, s katerimi se je reševala usoda kmeta, pa niso imeli pojma in so seveda pridno — molčali, dočim so izbojevali vse svoboščine na parlamentarni tribuni kmetu ravno šolani ljudje. Nekaj sličnega se je pripetilo Slovencem 1. 1920. Tedaj so nastopili po deželi naši puc-Ijevci z nezaslišano demagogijo: »Kmet kmeta voli!« Re3 se jim je bilo posrečilo prevarati velik del podeželskega ljudstva in v belgraj-j sko ustavotvorno skupščino so pripeljali toliko število »vojih kmetov, da je ravno zadostovalo 7. njimi zadeti smrtni udarec našemu, kmeti-škemu ljudstvu, ker so glasovali za nesrečni ia usodni vidovdanski centralizem. Kaj nam povesta ta dva primera? Da so vsa gesla, kakor: »Kmet krnela voli!« ali pa: »Delavec delavca volil« gola demagoška prevara nepoučenih zaslepljencev, ki ima navad« no najusodnejše posledice ravno za dotičnl stan. Kdo je bil doslej najboljši 111 najuspešnejši zastopnik in poznavalec koristi slovenskega delavstva, če ne ranjki duhovnik dr. J. E. Krek? Kdo je bil doslej naš najboljši železniški in upravni strokovnjak, če ne profesor Šuklje, kdo naš najboljši finančni strokovnjak, če ae duhovnik dr, Lampe, kdo nam jc napisni edino izčrpno delo o našem kmetiškem vpta-šanju, če ne u 5 i t e 1 j F. Erjavec, kdo je pred vojn otako uspešno vodil pri kranjskem dežel. odboru dvig našega šolstva, če nezdrav-n i k dr. Zajec itd. itd. Gola neresnica je tedaj, Se kdo trdi, da more in kar je še mno;jo bolj važno, da je sposoben uspešno aasiopati t" koristi kakega stanu le pripadnik dotičnega stanu. Menda je bila skoro polovica slovenskih poslancev v prejšnji po Živkovicu 1. 1931 izvoljeni skupščini krčmarjev, a vsi ti »kupno niso zsnali doseči uiti me toliko, kot jim je dosegel pri lanski proračunski debati uradnik Stgovske Eborisice dr. Rooe. Nikakor lorej ne gre za to, kateremu stanu pripada posiastfie alt kandidat, temveč gre izključno le za njegove osebne sposobnosti ia demagogijo, kakor »Kmet knueta voli!« je le prepogosto že kruto tepla ravno tiste, ki so v svoji kratkovidnosti nasedali. Pxav je, da *aak narod voli poslance najrazličnejših stanov in poklicev, ker bo pripadnik dotičnega »tanu znal dati pogosto marsikako umestno praktično pojasnilo, nasvet ali pobudo, če bo aa dnevnem redu zadeva njegovega stanu, toda uspešen zastopnik kmeta bo moral zna ti.pri reševanju danes tako zapletenega kmetiškega vprašanja znati mnogo, tnnogo več, nego dobro orati, izbirati primerno seme za setev in sploh dobro vodrti svoje kmefiško gospodarstvo. Še več, trdimo celo, da je lahko za najboljšega kmetiškega poslanca prav vseeno, ali ve, če se sadi krompir jeseni ali spomladi aH pa ne, kajti v skupščini se rie delajo zakoni o kmetovanju, temveč o večkrat zelo težkih gospodarskih, finančnih in političnih ukrepih, s katerimi se skuša gospodarsko okrepiti kmeta in ki morajo biti nujna posledica podrobnega poznanja kmetovega socialnega položaja v zvezi i kulturnim stanjem itd. Za najboljšega železniškega ministra je često postranskega pomena, če ve, kako je sestavljena lokomotiva ali kako se premikajo kretnice na postaji aH pa Se ne ve, kajti vrhovno vodstvo železnic .se vodi predvsem z vidikov gospodarske politike. ■Veliki srbski diplomat Pašič ni bil diplomat po poklicu, teipvec inženjer, veliki italijanski državnik Mnssolini ni pravnik, temveč učitelj, veliki angleški in francoski vojni ministri niso generali, Združenim državam ameriškim je prosili gospodarski propad tedaj, ko ,jim je predsedoval poklicni gospodarstvenik Hover in največji škodljivci slovenskega kmeta so Pucljevi »kmetijci«. Skratka: sposobnost poslanca ni niti aa.j-jfflanj odvisna od njegovega stanu in poklica, temveč izključno le od Bjsgove .nadarjenosti, izobrazbe, spretnosti in pridnosti. Združevati mora dober poslanec vse te lastnosti, šele potem ne bo v retrrfnj akugsžčnii mrtva številka, ki hodi vsakega prvega v mesecu k K5a-iajni po plačo, temveč se bo znal *as tudi uveljaviti ter za svoj narod, pokrajino in okraj tudi "kaj doseči Pri velikih narodih in etraakaSi .as tvori prevelike škod?, če je med -množico posten cev tudi kaj manj sposobnih, pri tako jnajtaman narodu, k«kar ssuo mi Slovenci in ki iiviato m v tako izredno težkih okoliščinah, bi motal biti prav vsak naš poslanec res v polni meti na •vojem mestu, vsak bi se jsasial odlikovati vsaj *a nekaterih poljih, pasau> zasledovati vso politiko vsaj nekaterih področij. Toda kaj smo videli in vidimo ie vedno? Velika vrfsna pa-aJoncev, ii »o doma morda prav dobri .gospodarji in morda tudi čisto spretni govorniki «a vaških shodih, da, ki so morda t«K vzorni župani, je v narodni skupščini kratka .in jnalo ne-porabna, ker po svoji izobrazbi niso kos tež-*tm in »»pletenim Vprašanjem, ki jih vsak dan porajajo potrebe in jih je treba reševati. Tako •vidimo, da vadi vso politiko prav sa &twv k,1 Ofckaj ljudi, aa katerih leži tudi v® ieSm .dela I to odgovornosti, dočim je velik štel poslancev | «P 1 o v V/ f. Dr. Jeroiiim Mileta, škof šibeniški, dr. K viri n Boiiefažič, -škof splitski, dr. pri nas že poudarjeno, da vse to v borbi pw»ti komiffiiiraii ne »dMtoje. Resnica je, da pospešuje^© *»»«>-trizoHi tudi nedaivje rceagadne g@«^»darstke ressmere, Sada glavni vsrok njegovega «r- V jenja in s tem njegove nasfi je, ker vzbuia pod videzom borbe za btrif&o ureditev d«, -vaške dražbe, vse hujše grda čuvstva v elo-v-sku. 8gr«!mi razrvaaosi aaveema med njimi, prvo mesto; spožna razmuiest gospoduje v i pol« Liii tWn tudi v mnoga ifažiii kopaliških krajih in na mnogih naših obalah ter je splošno prepričanje, da je razvratna svoboda »ni čimteij, ki povsod silno pospešuje širjenje komunističnega gibanja, pa tudi v na-šib krajih. Ponavljamo, da niti nismo, niti ne moremo biti proti tujskemu prometu, ker ni dvoma, ia je turizem lep vir gmotnih do-hodiiov tudi za prebivalstvo v našem krasnem Pri morju. Toda, če »Gospod ne zida hiše, zaman se trudijo zidarji« — pravi Bog &am (?s. j 26, i) in naša dalžaost je, da v hita tega od Boga potrjenega dejstva gledamo tudi na turizem in njegovo gibanje, .če hočemo,-.da prinaša državi in narodu resničnih koristi. Samo denar teb koristi ne bo nikdar prinesel. Moralna razrvanost, kateri se radi denarja v poletni dobi dopušča vsa prosi ost, se ne moie imenovati božji blagoslov za naše razmere in za -tukajšnji narod, državo, ki t© svobodo dopušča, pa gloda in podira. Nazadnje poživljamo vse posameznike iu organizacije, ki pripadajo Katoliški akciji, da po svojih ciljih in v smislu svojih pravil prieno odločno in smotreno organizirati delo za pobijanje nemoralnih pojavov, kjer koli se ti dogajajo v času kopališke dobe, pa naj bo to na kopnem, na plažah, na morju iii na parnfkih. Vse je treba smiselno organizirati, da se odstrani nemorala fe javnosti, laiSo, naiš k par sjwsobitih, zaradi česar se pote-m seved« tudi ne smerno čuditi, Če se nobeno naše vprašanje ne Vrt~ makne nikamor. Ali n«j prifakujemo kakih uspehov od nOv-omeikega ICfieca, metliškeŽa Ha-karja, vilmerakega Komajsn, trboveljskega Plesktwiea in Se dol^e vrste »ličnih političnih veličin? Srbi so v golovem [»gteclu izcedno spretni politiki, zato bo ktirmc r.aeili usodnih neuspehov šek tedaj, kadsr borno pošnjali v Belgrad t« jsRjfeoljše, sajjgjOBobraejSe, ua-japret11®)®* m najBiiErgičiiejSe, kar premoremo, ne pa dolge vrste tistih, ki bi »e radi 4*&opa!i posla«-afcfii nnaadatov zaradi dervetili ^ar^ev«, ki ji" riobijn vsak izressc. Tako pa danes »rastop«" Slovenije jtiafatj »posteicev«, ki še niso odprli odkstr »o izv-eljemi, ld rase člani nobenega odbora m ld »e ne upajo stopiti nikamor, ker »e fcoje, i3a bi m ptreveč »e blanviraii, a ki »e kažejo tlom a pred trojimi Koalepljcriirui. kra krjviibiijTii in sv(^»«KČ«mtHB vtftilcs kwt silno gočm gospodje in »vjsiivni jsoiftifci«. R«*. ut'0' ,#B Skn ešija, ki je pnišla tako diteč, ^ ZM vtopaj« toki «iwsk»ci«. Kur koli U Sreba očistiti — Vi m ?istli v>ai boljše tn navadna]?« I Vtm vsebuje drobno zmlet« »ub-»Stmce, ki posebne eMujej® in ras-Uri-jala. le oinef)?«|o neeistože, lako sJa x« jo KSsisfea popolnoma osLirsni, n® pviao pri banski upravi v Ljubljani je imenovan dr. Fran Rataj. domaČe novice d Zastavo Prosvetnega društva so blago-»iovili 13. junija 1937 v Kovorju. Pri tej priliki je ime! pisatelj m župnik g. Finžgar govor o pomenu zastave, ki nas opozarja predvsem na troje: na našo vernost, na naše slovenstvo in na našo pridnost, ki nam prinaša gmotno blagostanje. Dolžnost v-akega verneg ain zavednega Slovenca pa je, da tc svetinje, na katere nas vedno znova opominjajo zastave naših sloven-sL1- prosvetni' društev, tudi brar»mo in se postavimo zanje nasproti vsakomur, ki bi se jih skuša! z zlo namei > dotakniti. d Večja skupina ameriških slovenskih izseljencev je prišla te dni na obisk v svojo staro domovino. Na ljubljanskem kolodvoru so bili tepe sprejeti. Ogledali so si tudi velesejem ter nakupili prav mnogo spominčkov. d Profesorsko zborovanje bo 4. in 5. julija v Mostarju. Preko 400 profesorjev in profesoric se ga bo udeležilo. Na programu pa ne bodo samo zadeve njihovega društva, temveč tudi vprašanja, ki zadevajo našo srednjo šolo in vzgojo. Po zaključku kongresa bodo priredili izlete po Hercegovini. d Ljubljanska opera je pred kratkim gostovala v Trsto in nato še na Reki. Ljubljanska opera je izvajala na Reki isti program kakor v Trstu, Na predstave je prišlo tudi mnogo Suša-čanov. Reški listi hvalijo vse igralce in pevce, najbolj pa tenorista Josipa Gostiča. Oba dni so bili pri predstavah navzoči tudi predstavniki oblasti in fašistične stranke. Nedvomen uspeh, ki ga je imela ljubljanska opera, je pokazal višino naše pevske kulture in odprl vrata našim operam za nadaljnja gostovanja v italijanskih mestih. Za prve jesenske mesece bo pozvana v Trst tudi zagrebška opera, kasneje pa odide ljubljanska opera na turnejo v Trst, Benetke, Turin, Milan in Rim. d Prošnje sta učiteljska mesta, ki so bila te dni v »Slovencu« razpisana, je vložiti pri pristojni oblasti do 30. junija in ne do 20. junija, kakor je bilo prvotno objavljeno. d Hudo kaznovana lahkovernost. Šest ciganov jc pred kratkem sedelo pred sodiščem v Srentski Mitroviei, kjer so se zagovarjali zaradi prevar neke meščanke iz Sretnskih Karlovcev. Štefanija Pohtžanski se je pred tremi leti obrnila na neko ciganko in jo prosila za zdravilo proti nezvestobi moža. Ciganka je takoj vedela, s kom ima opravka. Začelo se je čaranje, sestavljanje čarodejnih pijač in podobni čarovniški obredi. Seveda je morala Štefanija za vsako najmanjšo stvar plačati po nekaj sio dinarjev. Dve leti je trajalo »zdravljenje« Štefanijinega moža, ki se je opleta! okrog drugih žensk. Tudi z glavnim dobitkom v državni loteriji ni bilo nič, čeprav je zvita ciganka Štefaniji obljubila, da ga bo pričarala. Ko so lahkoverno žensko čarovnije stale že 70 jurjev, so se ji odprle oči. Naznanila je zadevo sodišču, ki je cigane obsodilo na težko ječo, Štefaniji pa le ni moglo zagotoviti povračila za tiste jurje, ki jih je v svoji lahkovernosti zapravila. d Tatovi so oropali trgovino. Te dni ponoči je bile vlomljeno v trgovino Franca Šifrer-ja v Škofji loki. Vlomilci so odnesli iz trgovine celo zalogo raznega usnja, črnega, rjavega, ševro usnja, svilenih športnih srajc ter drugega blaga. Uzmoviči so odpeljali tudi novo moško kolo, zlato-rumeno pleskano, znamke »Titus«. Kolo ima številko 2,126.366. Cek>tna škoda znaša okrog 50.000 Din. Takoj zjutraj so tukajšnji orožniki začeli s temeljito preiskavo. Obvestili so o vlomu tudi ljubljansko policijo. Vloma so osumili dva mladeniča, ki sta se prejšnji dan potikala v bližnjem gozdičku. Mladeniča sta nosila putnparice ter ju izmed domačinov nihče nI poznal. 10.000 ljudi se je vmemmk® za msstjonsip® Misijonski kongres v Grebljah pri Dom-talah je bil pretek!« nedelja. Navzoča sta bila nadškofa dr, JegHe Ia dr. Ujčič. Prišla sta tudi minister dr. Krek is ban dr. Natlačen. Sv. mašo. ki je "Sila na prostem, j« daroval nadškof dr. Jeglič. Med slnibo božjo je imel lep nagovor na vernike nadškof dr. Ujčič. ki je navaja! pomen kraljestva božjega na zemlji v zvezi z nameni mkijonsfee^a kongresa. Po sveti maši j« pozdravi! tisoče ljodstva, ki je prišlo od bfhti in daleč, stolni župnik kanonik dr. Kliaar. nakar je govori! minister dr. Krek %zpodbodljiv govor o važnib nalogah misijoustva za Csrfev, narod in država Brzojavna pozdrava so odposlali sv. očetu, kralju in kraljevski® naansstBikora. V zadnji brzojavki misijonski kongres prosi predstavnike države, da skupno z dragimi krščanskimi državami pospešujejo poslanstvo krščanskih misijonarjev. Pozdravno brzojavko po poslali tudi ljubljanskemu in mariborskemu škofu, ki sta bila zadržana zaradi birme. Na koueu je vseač proi. dr. Ehrlish prebral še smernice, ki jih je nato kongres z odobravanjem sprejel kot bodoči pregram misijonskega dela: Misijonski kongres izraža željo in prošnjo, da naj se Družba za širitev vere uvede dobesedno v vsako slovensko župnijo in vas in da naj č. gg. duhovniki izvedejo prvotni način nabiranja udov in prispevkov, kakor ga je priprosta ustanoviteljica delavka Pavlina Larieot započela v Franciji. Naše geslo je: v vsaki slovenski hiši naj se ■eli »večer Ocena® za družbo za širjenje vere. Vsak Slovenec od 12. leta dalje bodi član DŽV. Vsak slovenski otrok bodi v krščanskem detinstva. Doslej je prišlo na vsakega Slovenca po 20 par misijonskih prispevkov na leto. Odslej glejmo, da bo vsak Slovenec dal letno 1 dinar za »isijone. Zdaj imamo 11 duhovnikov Slovencev v raisijonih. Čez 10 let naj bi jih bilo vsaj M' Bol' daj. da bi res bilo tako! d Brf® zastavo so za nekaj ds» izobesi}} na sodišču v Murski Soboti Po starem običaj« bi to pomenilo, da v sodiš« niso brali zaprtega nobenega grešnika, niti niso imeli nikogar v preiskavi. Vsekakor se kaj takega kaj redko pripeti. d Cement, potreben kmetom, naj se oprosti dajatev. Agronomi savske banovine so se zbrali te dni v Zagrebu. Ugotovili so še veliko pomanjkljivosti, ker se ne polaga zadostna pazljivost kužnim boleznim, ki se širijo med živina Da se pospeši razvoj umne živinoreje, bi bilo porrebno. ;?a se onrosti vseh ctoatev cement, ki ga kmetje porab!jafc> pri zidanju hlevov is gnojišč. d Dve novi cerkvi je blagoslovil preteklo nedeljo v Zagrebu na Trešnjevki in Kustošiji nat/iVof-noniočmk dr. Alojzij 5teptnac d Za krakom v tujino, V torek, 15. junija, pa so spet odšle iz Slovenskih goric in z Dravskega polia velike množice naših kmetskih de-laveev v Nemčijo. Nad 2000 se jih je poslovilo od svojih domačih polj, ki jim ne morefo dati dovolj kmha. Podatki, ki jih imamo o teh naših sezonskih izseljencih, kažejo, da se je letos število teh dvignilo na 6000 (šest tisoči To je številka, ki vse bolj opozarja na to, kako hudo se je pri nas razbaleia rana na našem narodnem telesu ravno zaradi tako izdatnega izseljevanja naših ljudi v tujino, kr pije našo kri in ki odnaša dobiček pridnih rok slovenskega delavca. Kako sc našim delavcem v tujini godi, za to je najboljši dokaz pripovedovanje onih, ki so sami »a tujerrr prestali svojo bridko izkušnjo-. Sanje o bogastvu, ki si ga bodo na lahek način pridobili na tujem, se kaj kmalu razblinijo, mesto ajšh pa sc mora naš človek kaj kmaht sprijazniti s kruto resnico, tfe fudr v tujini ni primernega zaslužka m tako tmii- rte pridnih rok vrednega življenja. d Belgrad in Š« stadije obiščejo 25. junija dijaki,, ki so dovršili srednje kmetijske šole v Sto veniji. Zlet priredi Zakš (Zveza absolventov kmetijskih šo!), ki se je v teku štiriletnega obstoja s svojim požrtvovalnim delom že dobro vpeljala v slovenskem podeželju in stopila tudi v ozke stike z belgrajsko »Kmetsko mislijo«, ki pripravlja slovenskim izletnikom lep sprejem. d Pni bodi domačin! V tovarni Zelenka & Co v Mariboru je bite nedavno odpuščenih 117 delavcev. Reklo se je, da tovarni primanjkuje dela, pa je odpustila svojo nočno posadite. Pri današnji zaposlenosti naše tekstilne industrije je tak izgovor kaj malo verjeten. Med odpuščenimi delavci so bili tudi trije mojstri, za katere je tovarna prav tako uteme!}«vala odpust, češ da nimajo dela. Pri tem pa zaposluje tovarna še celo vrsto inozemskih mojstrov, za katere na nikoli ni zmanjkalo dela, dasi so prav tako, ali se slabše usposobljeni, kakor mojstri — naši državljani, samo da prejemajo mnogo višje p!a če kakor naši ljudje. Zaradi teh odpustov je mariborska policija odločno nastopila Posta-1 sc je na povsem pravilno ftafišče. da mora biti najprej dela in zaslužka za rtaše ljudi in šefe potem, če so naši zaposleni, ,->a j? zanje j deia ie pr evec, pridejo na v rs K. i««wenic> Za-radi tega je pohaja pozvala ravnatelja tovarne. J Preiltaj! Pričel sem braniti svinje z dodatkom preparati >Pekk< in jOsan* in na svoje največje zadovoljstva sem opazil izreiien napredek. — Fraaju Salnj J. sastaik. Vukovar. Pri vstb vrstah živine, osvbito mladi, breii slabotni, rahitični in zaostali lnate dosegli' 2 'ido! rabe Pekfea in Gsana »slike uspehe. Savodtia iiaje zastonj »^ifm« dL d^ Zagreb 8, poštni predal 50 Ivana Rengerja, češkoslovaškega državljana, dalje nadmojstra Franca Vosatko, avstrijskega državljana, in tkalskega mojstra JaromiLt Mart-Ia, češkoslovaškega državljana, da v teku 5 j»j zapnste našo držat o. iMomam so sicer vložili priziv na bansko upravo, kakor pa smo poučeni, ta priziv ne bo zalege! d GbapaS je aad žirtpraje«. žalostni dogo-dek, ki se je neda v no pripetil y Dolgem brdu pri KoSovr.iitu, je glo' oko pretresel tukajšnje prebivalstvo. Posetnik ...aček, gospodar krasno urejene kmetije, je v obupu nad življenjem segel po samokresu. Sosed, ki ga je tisti dan obisk.:', ga je našel pri j-Ksanjn. Na vprašanje, kaj , čeprav je bil Maček videti nekam zamišljen. Kmalu po njegovem odhodu pa je odjeknil strel m nesrečnik sc jc zvrni! zadet v glavo, ter naglo izdihni! Kaj je gnalo v smrt premožnega posestnika v najlepši moški dobi, ni znano V oporoki, katero je res naprsni tu baje navedel drugega, kakor fo, da ne more več živeti. Ob njegovem grobu žaluje njegou žena in devet nedoraslih otrok, katerim it M pokojni dober oce d Spef je oddaja!« program za ti i« izseljence radijska postaja v Belgradu, in sicer" noči od II na 15. junija. Govori! je gradbeni minister dr. Kožni, za njim pa sloven.sk: pisatelj Franc S. Finžgar d Hsala slovenski * Brazdi«. V Belgiadu izhajajoči časopis »Agrnrrsa Miaao« (Kmetska misel) priobčuje v svoji 12. letošnji števili daljšo oceno »Brazde«, glaatla slormskilt absolventov kmetskife šoi, ki izhaja mesečno v r.mWjm)i. »Kmefska misel« hvali »Brazdo« tudi zato, ker se poslednja odločno zavzema za zadružništvo pristno in poceni dobite pri Centrain? vfnnm! v Ljubljani Pa keafsai jwe%rdesJwisi uradi napada, izvršenega fe rasegfe v Pretegpgfc, okijmm Prikovan stfeat Suajfee. as paisiaše j^Ba iti m se dne & jwsij* Joiftnr 1». »ne v «vH1 busifc feijalt skozi Preteč pstt Eosjicsa, pri kateri priOi Je S»S as|nt>HEt.-v z mti*m smriao nMn »Ulenik laMf D*tin*r, je ap«ws psHrij« v f,j'«S»t>:«i v 19. 'm 19. joadja tm bomSim ttašm* iMrie os»w~ ljernee: i. Seja Steits®, eprovaik »MMtossbrga večetmSkm fnhrmt v MbUms; Silii Ivan, slana fti upravi >Jatra* v Marinam: 5. Ksdrif Fra» xmetmi sMstož, se<ž»j brez dsftf, v Knbiijs fri M*?iitarii-. t. Burne i!*»Ps krajši brat gmbt, 5. Ar. 6*(liek MSItm ml, egvefeMSsš gei-prnosife v Sv. Itmite v gkxr. fe letvier Mirke, edvefsSki nredsik v Sv. Leassttt v Stev. MMimii: 7. Keavirt PeHka, šofer v Sv. Lenartu v Slov. jpsrieall; R. mmskei Viak--,. rneftasičar ia iafor v !>v. Lessrfa v SI«*, genrorih; 9. Beiffetf Ima, tr^aver v S». uMti, v Slov. g»cšcafc; J». Prfmec Nfrftv, pasesliiBU sfn T Stočalt pri Maribora: ti. O reže a Mitea, atasdhrirsm ptavsik v Crf^s; . , tt. Piiacc Ujmimvmiiar v Rac« pri Marti«?®; t?. Mlinar hg**. Oaga v Mnjiks«; 14 Da |tiaa Tik tov, p«ai«ini aetevec dr?, žefcataiee v Maribara; , fS. Karavan Aafea, j^eksrvski pemnimk * IMaribava* H. f rfraačir ImMl, kljaJavaiesr v SSarilKtira; 17. fitaaeer i)r-«gsr. krajaeki parna.':1 trsB.wf|e»es Klag Baae ia Krt.»i- >van ©ta takaj pa izvršenem mprnlts pa*5^* '•' ■ stri^B. ' V iqtift celjskega aktaim^a soiWa sc ie »»taja mumljt-are Br*lk»vil. poaeseaik v Mairibeea. tzaaa je j® arrfm-t}*? ie trek 111,1 Ijntei. Osassljeaee DUG1NA Viktor, k« )e elaa ia odbaratfe mladinske or(a aiaaelje JNS v Maribora, je 1 e*tf & 1>< da je pskslse« »aka^el x raolem v kebet Ia puuirae kralj, bsatske oprave. V LjuMjant, dne 1». junija *9T" Ste*- 25- in za postavitev enotnega vsedržavaega kmefc-skega programa V isti številki {e tudi daljši {lanek o slovenski Zvezi absolventov kmet, šol, ki jc te dni priredila izlet v Srbijo. d Ob »rftSjsčfc« £jsbi}ansfcega velesejma. Obisk veleseima je podpiralo domaiega ves čas ugodno vreme. Nad 94.000 je bilo posctnikov in po dobljenih poročilih je bik) msd temi 15 % kupcev in resnih zanimateljev. Izredno močno je bila zastopana avtomobilska in kovinska industrija, pohištvo in živila. Razstavno blago je bilo nameščeno v 0 kritih in polkritih zgradbah. Zaseden je biS tudi ves razpoložljiv odprt prostor sejmišča. Za jesenski velesejem je oddan že sedaj velik del razstavnega prostora in je med številnimi drugimi najavljen tudi obisk posebnega vlaka trgovskega »veta iz Bolgarije t okrog 5000 udeleženci Jesenski velesefena, ki mu ho dajala glavno obeležje novinarska razstava, bo v fesu od i. do 12. septembra 1937. d Dolenjci! Dne 4. julija 1937 bo na Trški gori pri Novem mestu veliko kmetsko zborovanje. Udeležite sc tega zborovanja polnošte-vilno d Stekel pes se je pojavil te dni tla mariborskih ulicah Uvedli so strog pasji zapor (kontu- mac). d Divjioje viharja v Hrastnika. V soboto, dne 12. t. m. popoldne okrog štirih je pridivjalo v smeri iz Kala nad hrastniško in dolsko kotlino strašno neurje. Med silnim nalivom je besen vihar lomil in ruva! drevje, odnaša! strehe in cele stavbe ter preobrača! kozolce in elektro-wde Na Brnici je razkril več stavb, odnesel in prevrni! kozolec-dvojnik posestniku Majcnti, raztrgal električno omrežje, prevrnil in poruval mlaje, sadno drevje in cele parcele gozdnega drevja, predvsem posestniku Alojziju fgričniku. Dežomer na Dolu je izmeril nad 30 mm padavin tekom neurja. V zgornjem Hrastniku (pri rudniku) je vihar prevrnil par mogočnih hrastov rta fantovsko stanovanjsko hišo (purinhaus) ter polomil ostrešje, V spodnjem Hrastniku (kemični tovarni) je vihar raztrgal mnogo streh ter prevrnil skladišče kemične tovarne v potok, kamor je odnesel tudi potujoči vrtiljak. Voda je zalila več stanovanj. Po nevihti so delavci kemične tovarne začeli popravljati raztrgane strehe. Pri tem pa je 24 letni Jože Miklavčič pade! z visoke strehe ler se smrtno pobi!. Med nevihto j« padala tudi toča, ki je posebno na Kalu naredila precejšnjo škodo. Neurje je oddivjalo iz Hrastnika v smeri proti Mokronogu in Novemu mestu. — Pri lenivosfi črev in slabem želodca 1 nerazpoloženjeu) za jed v»led zapeke, naj 8e rabi že davno znana in učinkovita naravna 'Franz-josefova« grenka voda. Zelo pogosto M Potrjuje, da je »Franz-Josefovs« grenka voda l,rw posebno koristno domače sredstvo, kadar Sre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s mlinskim sredstvom za odprtje. Ogl. rog, 3. br. milim. , d Razkačen modras. Neko dekle iz Straže P" Moravčah je šlo nedavno sredi popoldneva 8 Nja proti domu. Med potjo jo je iznenadilo Pašno sikanje in žvižganje. Radovedna, kaj to Izmeni, je za hip postala. Tedaj je zagledala na ®eJ'. razgreti od sobica, velikega modrasa, ki f )e>, kakor bi trenil, vrgel proti mladenki. Zvi-, I' i« priletel mimo glave; manjkalo jc le za ratko ped, da je ni dosegel. Na njen krik so Prihiteli sosedje, ki so modrasa ubili. Tako raz-liraji"eSa mocirasa' baie niso vide'' v svojem p t M > cerkev so okradli ono soboto noci v Splitu. Razbojniki so sc spravili nad _»D0M0LJUB«, dne 23. junija 1987. Straa % ELI DA MILA ^ovttuao von/0 ELI DA Ni\lQ Že deset let ljubljenec vsake iepe žene dragocono sliko Matere božje ter s čudodelne podobe pobrali ves nakit in dragocenosti. Roparji 80 delali zelo previdno in niso pustili za seboj nobenega sledu. Tatvino so odkrili šel« v nedeljo zjutraj. 2e pred tremi leti je bila na enako spreten način oropana dragocenosti ista slika. d Ne prvi, ne zadnji. V tovarni sladkorja na državnem posestvu Belje so te dni odkrili veliko goljufijo Država je bila oškodovana za nekaj milijonov dinarjev. Dogodilo se je. da je ravnatelj tovarne prodajal neki zagrebški tvrdki sladkor po nntogo nižjih cenah, kakor pa so predpisane. Seveda je zraven zaslužil. Preiskava je dognala precej takih grehov, nakar so zaplenili difinemu ravnatelju premoženje, vredno okoli po! milijona dinarjev. d Prstni odtisi so ga izdali. Zadnje tedne smo že večkrat imeli priliko, poročati o različnih vlomih v cerkve po ljubljanski okolici. Tako je bilo vlomljeno v cerkev na Šmarni gori dvakrat, dalje v cerkve v Šmartnem pod Šmarno goro, v Kosezah, na Črnučah in pri Sv. Jakobu. Pri zadnjih dveh vlomih na Črnučah in pri Sv. Jakobu ob Savi, ki sta bila oba izvršena na isti način isto noč, se je ježenskim orožnikom posrečilo dobiti prstne odtise vlomilca. Ljubljanska policija je zdaj na podlagi odtisov ugotovila, da je bil vlomilec v navedene cerkve stari znanec policijskih zaporov Rokavec Franc iz Dobrni i* a na Dolenjskem. Doslej pa Rokavca niso mogli še najti. d Sreča v nesreči. Albinu Strmljanu z Gore sv. Florijana pri Moravčah, se je nedavno pripetila nesreča, ki bi bila skoro usodna za njegovo mlado življenje. Peljal se je rut kolesu v Moravče, na klancu v Podlesju pa mu je odpovedala zavora. Fant je z vso silo priletel v dolino, kjer so na ostrem ovinku zložena drva. Tukaj ni mogel zaviti ter se ie zaletel v drog, s katerim so bila oprta drva. Padel je s kolesa zraven akladanice, ki se je prav tedaj sprožila ter ga s kolesom vred zasula. Ker so se mu zapletle roke nekam pod kolo, si sam ni mogel pomagati. Rešila sta ga dva mladeniča iz šte-balije, ki sta čula njegovo klicanje. Pomoč je prišla ravno o pravem času. Strmljan se je po kratkem oddihu že lahko odpravil, kamor je bil namenjen. d V april« 1937 so narasle vloge pri 10 slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 30. aprila 1937 Din 1.027,698.850, kar predstavlja v primeri s stanjem 31. marca sorazmerno nizek padec za Din 3,431.262. Vendar je treba pouda-riti razveseljivo dejstvo, da so vloge na Knjiži« narasle za vež ko 1 milijon dinarjev rta 606.3 milij. Din, dočim so vloge v tekočem računu padle, kar je utemeljeno v večjih potrebah gospodarstva v začetku pomladanske sezije Izmed vseh hranilnic izkazuje pravi prirastek vlog 10 hranilnic, razen tega pa so narasie vloge pri 2 hranilnicah po pripisu obresti za leto 1936. Vloge na knjižice so narasle pri 11 hranilnicah, vtoge v tekočem računu pa pri 9 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 6 hranilnicah, število vlagateljev v tekočem računu pri 4, skupno število vlagateljev pa pri 5 hranilnicah. Te številke dokazujejo, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode sploh polagoma zopet vrača d Nearja, krajevnega značaja so napravila te dni tuintam v Sloveniji veliko škodo. Pa tudi drugod so bili prizadeti. V Novem Sadu n. pr. je strela udarila v električni vod ter je ostal del mesta nekaj časa brez luči. Blizu Zenice pa se je sesul kar cel breg na cesto Zenica-Doboj. Pii bližnji vasi Vranduku je pastir nagnal krave in vole v zavetje. Hip nato pa je že udarila strela in ubila tri krave, pastirju pa se ni nič hudega zgodilo. d Oče, ki je eal sina zapreti, ker mu je ukradel 600 Din, je zagrebški meščan Milutin Me-hulka. Sin je denar ukradel že pred tremi tedni in jo popihal v Osijek. Ko je denar zapravil, se je spet pritepe! domov kakor da se ni nič zgodilo. Očetu pa je bilo vse skupaj preveč, kajti sin je lenuh in bi samo pohajkoval brez dela naokoli in živel na tuj račun, ter je stopil na policijo. Oče menda želi, da bi sina spravili v kako po-boljševalnko. d Skoraj 24 odstotkov vsega davka na poslovni promet je plačala lani Slovenija. To je precej preveč z ozirom na druge bogatejše pokrajine r-aše države. d Zaradi svojega pisanja o preganjanju nemških katoličanov je »Slovenec« v Nemčiji za enkrat prepovedan, desnica v oči bode! d Bil je bvarlopiree k nasilnež. Lani je bil v vasi Lipovcu pri Podravski Slatini izvršen grozen umor, ki so ga pa šele sedaj pojasnili. Kmetica Savka Bosanac je javila nekega dne orožnikom, da njenega moža že gest dni ni z lova domov. Orožniki so takoj začeli iskati pogrešanega moža, pa ga niso našli. Pojavili s > ,se glasovi, da sta Alekso ubila dva brata Nikla iz sjosedaje vasi. Prijeli so jih, pa jima nis-i mogli ničesar dokazati, šele pred nekaj dnevi so orožniki na obronku gozda našli v blatu zakopano človeško truplo, ki je bik) brez glave. Spoznali so v njem Alekso. Ko so ženo pripeljali pred triipk>, se je začela sumljivo vesti. Prijeli ao jo s obema hčerkama. Seveda je vre tajila in govoričila, da «e je t mleta sijajno razumel«. Z njo vred sta tako pripovedovali tudi hčerki. Toda preiskava je Sm dalje bolj obteževala ženo, da je končno svoj zločin priznala. Mož je bil pijanec in nasilnež. Vse je z. -igral na kartah. Zato ga Je ubila in nesla ponoči z»k©pat v gozd. d Zaradi hudega deževja se je oni petek ponoči utrgal velik hrib pri Vranduhu. Hrib je DELI'JE dobro pri obolenjih želodca, jeter io ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih. POLAJŠAVA bolečine pri revmatizmu in protinu. UBLAŽITVE obolenja pri mese5nem perilu ln meni, ODSTRANJA motnje odebelelosti in napravi tloveka vitkega. Dtbiva se same y Uvirnifc savojiiiih f vneh lekarnah! Beg. S. 189S0933. zasul državno cesto, k: veže Sarajevo z B rodom, tako da je promet oviran. Vlak, ki je privozii ob 5.06, je naletel na kup zemlje ter sta se lokomotiva in prvi vagon prevrnila. d Novost pri ljubljanski cestni železnici. Vsak je skusil že sam na sebi, posebno pozimi, ko zledene okna, ali v dežju in viharju, koliko truda in pozornosti je mora! posvečati, da ni prezrl namenjene [»staje. Da odpemore vsemu temu, je uprava ljubljanske cestne železnice začela uvajati v vozove nov aparat, ki avtomatično javlja naslednjo postajo. Taki aparati bodo sedaj uvedeni v vseh vozovih ljubljanske cestne železnice. d Pametna gospodinja ne zbira doigo... Ona ve iz svoje skušnje, kaj hoče in sc ne da podkupiti, če se gre za to, da brani svoje mnenje. 2e štirje rodovi gospodinj so ostali zvesti Schichiovemu milu »Jelen«, ker to dobro milo temeljito pere perilo in ga pri iero varuje. Negovano perilo, ki se zdi kot novo, če je oprano iožeuo v omaro, je ponos vsake pametne gospodinje, ki pere svoje perilo samo s preizkušenim Schichtovim milom »Jelen*. d Oblak se je strgal ono soboto na Srečami pri Konjicah. Vode, ki so drle, so preplavile zreške in ra danske travnike in njive in povzročile ogromno škodo. Ponekod je voda odnesla do 25 cm zemlje, kar sc vidi po koreninah, ki v tej dolžini ležijo po tleh. Ta polja in travniki so popolnoma uničeni za več let. Prvič se je zgodilo v Zrečah, da je ostalo po zreških poljih veliko rib, ki so jih ljudje pobirali. Škoda, ki jo je povzročil besno vodovje, je ogromna. Popolnoma sta poškodovani cesti iz Skomra in Pa-deškega vrha. Težka škoda je zadela občinsko cesto od Fijavža do Spodnjih Zreč, kjer je ponekod drla voda do 1 m visoko. Hlodje je poškodovalo železniški most. Najtežje so prizadeti kmetje, ki jim je uničilo njihove pridelke, škoda znaša 800.000 do 1 milijona dinarjev, l judje so obupani in pričakujejo pomoči, ne samo od javnosti, ampak tudi od oblasti Zlasti pa, da bodo davčne oblasti odpisale davke. Pri Radani vasi se ureja Dravinja in je v veliki meri rešila nižje ležeča zemljišča pred uničenjem. Ta nesreča kaže, kako je potrebno, da banovina uravna Dra-vinjo, ki tudi sicer vsako leto ob običajnem deževju povzroča ogromno škodo. d L Perdan nasledniki, Ljubljana, Krekov trg SI, stara trgovina špecerije, čudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča se Marija Zgonc, lastnica. d Pri zaprtju, motnjah t prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Fraraz-Josel« vode. iz domaČe politike d Pri nedeljskih občinskih volitvah v Kranju je bi!o volivnih upravičencev 1565. Na volišču v mestu Kranju je volilo 523 volivcev, na volišču na Primskovem pa 287, skupaj 810 (51.7%). Izvoljena je edina kompromisna lista, katere nosilec je g. K. Česen, bančni ravnatelj v Kranju. d JNS prekinila z zborovanji? Belgrajski časopis »Vreme* piše, da je JNS zaradi silnih neuspehov, ki jih je doživela na dosedanjih političnih potovanjih, prekinila svoje agitacijsko fotovanje po vrbaski banovini. d Glsvni odbor Davidovičeve demokratske stranke je sprejel na svojem zborovanju zanimivo resolucijo, ki med drugim zahteva: Za izvedbo temeljitih preuredb je treba združiti vse sib naroda na programu, ki bi pomeni! iztnir-jenje sedanjih političnih in vseh drugih nasprot-stev. Nova ustava mora biti skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Temeljiti mora na parlamentarnem ..ačehs. Ljudstvu se morajo dati sa-i uprave, s*rank' '-o življenje se mora prosto V Ameriki strižejo ovce i posebnimi škarjami nn električni pogon. razvijati. Up«. ati je treba, da naš narod ni enoroden, temveč sestavljen iz Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te tri posebne zgodovinsko kulturne enote je treba spoštovati. Resolucija zato unitarizem odklanja, a je — v nasprotju z dr. Mačkom — za enotetn parlament d Ker je od tovariša prepisoval nakigo. Te dni si je neki zagrebški maturant prereza! žile na rokah. In vzrok? Dijak — Mirko čubranovič mu j« bilo ime — se pri maturi nič nič oziral na težke posledice prepisovanja, ki določajo za tak primer izključitev od mature za eno leto. Mirko je zvesto prepisoval od svojega tovariša, ko ga je nepričakovano zasledil profesor. Pobit je šel čubranovič na stranišče in si tam iiotei končati življenje s tem, da si je prereza! žile na rokah, toda pomoč je prišla hilro in m'i življenje rešili. d Ali jih je sram? >Jutro« je iz uradne objave banske uprave o osumljencih, ki so zaradi umora akademika Dolinarja bili izročeni sodišču, izpustilo tisti del, ki je najbolj zanimal slovensko ljudstvo — in bi bil brei dvoma tudi >Jutrove< bralce — v katerem uradna objava pravi, da je >osumljenee< Pu-gina Viktor, ki je član in odbornik mladinske organizacije JNS v Mariboru, priznal, da je pokojnega Rudolfa Dolinarja zabodel i nožem v hrbet«? Zakaj bi »Jutrovk bravfi tega ne smeli vedeti? d Strela je udarila v tiskarno nemškega nemškega dnevnika »Deutsches Volksblatt« * Novem Sadit. Uničila je vse telefonske zveze in poškodovala tudi nekaj strojev. d Strela je udarila v kozolec Rizmala va-lent. nad Grajsko vasjo pri Gomiiskem P1'b"' slovčah. Zgorel je kozolec, dva voza in še drug kmetske reči. .. _ d Ko so podirali drevesa. Dne 18. junija so se odpravili iz Vranskega v gozd podirat dre-. Janez Šalamon, Malevž Lesar in brata Joz« 1 Franc Karo. Podrli so že štiri bukve, ko je ene ga izmed njih ob pol 10. zadela smrtna ncsieu. Matevž Lesar in Franc Karo, po domače kui gaj, sta ravno sekala bukev, ki bi morala pa-na gotovo stran, toda v zadnjem trenutku se j padajoče drevo nagnilo ravno na naspro stran, kjer je bil 71 letni Janez Šalamon, k j tem času obsekaval na tleh ležečo deblo. if. in Ručigaj sta mu zaklicala, naj se skrije. =< iV Parizu so odprli svetovno razstavo. Zaradi neurejenih razmer se je delo pri razstavi tako zavleklo, da večina paviljonov te sedaj ni dogotovljena. .Vse mmeie bi 'norate vedeti ( Schfc&fev« ml?© »Jelen" pere lemf' m is vendar to'-- uo1" j ..ubogi CiKok.soi mo-\ <-ri biti ves ©drgnieitl -> / / Jo? ye"daTY~ y > temeljilo y v Ofem tfvjjj. \ filenice iV % ryvJ menda i t» mtio '--S — / /-^0rpostro*gH; Vidiš. srček, 2da| imamo pa milo, ki pere temeljito, po vendar m ostro *ccu «KHi je skoči! za n«k(> drevo in še pogledal, kam bo frukev padla. V tistem hip« pa mu je drevo }' tvidSo na glavo. i>ofoii jc na glavi sk:cr majhno poškodbo, vendar jw j<- zaradi svoje visoke starosti v nekaj trenutkih izdihni!. Ostali so m« priskočili na pomoč, tr>da pomagati mu več niso mogli d Nadležen (Savica. 7 nastopom hladnega vremena je zopet nastala v I jubljani prava epidemija davicc. Otroci obolevajo za to Itoleznijo v velikem številu ter je bolnišnica morala oddati že vse razpoložljive prostore za bolni- otroke Nenavaden pojav pa j«, da obolevajo za to hoWnijo tudi starejši ljudje, seveda le taki, ki jr v otroški dobi niso imeli. d Avtomobil* sta trčite. Ono nedeljo proti večeru se j« pripetila na F.di usodna prometna i*>t*ča Zakonca Ticfengruher; ki sta prispela ta svojem motornem kok su iz fale, eta se peljala iz Maribora na Falo na ogled elektrarne ter sta se vračala proti večeru zoj«et nazaj. Med Malo in Selnico pa jc prišlo do trčenja z nekim osebnim avtomobitom, pri čemer si ie 30letna Ana riefengruber zlomila nogo ter zadobila poškodbe nit glavi. Njen soprog se je samo lažji? poškodoval. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na strtdnem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3 1 kozarce zaželjcno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte po-Franz-jcsetovo* vodo. Oet r«« s. m. snitcu. d Gad je piči? v roko go. Ograjenškovo iz ** P'i Velenju, ko je segla po jagodi. Ogra-l«iško\a je k sreči takoj poiskala zdravniško pwuo£. d Konj je udari! 28-lernega hlapca Vinka ® Strmška pri Sv. Miklavžu s tako silo v gla-v°. da mu je prebil lobanjo. ., ^ IMroka sta rriau iz hudournika. Orož-',1Ka Postaje Selnica ob Dravi, podnarednik lva" Ujaš in kaplar Andrej Krajnc sta odšla redno patruljo. Pri obhodu sta prišla v fPod. Roju v dolino bistriškega potoka, ki 16 zaradi naliva na rast el v strahovit hu-J^nlk Ier jo voda nosila s seboj hlode in »ko od žag ter valila težko kamenje. Na-wiRrat j« med bučanjem hudournika odjek-"" Prep!a3en otročji krik. Oba orožnika sta pohitela v smeri, od katere je krik ®",npr»l ter sta zagledala, kaito nosi tm»-ano deroče vodovje majhnega otroka, ki je m" 2 ročicami ter se že potapljal. Naglo sta vrgla puški proč ter kljub smrtni nevarnosti planila v narastel hudournik. Uspelo jim« je, da sta ujela otroka ter ga z velikim težavami spravila na suho. Z umetnim dihanjem sla ga spravila zopet k zavesti. Bila ie to 4 in pol letna Ivanka Jarc, hčerka kočarja .ložefa .(a te a s Slemena. Starši, ki niso vedeli z« strašno nevarnost, v kateri se je hčerka nahajala. so vsi preplašeni sprejeli od orožnikov malo Ivanko, vso premočeno in oslabelo. d Nogo mu je odtrgate. Na Šimuicovi žagi v Sudalah pri Skofji ! oki kurjač Hafner Janez že dolgo opravlja delo na tokomofciii. Ko je Hafner liotel te dtii natakniti jermen, ga je ta zgrabil, vrgel used kolesje, da je revežu levo nogo pod kolenom popolnoma odtrgalo. d Sir-oj j« mitih*! drsno roko v zapestju 22 letnemu delavcu Umerju Ferdinandu v Bo-načevi tovarni na Kotičevem pri Domžalah; d Na zsjta meriJ, a zadel sebe. Bii je to kmet Ladislav Koijančič i zMeline pri Banjaluki. Koljančič se ni oziral na prepoved kn-a, pa jo je mahnit z lovsko puško v gozd. Ko je zagledal zajca, je pomeri! in sprožil. Toda nesreča je hotela, da je pri stfeiu poči'a puškina cev ter so se šibre zadrte njemu v roko n v telo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. V hiši Ferdinanda ŠtroTa so imeli sod bencina, ki je moral biti na -dnu poškodovan, ker jo ir, njega tekočina uhajala. Oni vačer je šla 50 letna postrežnica Ivana Pfeifer, ki jo vprav tisti dan stopila v službo pri Strosu, % gorečo svečo v roki mimo sod« bencina v kleti. Ko je prišla mimo soda, so so okrog vneli bencinski hlapi in V trenutku j« nastala huda eksplozija, ki je imela io tope posledice. Okna ia vrata je na celi hiši porušila ter jih vrgla na cesto. Plamen je v naglici zajel vso hišo. Meti ljudmi tia trgu je nastala zmešnjava. Vendar se je našlo nekaj pogumnih mož, ki so planili proli gneči ter skušali rešiti domače, ki so klicali ir. prvega nadstropja. na pomoč. Toda v hišo niso mogli, ker so skozi vse odprtine švigali plameni, ki so našli obilo hrane v razlitem bencinu. Možje so bili tako duhaprintotni, da so takoj skočili po mrežo, v katero strelja akrobat. Ale-nsič iz svojega topa človeka, in jo razprostrli pod oknom goreče hiše. V to mrežo so poslcakali d V aans&ia potok« .je «tosita. Ono so&ft-io se je utrgal oblak nad Celjem. Deževalo je tako močno, da je potok Sušaica nara&td v ■dobri uri za dva metra. V hudi uri je med ploho -dežja bila tudi toča in udarjala strela. Po nevihti je šel posestnik Koštomaj s svojo žeao pogledat, kakšao škodo je naredilo neurje na njegovem polju. Za njima so prišli tudi tijuai štirje fantje in 20 mesecev stara hčerka Anica. Pot jiii je vodila ob potoku Sušnici. Mali Anici, ki je hodila zadnja, je spodrsnilo in je padla v potok Sušako in izginila v naraslih valovih. Ko je mati male Anice videla strašno nesrečo, se je še sama hotela pognati v valove, da fei rešita otroka. Mož ji je to zabranil ia .skuša! na kak drug način rešiti Anko, vendar se rau to ai posrečilo in so otroka šele drugi dan našli kakih sto metrov -od kraja nesreče. d Dve ari mu je *«Wa efefcmka skozi trapih, V Framu pri Mariboru se je pripetila smrtna nesreča, kateri je podlegel mladi krčmar Anton Jarc. Pokojnik, ki je rodom iz Rač, je sicer po poklicu električar, zaposlen v mariborski tovarni Kovina. Pred nekaj leti pa se je priženil v Fram ter sta z ženo začela gostilno, ki ja je vodila njegova soproga, jtarca so vsi Framčani imeli radi zaradi njegove blage, dobre narave. V nedeljo je bil naprosen, da izvrši neka popra- iz prvega nadstropja Stvoscva žena Antonije, njena sinova Franc in f-eji in inaribosski tekstilni industrijec firen, dočim hišnega gospodarja Strosa v trenutku, ko je nastala eksplozija, si bilo doma in sa jo ualmjal v vinogradu. V tistem hipu je prišla tia [•oinač tedi ptujska požarna hramba in so gasilci napeli vse sile, da omeje nevarni požar. Posietii« bo jun je ogenj pogasiti, medtem pa »o nekateri izmed gasilcev vdrli v hišo in šli iskat služkinjo Pfelferjeva. Našli so jo v kleti. Obtoka, ki ji je bila prepojena z bencinom-, je gorela na njej kot živa baklja. Strgali so ji goreča oblačita s telesa in jo sk-oai nk> okence spravili na ulico. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu v groznih mukah amrla. Ker je eksplozija vrgla raz streti« mnogo opeke, okna in vrata na cesto, je bilo 'ranjenih veS oseb. Sa Strosovi hiši cenijo škodo na. 200.008 -dinarjev. T* 1 Sod benema se ie vžgal vila na električni napeljavi v župnišču. Rabil je v to svrho kontrolno električno svetiljko, ki jo je pa hotel šele napraviti. Podal se je v klet, kjer je imel urejeno delavnico. Bilo je okoli 2. ure popoldne, ko je delal v kleti ter je hotel s kleščami preščipniti električno žico. Ni pa pazil pri tem, da je bila žica nabita z elektriko. Ker je stal na vlažnih tleh, ga je zagrabi! električni tok ter ga podr! na tla. Dasi je teklo po žici samo 220 voltov, vendar je zadostovala ta sila, da je Jarca ubilo. Elektrika je namreč tekla skozi njegovo telo skoraj dye uri. Ob štirih popoldne je prišla njegova žena pogledat, zakaj moža ni iz delavnice. Ko ga je zagledala na tleh, je presunljivo zaklicala, nakar so prihiteli gostje, ki so z lesenim drogom izvili ležečemu klešče z rok ter ga tako oprostili smrtonosnega dotika. Zanesli so ga na prosto, začeli z umetnim dihanjem ter poklicali zdravnika, ki mu je dal injekcijo v srce, bilo pa je vse zaman. d Na j.odbana r'.,savske banovine je streljal. Dne 18. junija se je prijavil za sprejem pri podbanu donavske banovine Svetislavu Rajiču 1 avle Popovič. Pavle Popovič je bil že občinski b ' 'nik, dc~a i,- vasi Pekič, ter bivši vojni prostovoljec. Med avdijenco je Popovič potegnil rt Iver ni dvakrit ustrelil na podbana. Streli f . odrana zadeli med prsn:— košem in trebuhom. Tretji slrel si je Popovič pognal v usta. dfc na so v nezavestnem -'anju prenesli v salta torij Jakovljevič, Popovič pa je obležal na licu mesta, dokler niso prišli organi policijskih oblasti ler vzeli potrebne podatke. Popovič je mrtev in so ga nafoo prenesli v mrtvašnico. Napadalec je bi! v Avstriji v kadetnici, katero je končal in nato odšel v Brno. V Avstriji je končal kadetnico ter nato odšel v Bosno, kjer je v avstrijski službi kot intendantski častnik služil. V času vojne je vstopil med prostovoljce. Kot prostovoljec je po končani vojni dobil tudi zemljo v Feketiču, Na podbana je streljal, ker je izgubil službo. Stanje Rajiča je težko, vendar zdravniki upajo, da bo ostal pri življenju, razen d Še dve žrtvi strele. V Skomarju, eni najvišjih vasi na štajerskem in domovini slovitega »pohorskega« pesnik Vodovnika, je zahtevala strela kar dvoje žrtev. Nevihta je zajela na polju posestnico Veroniko Kovše in obe njeni delavki, Barbaro Tepej in Antonijo Mirnik. Silna ploha, ki se je nenadoma vlila, ie pognala vse tri ženske v zavetje mogočne smreke, ki stoji precej samotno. Komaj pa so se stisnile pod goste veje smreke, je že udarila strela v drevo. Razklala ga je od vrha do tal, pri tleh pa je zadela v ženske, ki so tam iskale zavetja. Vse tri je oplazile ter so obležale negibne. Čez nekaj časa, ko se ie nevihta polegla, je prišel posestnik Anton Kovše gledat na polje, kje je žena in delavke, ker jih ni poslali v Vitanje po zdravnika dr. Silana. Ta je res prišel. Mogel pa je ugotoviti prt Tepejevi in Mirnikovi samo srart, dočim je posestnica Veronika Kovše prišla po daljšem umetnem dihanju zopet k sebi ter je sedaj že izven nevarnosti. mvi grobovt d A kar si spravil, čigavo bo? V mari-boru je umrla vseučilišnica Herica Skaza. — V Št. Vidu nad Ljubljano so položili v grob učiteljico Urško Porenta — Na pokopališču na Viču so djali v gomilo Alojzijo Košir roj. Cudnik. — Pri Št. Ilju v Slov. goricah je za- RAZGLED PO SVETU Bratomorno klanje v Španiji Dne 19. junija 1937 jo po krvavih bojih padla nacionalistom v roke baskiška prestolnica Bilbao. To je eden najvažnejših dogodkov v žalostni zgodovini bratomorne špaaske vojne. Z Bilbao in je nacionalistični general Franko zasedel eno najpomembnejših pristanišč. Vsako leto je namreč prihajalo v to veliko Špansko luko okrog 5000 ladij. Z zavzetjem Bilbaoa so dobili nacionalisti v izkoriščanje ogromne železne rudnike, ki katoliška cerkev s Papežev paviljon na svetom! razsiavi. Pariško svetovno razstavo poseča dnevno ne stotisoče ljudi. Med najlepšimi paviljoni je katoliški. Na kupoli je križ, viden daleč na okoli. Na vrhu vitkega zvonika stoji kip Matere božje, kakor da bi ta hotela vzeti vse poslopje v svoje varstvo. Sredi paviljona je dragocen oltar, ostali deli pa razkazujejo veliko misijonsko delo Cerkve. s To in eno. Ob priliki birmovanja v Idriji je imel goriški nadškof Margotti pridigo najprej v slovenščini, nato v italijanščini, — Dvojezični jedilni listi so sedaj v veljavi v mnogih gostilnah v Julijski Krajini. — V goriški bolnišnici je umrl slovenski rojak, bogoslovec Vladimir Levak. — Ogenj je upepelil domačijo Josipa Simsika v Gorici. -— Požar je uničil v Cezsoči pri Bovcu hiše Alberta Kopija, Franca Šulerja, Jožefine Berginc in Ljudmile Komec. — Ob Idrijskem potoku so našli truplo 23 letne Angele Jur-man iz Podrtije. — Granata iz svetovne vojne je eksplodirala in hudo razmesarila 12 letnega Stanka Zvetrižnika, 14 letnega Štefana Juga, oba iz Kala pri Kanalu in kletnega Marija Bavžona iz Mirne, s Ker ni rešila slovanskega vprašanja, V Švici je nedavno izšla knjiga izpod peresa učenjaka F. W. F8rsterja, ki obravnava nemško vprašanje v Evropi. Posebni odstavki se bavijo s staro avstrijsko monarhijo, ki se je po pisateljevemu mnenju razbila, ker ni rešila vprašanja Slovanov, Cesar Karel je bil pripravljen dati slovanskim narodom samoupravo, a njegove načrte so preprečili spal v Gospodu meščanski učitelj v p, Franc Ehrlich. — V Plavy-jn na Češkem je preminul veleindustrijalec Frančišek Bruna star. — Na Pšati je umrla 84 letna vdova po cerkovniku Marija Slabanja. — V Polhovem gradcu, jo odšel h Gospodu po večno plačilo posestnik Franc Koritnik. — V Ljubljani so umrli: kapelan v p. Karel Halik, Marija Her-gerig, učiteljica Hilda Krušig, dijak tehnične srednje šole Janez Bulovec, nadstrojnik Pavel Kollvitz in Marija Megušar roj. Pasetzkij. Naj počivajo v mirul so v baskiškem gorovju in ki so sploh nal. večji v Evropi. Zadnje leto so li rudniki dali nad 5 milijonov ton železne rude. Zavzetje Bilbaoa po nacionalistih je tudi velike vojaške važnosti, zakaj general Franc« bo sedaj kakih 60.000 vojakov, ki so ae boje-vali na severni baskiški fronti, usmeril pred Madrid. Padec španske prestolnice pa bi ie!o pospešil odločilno zmago nacionalistov in ua-pravil enkrat m vselej konec komunistični strahovladi v vsej Španiji, kar Bog daj! avstrijski velenemci. Cesar se je nemškemu odporu vdal, usoda monarhije je bila zapečatena. Pisaielj posveča pozornost tudi novi Avstriji in pravi: Avstrija se bo spet znašla, če bo oživila pravo nemštvo. Storiti mora vse, da razvije novo federacijo s sosednjimi narodi evropskega jugovzhoda. Tako bo m delovala pri preustroju Evrope. s Razno. Na posledicah raka v ustih je po operaciji umrl Valentin Božič, p. d. Ko-bovnik, na Kobli pri Cerkvi. — Nagle smrti je umrla vdova Katerina Zanker p. d. Kari-janarka, v Goricah pri Podravljah. — Vojvoda Windsorski je s svojo soprogo napravil že več izletov, tako v Beljak in v Dobe oh Vrbskem jezeru. V deželi namerava ostali 3 mesece. — Duh. svet. Janez Lam p redit, župnik v Mariji na Žili, je praznoval svojo petdesetletnico. — Na Dunaju so prepovedali neko športno prireditev, določeno za dan obletnice Dollfussove smrti. — Na Humu pri Tinjah je umrl 73 leini posestnik Jožef Hobel, — Pogorelo je Vrhovnikovo pohištvo p" Grebinju. — Na Dobraču se je smrtno ponesrečil uradnik Bleiberger B. U. Harald Forster. s Za pospešitev poslovanj« pri pariškem magistratu. Praški mestni svet je sprejel predlog novega župana dr. Zenkla, da se razpiše nagrada 50.000 Kg za najboljše predloge, kako pospešiti poslovanje na mestnem magistratu. Tudi č,sl. vlada se trudi, odkar je ministrski predsednik dr. Hodža, da bi se poslovanje državne uprave sboljšalo in pospešilo. Dr- Hodža je ob svojem nastopu opozoril državne uradnike, da pride beseda aKt od latinskega glagola agere, kar se pra« »delati«, ne pa pustiti ležati, kakor se dela z akti. Prof. Lastovička je nato tudi že izdelal načrt, kako bi se moglo pospešiti delo v državnih uradih. Tako se v moderni državi bore proti birokratizmu. s Voditelj »Ognjenih križev« »n »Front svobode«. Marsikomu je znano, da vlacta Franciji ljudska fronta pod pred.sedsw>'; Bluma. V ljudski fronti so zvezani radiKm, socialisti in komunisti. Proti vladni fronti se je pojavila te dni »fronta svohooe • V novo zvezo sta vstopili stranka r®P" kanske zveze, katero vodi bivši nun Marin, in skupina, katero je ustanov« » danji komunist DorioS. Doriot je jezen na ljudsko fronto, ker ga ja Blumova vlada odstranila kot župana v mestu Sv. Denis pri Parizu. Za Marinovo stranka po večini volijo katoličani in je dobila pri zadnjih volitvah dva in pol milijona glasov ter Šteje 63 poslancev in 42 senatorjev. Marinova stranka in Doriotova skupina sta se spojili iz taktičnih razlogov, ker si hočeta pri prihodnjih volitvah priboriti znatno večino. »Fronto svobode« je na začudenje odločno odklonil polkovnik de La Roque, voditelj »Ognjenih kri-iev< in po njihovem razpustu vodja socialne stranke, kateri očitajo fašizem. s Grožnja ministra sta vere. Nemški minister za vere Kerr! je zagrozil, da bo nemška vlada izvedla ločitev cerkve od države, če bi se cerkve še nadalje upirale vladi. V tem primeru no bi cerkve dobivale nobene državne podpore in odpravili bi se tudi vsi davki za cerkve. Najtežje pa bi bilo, da bi se krščanski nauk odpravil v vseh šolah. drobne novice Padla je francoska, od komunistov podpirana frontarska Blumova vlada. Prepoved vseh komunističnih organizacij je potrdilo ljudsko glasovanje v ženevskem okrožju v Švici. ali fc šla v smrt za sina Ono nedeljo popoldne jo silil dorasli sin I, svojo mater Terezijo Strnad, 44 letno ženo delavca iz Cinkarne, start ujočo v Lipi pri Te-harju, da bi šla z njim k nekemu kmetu v Pečevje, kamor je bil le-ta povabljen. Mati se je temu upirala, ker se je rajši zadrževala doma, končno pa je vendar šla z njim. Gospodar je oba pogosti! z vinom, prav tako tudi dmge fante, ki so bili pri njem v vasi. Od vina so se nekateri fantje kmalu razvneli in začeli izzivati sina I. tako dolgo, da se je med njimi razvnel pretep. Eden izmed vinjenih fantov se je nato zaletel v sina L, zraven pa jo priskočila mati, ki ga jo branila. Napadalec se je otepal matere in kričal nad njo, da jo bo vrgel čez skalovje, če se ne bo od- stranila, ko pa ona tega ni storila, jo je pograbi! in sunil čez skalovje precej goloboko. Revica, ki se je junaško borila za svojega otroka, je zletela z glavo naprej, tako da ji je pri padcu počila lobanja. Okrog nesrečnice, ki je ležala nezavestna, se je zbrala takoj množica ljudi, ki ji je nudiia pomoč in odredila njen prevoz v celjsko bolnišnico. V Celje so jo takoj prepeljali okrog devetih zvečer, kjer so jo takoj operirali. Zdravniki v celjski bolnišnici so ves teden obračali materi, ki j® iz svoje velike ljubezni postala žrtev, izredno pozornost, vendar se jim ni posrečilo, da bi jo oteli in je v petek zjutraj izdihnila. Žalost prizadete družine je nepopisna, zlasti žaluje za materjo njen sin, ker se je zanj žrtvovala. Krhava zgodovina Sovjeiije Potoki krvi spremljajo rusko revolucijo od njenega pričotka do danes. Najprej so padale v stotisočih glave pristašev carske Rusije, za njimi so padale žrtve protisovjetskih zarotnikov, danes se po smrlnih obsodbah redčijo vrste med sovjeti samimi. Zinovjevu in Kamenevu, Rykovu, Buharinu, Radeku in tisočim drugim obsojenim bivšim sovjetskim mogočnikom sledijo na krvavi poti gospodarji sovjetske armade. Osem najvišjih generalov, med njimi bivši namestnik vojnega komisarja Tuhačevski, je bilo minuli teden obsojenih ca smrt in ustreljenih. Obdolžili so jih špijonažs v prilog Nemčiji. Pravega ozadja strahovitega uničevanja gradilcev sovjetske države in vojske je težko razkriti, očitno je le eno, da jo Rusija še vedno v prvih dneh svoje revolucije in da se v njenem ozadju vedno jasnejša kažejo obrisi peklenskega tirana ruskega boljševizma — Stalina. RAZNO Medicinsko čudo. V veliki porodnišnici v angleškem Glasgmvu ae je zgodil edinstven slučaj: neka žena je nosila pod srcem dva otroka, ki pa vendar nista dvojčka. Nato so jo spravili spet v bolnišnico in so tam ugotovili, da bo v kakšnih 4 mesecih spet rodila, zdravniki stojijo v tem primeru pred uganko, ki »e do6iej po človeškem znanju je ni pripetila. V največji zakladnici ,v«fa. Zlato k srebro »meriške države se naha-1J v posebni podzemski zakladnici v New Yorku, f"k>vi oo debeli 2.70 m na znotraj zaščiteni s wnami iz trdega jekla. ' teh podzemskih nad-kopjih so skladišča zla-j? m srebra, ki je spravljeno v posebnih vrečah, srebra n. pr. se nahaja v (h prostorih za i 500 «». /lata je tod za okoli j, milijardi dolarjev V ja»tem prostoru imajo ffe*i stalno za 12.000 v„ i Pernatega denarja. L l dan gre°o * tir i to-A,„ •?, vcev v promet. AmcnSki denar ee siam-.;treje obrabi, ker križani ne nosijo li«t- L, Oanghofer: 30 Martini klošief Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Pozni?. Tu je na bregu stal Viho in odvezoval brod; na ukaz matere Mahtilte se je hotel odpeljati na jezero, da bi pogledal za Zigenotom. Že jo stopil na splav, tedaj je kliknil v smrečju skobec. Osupel je Viho prisluhni! — še dvakrat so je razlegel klic, in tedaj je stekel hlapec proti drevesom; zakaj vedel je, kdo se je vedno javljal na ta način, ako je imel vzrok, da je tajil svoj glas. Ko je prišel Viho do gozdne sence, je obstal in začel opre-aovati naokrog, toda zapazil ni nikogar; tiho je posnel skobčev klic, in odgovor je prišel globlje iz gozda. Viho je skočil čez podrtino in mahovite skale. Kar jo v najbolj gosti senci zagleda! svojega gospodarja sloneti m drevesu; težko je sopel, kakor onemogel od naglega bega. »Toda, gospod, kako prideš sem v gozd? Saj si so vendar odpeljal z enodebelnikom? In zakaj...« Tedaj mu jo zastala beseda; prišel j« tik do Zigenota in prestrašen obstal. Mokri so viseli Zigenotu lasje čez senca, njegove oči so bilo globoko vdrle in so gorele, ustnice so drhtele, in prstena bledica je pokrivala njegova lic«. Vsa njegova obleka od obuvala do vratu, jo bila težka od mokrote. Na levi rami jo bil brezrokavnik raztrgan, in redka kri mu je tenko curela po goli roki, kjer je bila vsa koža razpraskana. »Gospod, gospodi« jo zavpil hlapec m sklenil roke »Kaj se jo zgodilo?« Zigenot je stegnil roko proti Vihotov m ustam n hlapec jo umolknil, Ribič se je vzravnal in rekel tmo s tresočim glasom: »Viho! Tvoj gospodar sem!« Šepetajo jo prišel odgovor: »In jaz tvoj hlapec, lastnina tvoja pri življenju in smrti.« »Moje je tvoje telo, tvojo kosti in lasje, moje jo tvoje oko in uho... a vse ti darujem in hočem samo tvojo zvestobo, Prisezi mi v roko!« Viho se je dotaknil s prsti ustnic in položi! dlan v Zigenotovo desnico. »Najini roki se stiskata, Viho, kakor leži kamen na kamenu. Stoj ti zame, kakor hočem jaz stali zate!« »Gospod!« je jecljal hlapec. »Zona me prehaja, če te pogledam. Kaj se je zgodilo?« Zigenot je oprostil roko. »Cul boš. Zdaj pojdi domov. Danes ponoči sem sne! očetov meč s stene in ga skril v svoji čumnati pod volčji kožuh na postelji. Pojdi noter, iu da mati in sestra ne opazita, porini orožje skozi okno in mi ga prinesi.« Viho je hotel oditi; a se je zopet obrnil in vprašal: »Kaj naj povem doma? Skrbelo jih je zaradi tebe!« »Povej, da sem se vrnil in da imam pot k županu v Šenav.« Medtem ko je hlapec hite! proti ogradnim vratom, so je spustil ribič na skalo, odluščil z nje krpo mahu, zagrabil peščico črne hladne prsti in si jo pritisnil ca p©, koče opraskiine na svoji roki. Komaj se je zavedal kaj dela; njegove oči so strmele v prazno, ustnice je imel trpko zaprte in med obrvmi se je kazala guba, bridka ko urez z nožem. Ko se je Viho vzpenjal pri griču, mu je priletela nasproti Edelrota. »Aii pride? Ali pride?« Hlapec je povedal, kar mu je bil naroči! Zigenot in ob radosti, a katero je Edelrota naznanila to veal materi, se je mogel Viho neopažen zmuzniti v čumnato. Prinese! jo meč v gumo. Zigenot je izvlekel široko rezilo* preskusil ostrino, ga porinil v nožnico in položil meč čes B* PO DOMOV S MI Slovenski tmmSm ftfom v Sb»eitfgrod!ca Vsa .Slovenija je 30. majuika veselo praano-vala 20-letiiico naše narodne odločb!-. -majnjSkc deklaracije. Tudi naša meja bo spregovorila. Dne 4. julija priredi siovmijBgrsSk« JRZ veliko manifestacijo v proslavo majniške deklaracije. Ka ia-bor »me }>ovauiii tu4i voditelja slovenskega narod«, g. ministra Korošca. Naj ia proslava združi vse obmejne okraje okoli našega voditelja! — *"«t>im® Ssotasnrje in narodne no«j. da povadigneje •ta-nast! — -©b doselita b* m trgu -sprejem dr. Korošc.a, iiBto izročitev diplome častnega meščanstva slovenjegrajSfcega, nato pa slavnostno zborovanje. -Sodeluje velik pevski itbor vseh okoiiS-Jsita :?>evcsv m »e« •godb. -- Vsi m tabor t •Sorenjnortk*! S^msmeim imibmr zw dehamia Dne 4. julija bo na Sltnovrafr pri Kostanjevici pramratni tabor. Ob SO bo sv. ust«« z. ljudskim Ijpetjeni. Cerkveni govor -ima g. prost K. Cerin i». bosega rae^ta. Po ma?i zborovanje pred cerkvijo: pozdravi zastopnikov presvoimh društev, govor inž. Abseca, ravnatelja kmetijske šole na Grmu. Sodeluje Sentjernejska godba Vsi iskreno vabljeni! Prosvetnim društvom tmMiatsske cfeftanffe Prosvetne strožje Ljubljana otvarja vrsto svojih prosvetnih taborov in načenja naloge svojega Šrosvetnega delovanja 9 trfborom t Trnovem dne 4L jelija. Visokega pomen« 'tega tabora, bi je -obenem združen s proslavo 80-letiikse društvenega »obstoja v Trnovem ia blagoslovitvijo društvenega ■prapora, nad katerim je ptevtei pokroviteljstvo eden -prvin članov 'Erosvetuega društva Trnovo, .g. ban dr. Marko Katlaten. se brezdvomno vsi r polni meri zavedate. Zato ne dvomimo, da si boste v svesti tega potrudili poskrbeti za čim- vnijo udeležbo na 'tem taboru in s tem doprinesli obtl-eu det«ž i uslvet janju eieisjene ler v sito in moč skovane slovenske, katoliške, narodne in kulturne skupnosti. Vse .priprave in vse delo za tabor je Prosvetna zveza poverila Proav. društvu Trnovo. Zato nujno in vljudno prosimo vsa druživa, ki «o prejela okrožnico in vprašalno polo, da točno izpolnijo in takoj vrnejv, ker so priprave sicer ■zelo otež&bčene. — Odbor. SVabar ^mpmmhik mmim«? -m umi C«pSft3 od 27. do 29. junije 1957 Skozi d«MtkSj» so nafe katoliške .Mladinska organizacije ohranjale našo mladino zvesto mate-' rini besedi in veri očetov. "Skozi desetletja »o bili .dlani teioiiških organizacij -nepremagljiv« sraiati-t, ■ki « čuvala msS .n»rsrn ?nred .potajčeronj«®. 'SSij-veoahi katoliški možje in luitje -eo bili ,pe Sadi tisti, ki so pod vodstvom »vcs.usča narodnega prvo-bcritelia v nsjveftji *neri pomagali ustvarjati lasten dom, -nafto Jugoslavijo. Ljubili sv jo, se astijo žrtvovali. S svojim delom ao ualvaTjaJi edino 'trajne in zmagovite temelje vsake države: gosiii so pro-svtio. gradili -značaj«, tililepali s* katdlieremn. ki je ohranjal naš narod zdrav in prav radi tei^a močan in neupogljiv v najtežjih dneh. •IPriSii pa ao dnevi, m surovi. Naia mladina je morala prenehati s svojim tako pomembnim de-iom, .prepatrebnim u narod m državo. .'Naša m!»-di.'!a je marala zapustiti svoje domoue d.sms>ve kultur« in zvestobe Razočarana in .zagrenjena se je vprašala: ali je možna tolika krivica, ali smo si te •e&slu2iil, ali je fos hudobija 'človeka brezmejna? Mdlčala je as upala ia verovala v zmago (pravšne, v ssoajjo T«aisic«. Ne sisaianj! itapat a* .zbira v svojUs domovih, a^dI wa-braaai« duha i« srest, krepi .telo, zppst vrši dalo Ijiibeziii do tiarolSa iti dišave te mogočnejše kot poprej, ker k 'ljubezni, v pnafts&mi prt- ftaaajgnju trdo in jfrenko preizkušeni, a nikdar premagani. T& mladina se hoče zbrati v tiEočerera številu v 'Celju, d« tako »brana z -vseh delov slovenske zemlje zahvali Bo,gu 2» prestano preizkušnjo in dobljasio zma^o, da znava priseže v mogočnem zboru apriseSo zvestobe iBogu, tisr&du in državi, Ob spoznanju: tisoče nas je, enako mislečih in cnskn hotečih mladih ljudi, 'bo pa v njej zrastla še vetja moč, še večja požrtvovalnost in še večji pojum r službi Boga itn domervme. Slovenski možje in fantjei Vsi na tabor! Vsi v Celi«! .postane ta naS tiibor mogočen msjr.ik imed ipntcluMtje ri «veji kufidij! pri nna govore vse ()ito lajt giovensko. K» bi l« človek kou&uo aprostii. Taž niso Slovenci. Da jut pri trojem »kšetUi o ■miSib narodnih voditeljih luki> radi zaničljivo jo-•vore, pa lia prijM>va«itij«jo o eannernb v B^feiij tam Jjseko Ciiiiij«!ioko « iinikaki bajni indiji Koroniandijl, pri tem »l> slovenskih dinarjili žive, je pa res neflopustljivo. — Takega poletja, kol je letos, pa še ne. Dež na dež, pa se toča tu in tam. Zadnjo sonoto je še »hala udarila v goiUKidar:-iko jsoslopje j»ri Kfkofevil; v DulHi jiri Tinčki, ga popolnoma upepeifln in Se dvoje ii. vinSut je BfiHiij nu(!ii»ii, — ti« Itftki je inBla po večno iplaiSil« ittts l«ina vdAva SKiitarinu \ rtovfek. Pokiij njeni duši! :Ks).jliP!»b!iEjf. V dritib 30. .junija. I. i" 2 julija ito, kiikor običajno vsiiko ieto, v baziliki LurSko Morije v 'HRihorrbinrgu «lov««ia -tridnevnim v spomin nH-:ic[',i .poflvvsenm, Hpor^d te tridnevnih, k nt eru 1xk!ii vodili ,pp. k^pnoini, je fclndei: junija ob ti peta sv. niašn in pridiga. (Ii- Id pet« sv. niHŠa hi pridiga. Ob 'i popdldne krfžev p:',t in litanije. Ob večerni luči rožni venec - i. jul. je spored isti, ob jjvi * ssvečer gja rpvidiga in jutic litanije Matere tsolje. — S. jutrjs riti fi peta nveta mriša in pridiga Ob po! desetih procesija. Po -procesiji pritluja in illavsana sv. maSa — Želimo, da se te idmimmH »deMi etnw<*č Marijinih fs-atiloev ad bliat in daleč. tPrMiiuo :ter iz zmed in stisk današnjih ni obrriinio svoje oži na Njen oltar! SaupiH) jo prenimo pontofi in vnrstvn m težke trenutke našega življenja! ln ds bomo priHi nazaj na svoje domove popolnoma prerojeni, (irej Tsolena. j Od te ure hodim samo oboroženi-. Pogledal je kvišku. sViho! Po življenju mi strežejoic Hlapec je prebledel. iSedi sem k meni in poslušaj! Pred dvema dnevoma mi je .Švistnila Heninkova pu.šiea mimo vratu, in danes tne je tia jezeru oplazil kamen, ki so ga sprožile njegove roke. Odveslal sem z enodebelnikom jpod rnahovo skalo, da bi pobral nastavljene odice. Ko stegnom roko, čujera nad sabo tak! ia o je... ozrem se kvišku in že vidim hruččati kamen navzdol. A tedaj me je varoval nekdo, te »em ga poklical v sili, in nii dai moč. Kakor volk pred padajočim deMogi, tabo sem odskočil. Kamc in roko mi j® kamen p&srtei, in v tem ko sem planil t vodo. je *t«ešežla skal« ob en^kbelnik, da je votlo brano zteteio kakor strelica po vršini. Mene je odnesel val pod pre~ msno sten«.... skoro bi me bila verižna »rajna, ki jo nosim pod fjrezrrofcisvnikoKi, jniiegnila pod votlo. A .pravi Sas sem *e 4yei edl&nco, ki bila ob vznožj« mahove skale nškrnjena v poč. In motvoz je vzdržal! Biia ,je (snai-ii® vjvica, ki j0 J« ^pteila suoja Sotica! Za ^oananje, ^ kamna ni sprožilo uakijueje, mi ikl bilo treba ,a vrha oten© fieleslišati Heninkovega sroelia. Samo obraz in roke Jte :nad vodo, taks steni visel v jezeru, bil Jiho in Sak»I, mkler niaem slišal več, ne fieninkovegn koraka, t»e Potem mui pokušal,-da bi ««b mi&M steni kiiSel ^ostorcek, kjer bi mogel stopiti »a suh«. Bil j® tsd.pflsal, . vlek'0 J« ^ ®Qge, •kakor bi i:» M Trm grabil n me rad potegnil tja dol, kjer leži moj ofe,* Težko »opec je 2igeuot .nmolbnll. Vfl»> skoHl pokoiscu in dvignil roke .prati nebu. »Ali m v oblakih nikogar ve«, ki bi zagrmel in «asril? ati ne bo ,ze Imalii treffiila strela v Vaceirumovo Tiigo? ita bo odprta zemlja in požrla vse nioriišlm to ča-v življenju,t :2e doiiro, Vilm, in ne jezi sel ( j Kričal o a ue bi v stiski? Kdo pa naj nam pomaga, če ne moS nad nami? War proti Vacemams nismo brez brair.be kakor kose pred volit.Mi? Meniš, da bodo odnehali? Kdo naj ti pomaga? Kako se bog branil? Zigeuoiova pe«t se je oklenila držaja pri meču. -Ce bi Slo stuuo zame, hi že veue!, kaj naj storim. Toda napoti sta mi mati in sestra, ki me potrebujeta.r Njujgove besede so se izgubile v mriiiEtuije. -linkrat sanikrut nem ixmrhil, da sem svoje sestre brat... in m kazen tim, ,ne bom imel nobene vesele ure več ;Gospod?« je vprašal Viiho. Tedaj je prijel ZagmtA lilajtca za roko, iin t Ijoli «o nm privrele čea ustnice -faesade: »Viha! Kakor ipostrv sem, ki .je akočiia -na silho za rdeoo tevetlies. 1» zdaj leži i- pesku in .rwira sknprneti m ne mor® vet. aaijSi ipt»ti v vodo, kj»r je >domax >Ke .-nnumem 1e. Tvoja %eaod« je kakor oreh, ki ga ! moji aibja motajo sgristi. Ste ga in mi pdkaS jadro!« ! 'Eimrot 3® o^krafal -in si « tresočo se roko g^l čez i čelo. Oez &s je *rik«S: >Aii vež, zrtkaj mi strežejo po BiljeKjst?« i«ii tiri si.r >aojfja »s, -da s«, 'bom postavil -na stran enmoslancev, j ki so priIH jn m po pravici .((MpBdcirJi 'te zemlje.?: s?Res? Zc utegne 'biti tubo! A vzrdk, ki sera so nanj' ijpatnnil, leži Se malo t»Jj pri roki. Misli na svojo sestro, j •keiko je gladkega in atbsga dbraza ... in-pots® se s|»mrii i na Tacenmaove sinove! Ugrafbiii bi radi jaernje, jim je pastir iiapoli.c ; j >VAof!« j» jw.no zavpit Zigenot in škofi! pnkoncu. j ■Hlapec je htastno povedal, 'kaj jc ifliM "m videl, i je stal Heniiik pre9 ngradmn. nic, temveč stlačijo ban-kov« prujirosio v žepe-Ko sc vrne bankovec po gmovein času — navadno •v St do .6 mesacih — nazaj v .zakladnico, ga imi-čijo ter nadomesiijo z novim. Doslej sloviti jimerfki telov.iji -v lo » k latinico niso še udrli. ^egtfljna povoden! M Kita j« Ii eta. .Porušili ao K jezovi jezera ^eischaii-,ghu na iKitajskem. S®'"" •ke oo uteie.či povoilnu -»J1 strašne: mi)K) kvadrstmlj kilometrov zemlje je pM vodo, šest milijonov je -«a begu irrez vsaki" areBstcv. ak-ollo cenijo;«« .230 milijonov dolarjev-'Begunci ''litijo na !'«• * mor ;jt namenjenih še. ,staliso5s«' drugih iz isto-teko poplavljenih severnih delav SK-rtsja. 3j«tiraivo oBkrlije » •Rteftrrki. Nedavno se j' ocjpravila iz Hodiš v« družba !etwiHar.lw V°y .veastvom.fi. "župnika va«-ptfSčrne raddkop, -v t « se tki. 'Ortižba si ie "T: Ms nekaj rovov m.F' je, ke> .je. " staji m Vhod. i« ae podala v i^TC "Vsa družba ajga mrlita, ki «« f "S rm tam -naft«!«^ .»dela ttancts, rnSirila Vhod. mimo tudi v *eb dneh vredno sv. zakramente! Imeli bomo [»tem sladko zavest, da nas bo iur-jka Marija čuvala vedno i« povsod, čuvala nas, ki bomo poromali k Njej, čuvala pa tudi ves naš narod pred zmotami današnjih dni. Preska. Ne bilo bi prav, že bi zamolčali, da praznuje letos Jož* Okršlar, kmet prt Sv, Marjeti, svojo 60-letnico. On je o če 18 otrok, od katerih jih živi 13. Koliko skrbi in truda je moi prestal ln še pretrpi, da jih polteno preživi I Čast mu, j,er so v»i njegovi otroci zgledni in krščansko Miojeni, V njegovi hiši je doma delo in molitev, prav kakor je bilo pred leti v vsaki kmečki biSi. V njegovi hiši se vodno prav praznujejo nedelje in prazniki; v njegovi hiši bo na mizi le kriščan-iki časopisi, tudi javno se upa jubilant vedno nastopiti kot krščanski moi, ali je to pri občini, ijer je bil že mnogokrat obč. odbornik, ali pri raznib volitvah a!i kjerkoli. Kot kmet ni zaostal, ampak je vedno v dobrem smislu napreden. Zraven pa je mož, ki pozna dejansko krščansko ljubezen in zeto vsakemu rad pomaga in je do vsakega postrežljiv ter vedno vesel in prijazen. —• V velikih skrbeli za svojo družino, naj ga še nadalje podpira Bog ir> naj ga živi še mnogo let, io so naše želje k njegovemu jubileju. Miraa |S?č. V nedeljo, 13. junija je priredila Zveza kmetskih laniov iz deklet v Mirni peči tekmo koscev. V sprevodu je bilo 8 konj, 24 kolesarjev, okrašen voz ter nekaj tekmovalcev. Pri govoru je neznan človek skušal dokazovati, da tekma koscev ni hlapčevsko delo, pač pa narodno delo. Zdi ee, da je bil hud, ker katoliška cerkev ne vzame njegovih naukov o hlapčevskih delih v katekizem. Toda tekma je bila postranskega pomena, glavno je biia veselica s plesom, za katero so podaljšali policijsko uro do zjutraj, ko so kosci že" odhajali na travnike. Veselica se ie spremenila v ponočno taljenje miru, ki je imelo značaj politične posu-roveiosti Po cestah in križiščih smo to noč slišali marsikaj, kar ne dela časti prirediteljem in ne udeležencem. Gorje, če bi bili pred nekaj leti člani kake naše organizacije vzklikali jako, kot smo sli-Sali kričali to noč. Zaradi veliko nedolžnejših stvari «o bili naši ljudje obsojeni na leta ječe! Ali naj »e gremo zob za zob? Ali vetste. da zakoni, ki so tepli nas, se vedno veljajo? St. Jani a« De.f®Bjsiies». V nedeljo 13. se ie vriiU pod okriljem učiteljsiva mirenske in deloma poiavske doline v Št. Janžu veselica pod imenom DruSiva kmetskih fantov in deklet. Na tej veselici I« bil glavni program »Velika tekma koscev«, ki io i« velik plakat oznanjal po mirenski in posavski Družinska zgodovina Zgodovina vsakega naroda se dela iz zgodovine posameznikov, še bolj pa posameznih družin. Kolikor natančneje poznamo te, toliko lepša bo zgodovina naroda. Biti pa mora napisana, toraj tudi družinska. Le Skoda, da smo Slovenci to splošno zanemarjali. Še več, prav nič nismo skrbeli za to. Ciste studenre smo zgubili, zdaj pa pregledujemo motne vire — stare listine v arhivih drugih r,«ro~ ra 6000 Din ie uporabljena v blagor revežev za javna dela, Da, ceste, kako ste raztrgane! -— Gad je pičil kravo Janeza Špolar s Trebelnega. — Sadna lellna dobro olseta. Trbovlje, Na zadnji dan Marijinega meseca maja so zvonovi turobno zapeli poslednji Ave blagemu, kremenito raačajuemu in strogo doslednemu Katoličanu Jerneju Bregarju, v atarnati 72 let na Sv. Planini sad Zagorjem ob Savi. Pokojnik je bil dolgo vrsto let cerkveni ključar, predsednik šolskega odbora in naročnik »Domoljuba«. Na svojem posestvu ja bil vzoren gospodar ter je mnogo storil tudi xa dobrobit cerkven« občin«. Izmed njegovih 6 otrok »• 4tve trije sinovi in ena hči. Dva »inova pa sta v svetre tudi ob ; takih prilikah roko v roki % ljudstvom in cerkvijo. Prisrčna slovesnost pa bo še dolgo ostala med na- i mi v najlepšem spominu. Brezovica pri LjsfeijesL Kljub veliki potrtosti j našega ljudstva radi zadnje n«vibt«, ki i« opusto- i šila polja, je bilo v nedeljo vse praznično razpoloženo. Proslavili smo 20 ktnioo rnainiške deklara- j cije. Točno ob napovedane«! času je bila prostorni < dvorana Katoliškega doma potna do zadnjega ko- ] tička. Pevski zbor pod vodstvom g. Severja ie zapfcl j nekaj narodnih, kar ie zborovalo« prav posebno i RAZNO Vidno MMMijt. A: Ali tvoj sosed tastuje ono hišo. ali jo iraa samo v najemu? B: Samo v najemu. — A; Kako moreš to trditi? — B: Ker žve-plenke prižigi ob steni hiše ar številk o človeškem telesu. Človeško ielo je čudo. katerega ne bomo nikdar docela dojeli. Z vsakim utripom stisne srce S8S gramov krvi v žile, v enem dnevu izvrši delo, ki jc enako sili. da dvigneš 876 roeterskih stolov meter visoko. Srce vrši le štirikrat manjše delo kot delavec, ki dela na dan osem ar. Moistcr-sko delo narave so kosti, ki združujejo trdoto in elasliciteto z najnižjo dopustno težo. Posebno elastične 60 kosti človeške lobanje, ki vzdržijo tudi trde m ostre udarce. Nekaj posebnega je okofi člove&kega glasu. Pod vodo so se ljudje že pogovarjali na 14 kilometrov daljave, 113 severnem tečaju se raziskovalci lahko v naravi glasno r izgovarjajo ns 2 kilometra daljave, če vzamemo, da fovori človek dve uri na ari, potem rabi dnevno 12.000 beeed, kar znese v letu 4 milij. besedi. Ce bi i5* W Hnuft - l O.. Tako so tudi storili in so nato zaprli grofičino sobo proti hodniku in zastavili vrata z omarami in stoli. Grofica je sedla s hišno na posteljo in oba strežaja sta jo stražila. Prejšnji gosti pa in lovec sedejo v študentovi sobi okoli mize in sklenejo nevarnost pričakovati. Bilo je okoli desetih, v hiSi je bilo vse tiho in mirno in ni bilo Se nobenega znamenja, da bi nameravali motiti goste. Tedaj je dejal šestiiar: i Da ostanemo budni, bi bilo pač najboljše, da stori mo lako kot poprej. Pripovedovali smo si namreč vsakovrstne zgodbe, ki jih vemo, in če nima gospod lovec nič proti temu, lahko nadaljujemo.« Lovec pa ni le nič ugovarjal, ampak je, da bi pokazal svojo pripravljenost, obljubil, da bo se sam nekaj pripovedoval. Začel je: Saidovt doživljaji. Ob času Haruna Al-Rašida, vladarja v Bagdadu, je živel v Balsori mož, Benezar po imenu. Imel je prav toliko premoženja, da je lahko udobno in mirno sam zase živel, ne da bi se bavil s kako obrtjo aii trgovino. Tudi ko se mu je rodil sin, ni spremenil načina svojega življenja. »Zakaj naj bi še na starost trgoval in kupčeval,« je govoril sosedom, >da bi morda Saidu, svojemu sinu, mogel zapustiti tisoč zia-tov več, ge bi šlo dobro in če bi šlo slabše, tisoč manj? Kjer jesta dva, se nasiti tudi tretji, pravi pregovor, in če bo le kaj prida iz njega, bo imel vsega dovolj.c Tako je govoril Benezar in držal besedo. Kajti tudi svojega sina ni dal učiti trgovine ali obrti; ni pa opustil, da ne bi z njim čital knjige modrosti, in ker je po njegovem mnenju mladega moža poleg učenosti in spoštovanja starosti najbolj dičila spretna roka in pogum, ga je dal zgodaj učiti v rabi orožja in kmalu je veljal Said med svojimi sovrstniki in celo med starejšimi mladeniči za silnega borea in v jahanju in plavanju ga ni nihče prekosil. Ko je bil osemnajst let star, ga jo poslal oče v Meko na prerokov grob, da bi tam opravil molitev in verske vaje, kakor je zahtevala šega in postava. Preden ie odpotoval, je šel še enkrat k očetu, ki fi pohvalil njegovo vedenje, mu dal dobrih naukov, g« oskrbel z denarjem in mu potem rekel: >Še nekaj, moj Said! Mož sem in ne-da m nič na predsodke preprostega ljudstva. Rad sicer poslušam pravljice o vilah in čarovnikih, ker mi pri tem čas prijetno mine; toda nikakor ne verujem, kakor mnogi nevedni ljudje, da bi ti duhovi, ali kar so že, imeli kak vpliv na življenje in delovanje ljudi. Tvoja mati pa. ki 1« pred dvanajstimi leti umrla, tvoja mati je vanje trdno verovala kakor na koran; saj mi je nekoč n« samem, ko sem ji prisegel, da ne povem nikom"r razen njenemu otroku, zaupala, da je sama od svojega rojstva stala v zvezi z neko vilo. Jaz sem se ji z^ra. ( tega posmehoval, vendar pa usoram priznati, da so se ob tvojem rojstvu godile reci, ki so presenetile. Ves dan je deževalo in grmelo in nc ' j je bilo iako črno, da še brati nisem mogel brez iu • j Ob štirih popoldne pa mi je bilo sporočeno, da se m1 i je rodil deček. Hitel sem v sobane tvoje i matere, d9 toda vse j bi vide! in blagoslovil svojega prvorojenca, , v Zemira, tvoja mati, je poslala vse ven, ker je njen« hišne 30 siale pred vrati in na moje vPrat^n, so odgovorile, da ne sme sedaj nihče stopiti v ' »__i'L .......s - - ____i~i- _____ kpr le af>rei" Krni immo deimM navdušilo. Sledila je deklamacija. S prikunljivimi besedami naiii je nato v lepem govorit predsednik JRZ i, Kristan Srečko razložil zgpdavino in pomen najske duklaracije. Za rvoj tovor je žel veliko odobravanje. Niti eno oko v dvorani pa ni ostalo suho, k„ so nara člani Pros-v, društva v dramatičnem orizoru pokazali sliko ia iivlje iis na deželi v času, Io jp ves slovenski narod pc-nagal svojim voditeljem graditi svoja Boljšo bodočnost. Za zaključek proslava je bila zopet pesem, katero je vsak v svojem srcu poi.asa! na svoj dom. Omeniti moramo, Ja se je proslave udeležilo tudi več uglednih mož, fantov in deklet v družbi svojega mladega župana i/ sosedne občine Log, Fndbreeje. Slovensko kal. izobraževalno društvo priredi veliko tombolo. Prosimo, da hitite t nakupom tablic po 2 Din. Bo, 10 glavnih dobitkov, in sicer krasna sobna oprava, kolo. fotoaparat, vreča. moke,, blaga za, moško in, žensko obleko, itd. Vseh dobitkov, bo čez 200.. Sevnica, Prost, gasilska Seta. priredi v nedeljo. dne 27; junija «b- pol 4 pop,, na glavnem trgu veliko tombolo s krasnimi dobitki, kakor: molzna krava, žensko in možko; kolo. cela koža podplat-tov, vreča moke itd; itd. Cisti dohodoli ie namenjen za gradnjo ®isilskRga doma. tferje-Potiljukm Ker je neznan zločinec uničil spominsko ploščo v galerijah, kraljeviča Andreja, bomo s primerno slovesnostjo odkrili novo plošč« dtie. 27. junija, če bo pa ta dan slabo vreme, na 29. junija. Sodelujejo vea goritinska društva. CWara«ije. Glavni jglrvornil«, wdnik g. Kmmearr, nam' j« v gjeboko. sasnovanem Spvoru, podal, ?4odhvino osvobajanja, sesJfijBČo.dslaž nao»i v. minula stoletja,. Sledila, je deklama«!)* Poljedelstvo; Prejšnji teden je deževno vreme močno oviralo vsa poljska dela. Ko nastopijo zopet lepi sončni dnevi, katerih vsi težko piučaku.-jemo, bo treba delati podvojeno. Koncem meseca: bo potrebno že drugo okopavanje koruze, pese m fižola, da očistimo njive plevela, kateri je posebno letos zelo nadležen. Kdor je sejal renico lil ogorčieo, jo bo moral kmalu požeti,. in sicer v ranih jutranjih urah, ker drugače se sfročja razloči m «e večina semena izgubi in raztrese. t reglejmo večkrat krompirjeve njive, če ni mogoče krompirja že napadla plesen. Prav »osebno »a moramo paziti na detetjjžčih, na predenico; pO- prvi koSnji se navadno močno razraste. Za-treli jo moramo takoj v. kali, ker drugače s« neverjetno hitro razširi in povzroči ogromno Škodi), tozadevna natančnejša navodila glede gravilnega zatiranja predenice. glhj v »Gospodarili* št. 22 od 2. junija 1987 pod »Uspešno zatiranje predenice :. Ce- opazimo na deteli.iaf.ih delsljpi pojal-nil-:, ga moramo izruvati in nikdar dopustiti,'da hi: papravil sem«: 'fkvnistvo: Marsikateri si že beli glavo, kako ho letos epravil seno, in to čisto upravičeno, Zaenkrat še vedno izgledat da Do. treba. «sako-sončno uro kar.nje'.!. Kosimo- le toliko- naenkrat, kolikor Moremo- posušiti- in spraviti. Dokler trava še raste, ne tt-pi toliko- od' dežja; pokoBeno- pa deževnica kmalu izltiži Sprano seno- je z«lb malo vredno. Ob deževnem vremenu- je bolje; da trava stoji, ker ne izgublja hranilnih snovi: Po košnji i je treba takoj raztrositi rede, da se začne- trava čimprej sušiti. Preko- dneva jo, moramo, večkrat "i --r-" r—miTrr-rii-r-v-TfTrri t rr^iVii. *,. i TiiiirrriMH 'i1*, rii'iii,,i iitf.i, ummtffL , obrniti. Pokošeuo travo., zlagajpi«, vsak vefer v kopice, da nam je rosa preveč ne jzlnži. Zjutraj jo pa, razgrnemo šele tedaj, ko ee je rosa osit Sla. in, je .ravnik že popolnoma suil. Siuns- na suhih tleh se trava hitro suši. Na mokrotnih travnikih izpeljemo, jarke, kd. odstranijo- vodo. Ob močnem dežju najlažje ugotovimo najnižjo točko, kamor usmerimo vodo, in padec zemljišča. — Do-j tičfti' posestniki, ki imajo več travnikov in, jih na f morejo istočasne pok«3iti,. naj: pokosijo najprej. | one travnike, na katerih, jp- trava, najbolj, razvita, j Začnimo: kositi prvi travnik, ko je še nekoliko, • prezgodaj za- košnjo.. Ako: sena pravočasno, poko-i aimo,. potem trava hiir.eje godraste in. je v.sletl ! tega-. pridelek. «tusa večji. Kdor ima na razpolago. • gnojnico, naj polije z njo. pokošen travnik,, in si-; cer ob deževnem vremenu. Z zgodnjo košnjo uni-1 čimo tudi razne travniške pievele. ! Prav teko moramo kositi, pravočasni* tudi : razne detelji;, ako- hočemo imeti- res dSibro- seom j Bdeča deteljo- jc- ireba- kositi sa zeleno- krmo, ka-i kor hiira za«ne- evetetf. Pbeneje- postanejo Hm-dlačice na- cvetnih- glavicah trde in lahko- Skoite-! jejo: zdravju živine, V kolikor je- ne moramo- pa-i kositi ob- Času cvetenja, je najboife-, da- ja- pok®-! «mo, in posušimo m seno. Bomafo detelja da najboljše seno. Se je pokosimo «b- zsčetta' evetnajai najpozneje par takrat ko je vsa v- cvetju, kožnjo- lucerne moramo tudi dovolj zgodaji iuvriSti-, in sicer rt k prej, ko> se pokažejo1' prvi en«ti, ker steblo lucerne še- prej- ateseni kakor steblo domače detelje. »Naša beseda« in petje moškega zbora.. Ob sviraaju godbe, iz Mengša se je, vsa. množica strnila v slavnostni obhod po Moravčah. Po-veličavali. so ga konjeniki, kolesarji, mladina v narodni noši. in društva s prapori: in zastavami. Množica je navdušeno vzklikala in prepevala nas-xjdne pe&mi. Lepo uspela prireditev, se- je. končala pr.&d. spomenikom, padlih, vojakov, k;ar jp g, dekan, spr^pvoril zakljtučno besedh. 8w KvisvvtR, Fantovski odsek, pritedi v -fcjt-.lia 2-7-. junija ob, pol 4 pupoldiie na- vi-tu g,. Zupančiča -v Kamnioi, s^oi, pr«i o r f. n.i aa.st.ag z izbranim sporedom, Sa- sporedu ja. k), trimufa. ločJt in jgivar. Maši fanifr bodo, nastopili na. vsah. (tradljli, ji za kar se z veseljem, pripravljajo, odttaa je pri nas j! ustanovljen fantovski odsek. Sodelovala Bo godba. I iz D. M', v Foljjt. Vstopnina 4 in 2 din.. Po prireditvi ji bo na. senčnatem, vrtu preskrbljeno, za oSrcpčilk., i' Vabimo vse, zlasti pa okoličane, da jjridejo v obiE-, nem številu ter navdušijo naš® še k vztrajnejjianHt | delu. ICara. bomo šli — v soboto ia nedeljo,, 10. ia, 11'.. | julija? — V Kamnik. — k. slavnostni Kalider-onovli igri »Veliki, oder Svata«, ki, jo bo na prost»m pred«' vaja!, frančiškanski. pcvsla zaor s. sodelo.vMijem, čfe-notv H!Bkiisj»kaga in. neveIJškaj^ zgara. Vsi ti sfi že prodna vatUjc za. nastop,. žfci: Sr oBojčka, >te t!: ga-ifem v tvojem esetimajstem itn ne v dš-ajšefeni letu, km: odpotsujBš. ia se jaz; masti*, preden, se vrneš, pneantlnii ki svajinr očetom 11» vidim nobenega pametnega vmAsb, zaioji M ti mgss^l ša dste- teŠ thiaji ostatii, feakon jer želela, tvoja- štabna maiji Mffi-is pamstom. mladnaič- ak ki ienrjen v rabi oroi^a, lat« bi. imet štirišarivajset let;; zate to dam psiav laiio: Mtko pissgtežim ase. potafltetnegai. tealior 5« bii imel, £« dvajset lah. In: zdaj. pojili v- nsiim iu misli v ace# in nesrečiv peedi kater® ni^: to ndbe ofe-Martije; na: svojega oeetas.* Tato: gowori!: Beneisen- ia HalsoBe; ko: je ode pravljal svojega ainat na poti. Ganjen: se> je poslm-.il SMd od isjegfl^. sfc obesd; oisnlr vratu,, vtaknil piš&ilftes m pas,, se zavihtel m konja- ki odjjezdii na kraj, kjet- a«' j® ziiisate, karavaiur za nai pot v: Mefeoi V kratiteMn se- je: nahrata okoli: osemdeset v«Hilodtw. to mnogo: stotim konjenikov;; karavana s« je- adprai-vila. na: pot far S»id: odjeadjl skozi vrata, svojega* rodnega' mesta: Brisane, ki ga je zapuščal a- dolgo easai 7ia.< Safata j« bilo- tais»i potovanjs- nekaj nevega;. mmisikaj je videl: zdaj prvič- in !», g» js> iMkalita) rae-treslo.. Ko pat so; m bližali puščavi; te je pehrajjna, postajate vedno bolj enolična ia sanistoav j«; začeli raas-mišljati w temi te onem, modi drugim tudi « besedah,, g, katerimi ga- j®- odpustil- njegov »če Bmoemi. IavlaJsei je: piščalko), jot od vseli starani ogkdoval; in slednjič naatevil nai natas,. dse bi posteiBil;, kakžen-gias daje- od sebe-.. A. glej, nobenega glasa ni. hšlo; napenjal je lici in pihal na vso moč, toda vse- zaman.. Nevoljea j» vtaknil, piščalk«,. M jis bila b»ea koristi, zepefc za pas, Pa fcmaiu so? se ha-vil« njegove- misli) zopet »- skrivnostnimi) besedami njegove maitara. vw; kar Smrelf t svojaiK žhdjgjiju. g-av.ori,. za,pisa!i v ui' imeli; «& koitr cu. knjižnico,, lia.- tena bi ct&ttgaiii celili dVa. liso« MU knjig, Ali bi bile faks- »^aljsajak«, Kiijiaik-e večje gri: mask ifi aH žanskal):,, raasadir (e sarnH" IHas^i eaaat fite'S|. jj» i.iclui t 8 % mih'- ionov «wtai»i{i J3 j nalijifr* iiot dinarjev} z« saana n.Tr-j^slšie. Tvoraka B>»a ds horaieoi Iti izdMlsjfe aste» inoiliife vzai!» č(«v«ilii, po. ©koli ogromne- dvorane se prentikaf tekaft nas. tfe- premika ««• eiia-koriienioi. msavei stmk,®-mat Vsaiiife 3, sekund-, s« ustavi m poli minute, M tam času, s^rahijo, kovinske roke na, pasu aa na>-h»ja|o& a,v4ai5obilsk« dm-le,, jih. zbijajo,. sesta.vijajp< ia uravnava •'.!. V vsaj", tvornici aii višati delavca,, la naatanlj^icč za, nadziranje stroje« poslujejo.. Tv stojim tako. nevoljen med- iiiStiami predi vrati, se iiftiiadtunat nebD gasili liakor Se- nikoli w najbolj čndiuo je bite to( da sa je te nad našim ^ihim mestom: Britev* impenj«do> čistoi modl«> nebo, •teli' in okoli; pa h»- bili deteli, črnii oblaki ih bliski »i švigaij ii® g«, vili v, tem kolbttarjm fto- sem, še ta prizor radovedno opazoval? so. se naglD, odprla vrata ®>1» žena; jaz: pa, som- siuižabniaam velMj naj. še sunaj počakajo; iu sem stopili sami v soboj da bi- tvojo ®stnr vprašali, zakaj, se je zapiila- vaiijfii Tedaj mi f ndelitol: nasproti. Isise., anuunan- v.anj; rož, kitočkuv ® biacint,. da, senu se skoraj onesvestili. 'Rvojji, mati te ®1' ie položila: v Baooejp te kazala attenem. na- ara-™10' Riščaika^ iti. aii jp» imeli okolii vnatu, na- zlati ^fižici; drobni, kat svila. xDobra, žena, o> kateri sem 11 "»koč pripovedovala*, jfs- biia tulfflj&s jp rekla tvoja »ia je date te vetaito toojjamui deffltni« %Ha. je torej, ea«owuiaav. te jp vnemo zvedniia in, zapueMa Wnj, poj rožaJi, te iiagpljniJi.?« sem dejal' smejo to. ««v«ino, »Ali- lahko bi bil® podarilai kaj boljšega to piečalkov immuho mošnjo polno, zlata,, konja i N. takega.* Tvojai mati, pa- me |e- prosila,, naj se . rogani. ter r-asarjene spremene vile lahka olag<«iw v, nesrečo. Ustreli sem, ji in, molčal; ker jp bila, bolna; P^neje nisva več govorila o tem čudnem do-Lh ' Mini,° ie 5est let; ko je čutila, da mora v „ m.8v°.ie mladosti umreti, mi je dala piščalko in da f ' "ai n J® dam, kadar boš* star dvajseti let; i namreč tudi eno uro prej ne smem- pustiti od e: Ufmitla je.. Tu- je- toeej: blago so spravili v sredo, vse je bilo priprl J na napad. Temna gmota se jo premikala počasi pi ravnino in je bija podobna velikemu krdelu stori i> ki so na potu v daljne dežele. Polagoma pa « J bližala hiireje in komaj so se mogli razločiti m ■ in sulice, ko so tudi že kot vihar pridrveli tn uo na karavano. Vala stanovska »rgaitlzodl« i® Kmecli® *vexai Stev. 25. »DOMOLJUB«, dne 2a junija 1837. obhajali 30 ietnico ustanovitve prve zadruge in če vidimo ogromne zadružne naprav«, potem se moramo čuditi sispehoso, k»t«r« so dosegli » tako kratki dobi. Da ni vse to nastalo samo, je jasno. Četudi jc jemlja bogata ia lepa, ni videti nobenih pusa. Povsod »c vidi, da j« bila zraven pridna roka z bistrim jaiumom m jasnim slačrtom, kaj hoče doseči. Zato ,e vidijo povsod lepo oskrbovani gozdovi. Nikjer ui videti ničvrednega grmovja, povsod vse lepo oskrbovano. Vedeti j® treba, da nikjer zemlja sama ne nudi, It toliko je razlike, da ee ponekod z manjšim In to je pa ravno Stran IS. trudom dosežejo lepši uspehi ca ČeSkcm. Važno jc pa tudi to, ža ae gre riniti z glavo ikezi zid, Je ž« naprej lahko vemo, tla ne bo Slo! Tako srno videli, da «e pečajo v enih krajih s sladkorno peso, v drugem s krompirjem, ki ga predelujejo v žpirit, škrob in ie drug® proizvode, v treijem se pečajo v glavnem i živinorejo iu pridelovanjem travnih semen itd. 0 vsem tem bi bilo tiam zelo resno razmišljati in bomo o tem še govorili. Za sedaj omenim aekaj glede krompirja in njegove predelave. Zadružnim potom so dosegli, da »e mora rabiti za pogon raznih strojev (motorjev) 70% žpirit« rn le 30% drugih jonihih sredstev, kokor benciaa itd. Kako je to poučno za nas! Ali ni pametno, da domačo potrebo krijemo z domače proizvodnjo in ni treba biti odvisnim od tujine? Ali pa pridelovanje travnih semen! Mi vemo, da se k liam uvažajo velike količine raznih semen za drage denarje. Pa bi mi lahko vso svojo potrebo krili z lastnim pridelkom in še bi lahko izvažali ali pa vsaj doma prodajali v kraje, ki niso primerni za pridelovanje semen. Mi vemo. da se dela tudi pri nas na tem, pa ljudje so gluhi za pouk strokovnjakov in vse lepe nasvete prezirajo, pa rijejo z glavo v zid. ker hočejo nekaj, kar «e gr«. Po nekaterih krajih hočejo ,n, pr. pridelovati žito, katero ne uspeva in je pridelovanje predrago, medtem ko bi kaka drugo livar bila bol; rentabilna. Isto je marsikje z vinogradništvom. Tako smo si mi ogledali zadružno podjetje v Hoznovu, ki zbere od svojih članov letno do 45 vagonov travnih semen in po računih smo se prepričali. da se pridelovanje travnih semen sijajno izplača, bolj kot vsako žito. Tudi pri nas v Sloveniji imamo take kraje, ki sa kakor nalašč za to primerni. Nespametno je seliti pSenico v krajih, kjer oe obrodi, ker stalne poleže ali jo uniči in da morebiti vsako četrto ali peto leto srednje dober pridelek, drugače pa se niti delo ne izplača. Medtem pa tam uspeva lep, zdrav ■trompir, ki pri umnem obdelovanju daje redne pridelke. lilo vel), Ia druge pridelke. Pri cas je v »pioSnem take, da prideluje vsak vse. To pa ne Slede oa to, ali se pridelovanje izplača ali ne. Mi dobro vemo, da so kraji n. pr. v Švici, kjer •e ne vidi nič polja, «ič žrli«, nič krompirja, samo ifivoiki zasejani « sadnim drevjem v pravilnih raz-f ' ta*», d« od katere str aru pogledaš, vid« i-LVr,jl8' preračunano tako, da ee veje od-' . d"v«. stikaj© »kopaj. (Sploh takih gost kot vie+la. ""P*'"' P" «e »>* damo učiti od no- DoklT' pa BaM '"k® svotajo ia želi. tau T. »omo našim .kmetijskim strokovnjakom «,„t ! dolgo »e tudi naše gospodarstvo ne bo «a|Wo in dvignilo. lova«" ^"^t* kočejn opisati podrobneje pridela T, 'f avni'' semen, kar »e mi zdi važno glede aas» gospodarske prilike. Ivan Šinkovec, kmet. SggjjO ČTSVO__ ti Jf K''!>aj varčno ln dobro! Kako to doseže!, nitcior , "jiiica' ki prinaSa preizlcuSena, pa Sc konJ. ?ujavljeiia navodila in receple za kuho, "nerviranj,, JM. Cena 8 »u. Pla&jivo "Pravi Pi«en»kiii znamkah. — Naroča ee pri 1 »Vlgrem«, I^ubljaiM, Me«arykova c. 12, / 'titVCrl smum- ftoaMic — t dobitek 300OHftfc/ Sel©* krenit 8 kekrierinoa, k*, krepi kož«, aa toa&te kopeS, »a rdeče in brapsivc roke, za potovanje, za šport, za gore m morje - Sob-« imlo « aktivnim lecitmom za vnaluJoitj« umivanje in poleg tega »e velika Solea-tckmo vanje ulmpn vec kot z® 10.000." Din. nagrad! Tb nsriKe nMovati. Odkriti posebno prednost SoSea-Ito&e ftege - in teapisati, snkaj ravno Soka vaši koli lako fioliTO d?ac -- to je vas t Uporabljajte Seieo malo ia Seka kremo, petem vam se iya w težko najti pr«vo rešitev. Pošljite dojiMeo sli p»n«, kratko ali obširno, v verzih ali v prozi 14, jelijc 1917 na Tvornice ZltMorog, oddelek Solea, Marifeor. Ponuja »e vsrai 1. dobitek SJOd,- Din. v gotovini in le nadatjajih 399 sijajnih nagrad. Vse pravilne rešitve imajo euake izglede kna uepeb. V«seieS®lea - pontinicel 4ftMl(r in ktmmo DIN 10.-5.-3.- Sz pisarne Kmečke zveze Občni zbor okrajaega odbora Kmečke zveze za Ljubljano okolico. V nedeljo, dae 13. t m. je bil letni občni zbor okrajnega odbora Kmečke zveze za okraj Ljubljana okolico. Udeležili so se ga razen ene vsi zastopniki Krajevnih kmečkih zvez in pazljivo sodelovali pri vseh točkah dnevnega reda. Po poročilih odternikev je v imenu glavarja »dfcara govoril g. Puš, ki je v ziiraoiti besedah očrtai delokrog okrajnih odborov ,in povdsril važnost, ki ga ima ta edinics v nrganizadjski mreži Kmečke zveze. Z nevoljo pa je bilo sprejeto poročilo, da okrajni odbor ni uspel v svoji akciji za znižanje trošarin kmetijskim pridelkom. Sklenjeno je bilo, da se to prizadevanje ne sme opustiti', ampak delati je treba naprej do končne ugodne rešitve. Pri volitvah jc bil izvoljen sledeči odbor: Načelnik Šimenc. Anton, iz Kodgore, podnačelnik Cerne Franc iz Dobrove, tajnik Zaje Jožef iz Zg. Zadoferove, blagajnik Spa-rovec rraiic iz Rudnika. Sklenjeno je bito nato, dn bo v avgustu kmečki tabor za ljubljanski okraj v Devici Mariji v Polju, pri čemer pa boSs sodelovale vse krajevne edinice v okraju. Ker je v zadnjem času povzročila toča največ škode vprav v krajih, ki spadajo pod Ljubljano - okolic«, «e j< naročilo odboru, da gleda to, Aa irpesluje po toči prizadetim pomoč v obliki jesenskega semenskega žita. Občni zbor je bil zaključen že pozno popoldne 7 najlepšim razpoloženjem vseh zastopnikov. Članski sveti Mladinske Kmečke zveze Kmečki fantje in dekleta, ki so ee udeležili tečajev Kmečke zveze v zimskih mesecih so začeli sedaj tudi s praktičnim izvajanjem onega, za kar en se pripravili. Po temeljiti pripravi fantov, ki eo jih navdušili za Mladinsko kmečko zvezo so pričeli r. ustanavljanjem mladinskih odsekov, da tlajo svojemu delu tucfi zunanjo obliko in podlago. VeseK imro teh lantov in deklet, ko jih opazujemo a kakšno vnemo »o ee lotili dela in « kolikšnim uspehom napredujejo pri evojem »traaifjeH/u. Bo- j ton i pri teš fantih tli, zato pa jim gre deio ta isto, 4a 'imii sf*rcjSS»i ne bi b3o v srasnoto. O tm so se j»soi«j£ili k napravili so program, katerega imajo v letošnjem telit namen iz»eljatii. In izpeljali ga bodo, ker je v njih dobra vasja in energija mladega človeka. Preteklo nedeljo pa je prav tak članski svet bil «a Selili pri Šumberku. Majhen kraj in zapostavljen je, p« jt med njimi toliko razgibanosti in vneme, kot malokje. Vodja tega zborovanja je d»-kaz#l, da ee je na tečaju marsikaj naučil iti da ms. tudi evoje znaaje praktične« mSejstviti. Njegova Mladinska kmečka zveza šteje že sedaj nad 50 članov. Tem« svetu je prisostvoval tudi zastopnik glavnega odbora, ki je razložil pomen take mladinske organizacije v okviru Kmečke zveze. Tabori. Vse odbore Krajevnih kmečkih zvez in okrajne odbore prosimo, da nam čimpreje sporočijo dneve tabarov, da asarevo razvrstiti predavatelje. Bo sedaj je prijavljenih 3!e 1.0 taborov. Tudi program prosimo, da moremo dati še potrebna navodila. Žo enkrat oeloiEene tennioe aaj «e aikar ne prestavlja, ker sicer ue bo mogoče vsem ustreči. Članarina. 8 koncem meseca poteče rok, ki smo ga posta- vili za plačilo prve polovice članarine, ki jo plačajo krajevne edinice "lavnemu odboru. Mnogo odborov nam jo Se ni poslalo. Prosimo, da pohitite z nabiranjem odnos no « požiijatvijo glavnemu odboru pri-i«tdaKif»»«i skn. RADIO LJUBLJANA______ Vsak dao: 12 Plošče. t«45 Vretne, poročila. 13 Čas. spored, obvestil«. 13.15 PloSfe. 14 \ rente, bona. 19 in 22 Cas. vreme, poroči!*, spored, obvestila. četrtek. 24. junija: 19.30 N3C. ura — 1P.50 Deset romat zabave - 20 Saljspin poje — 20.10 t o 10 letnici borze v Ljubljani — 20.30 Večer bolgarske glasbe - 22 Čas. vreme, poročila, spored -52.15 Radijski orkester. — Petek. 25. junija: 1) šolska ura — 10.» Nac. ura — 10.50 Zan:mitasii — 20 Iz zvočnih filmov - 20.10 .Ma-erinska skrb 21 Otroke — 20.30 Za zabavo in oddih. — So bor a. 26. juniji: 1$ Radi ski orkester - IS40 Pogovori 5 poslušalci — ld.30 Nac ura — 10.50 Pregled spored* — 20 O zunanji pcl:i:ki - 30.30 Praprotno seme v nvkrolonu — 22.15 Vesel konec. — Nedelji. 27. junija: S Plošče — 9 Čas. poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe — 10.15 Verski govor — 10.30 Koncert radijskega orkestri — 11.30 Koncert vojaške godhe — 13.:» Otroška ura — 17 Kmetijski ura — 17.30 Končen lahke glasbe — 10.30 Nac ura — 10.50 Slovenska ura — 2030 Radijski orkester — 22.15 Radijski orkester. — Pone-dc-ltek. 21 junija: 10 Šolska proslava Vidovega dne 19.30 Nac. a:a — 20 Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta — 20.40 Vo"novič: Smrt majke Jugo-viiev — 21.30 Koncert Radijskega orkestra — 22.15 Plošče — Torek. 29. junija: O Čas. vreme, poročila — 9.15 Verski govor — 9.30 Prencs cerkvene glasbe — 30.30 Akademski pev. kvintet — i! 30 O:rosi a uri — 17 Kmet. gospodarska navodila in tržne oeae — 17 ?0 Benjamin liavec: lični* — 1S.30 Plošče — 10 30 Nac. 'ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Vesela jgTa: Opolnoči, ko vse že spi... — 2215 Trio mandolin. — Sreda. junija: 1°.30 Nac. ura - 10.50 Naši hrošč: -- 20.10 O potho-grajskih dolomitih in voKinu — 20.30 Plošče — 21 Orgelski koncert — 22.15 Radijski orkester. ftffiiriSS l®SR. SlSiiilSf . esc raavdi .pr-n- ' ti - 7« Dla f— rese-Jti eefir, kTep ia raznovrstno mauti- E®Marvs po sol i dr, i h resah nadi Svilo S&Imšmš za Štetega . tjtituš i&if šmpadmks msas) Bank Zadružne jveae v Ljubljani namerno do pretiš«-« v r»fup tji določeno manu fakturna Masa. Hranilne vloge denarnih lavodov. «erjatve in vrednostne pa pirje vnovčitn najkulantneje po najvišji reui tak»j v eutsvini. AL Planinšek - Ljubljana Beethovnova ul. 14 JL Telefon 85-tO._ Učiteljic« je dobro pripravila otroke za prihod eesp.xša tadsornika. vsaj tako j" mislila Ko je nadzornik hodit po Žolski sobi, vstane Tomaiek in pravi: >.la» aa nima nobenega svinčnika.« Učitelji-/a ga ostro premeri ter pravi: »Tomaiek, Tomaiek. jaz nimam svinčnika, ti nimaš svinčnika, on m-ina sv ičniks. tn: nimamo svinčnika, vi_ nimate svinčnik«, oni nimajo svinčnika. Aii si že pota-bil?< Tomaiek: »Ja, kio pa je vse svinčnike pobral, s ste mi p» prodali. saj je bila neužitna?« Trgovec: »Kaj, maja gos neužitne? Ali v«te. da je- na perutninski razstavi pred desetimi leti dobila prro nagrado?« Med LJUDSKA POSOJILNICI II Vili AN registr. zadruga t neom. zarezo v lastni palači obrestuje hranilne vloge 3. vsak čas razpoložljive obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po 5% kupuje ORGSLAV DOLESEC, Ljubljana, WoIfova ulica 10. Zaročenec: Ivinka, sli je tvojemu očetu mstiO, d« tudi pesmi zlagam?« Ivanka: »Ne, 5eg» oe ve. Povedal« sem mul. da rad pjjet. kadiš, kvarlal. ponoči: ješ, toda da pesniknjei, tega se tn« pa nisem še upal* povedati« Mali Ofilatssnik vsaka drobna vrstic« sli me prostor veij, u enkrat Din 5. Naročniki ^Domoljuba" plačajo -arno polovico, sko kupujejo kmetijske po rebščine aii prodajajo svoje pridelke ali iščem ooslov oiiromB obrtniki t>omočniko< 'iti vdienees tn narot»f> PritMiMsa » »ate «jiate te platoje napttj. Lep MFSlČSi B8IŽ ' lik glavne ceste naprodaj. Babnik (pd. Rekar) Seia 7, Dobrunje. Mseislii se sprejme ?a v-ako delo v Ljubljani Znati mora popravlja'i doma če orodje. Ponudbe [»> .slati upravi Domoljuba l>od . zanesljiv . ČršR!i iepiR dnevno večje ninožir.e in drugo sadje. Ponudb? na s.lugosadc, Miklošičeva 14. Tfsesino^^S; Vrhpolje 14 [iri Moravčah. lotas fasst ki inis v>?stlje do mli-narske olirli.s« -pri-j-iue. Hrsna in stario vanje v hiši. ostalo ;>o dogovoru. A. Let>en. valjčni mlin v škotji Loki. »if-ia sjirejtnem takoi. Plača fm desjo-voru.škotljica 5.Trtnik. Hiaeea k"' "!"u hi«vm ileta sprejmem. Ivan Sešek. Viimarje št. 28. Eiiielso stis8i8s-i oddam. Stražišč<> 22 pri Kranju. Milili vt-c,izvrsten nar«iitp n? da rabite naravni sadjt-vftr. le it snovi >,lab'u- . S povzet jn-m sta-e ra "V1 litrov 35.5T«. 75 i 4H.ru i. W0I 64 —, |»> 1 Stt.50 din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno ra-iop. F. Reui^r, Podčetrtek. ŠiifilFjš rft J«i 'niha' vit? vse čebelarske j>o-trebščine po ?j>re« zni-cenah. Kupujemo in namerno v »anieno tudi vose-k. Obiščite nas in prepričali sc bodete. da je ta res najceneje pri mani tvrdki Jos. Zstta & (>., iflezsiina, Ljubljana. Tv-rieva (Du-naiskai cesta >t. 9. m;_ n« štiri tečaje v žitarodi-pin kraju naprodaj. Sa-lov v up rsvi Domoljuba ped It. »94«. FSilStfS M. Ys.' rfkin od postaje Grosuplje pix>dam poceni skopaj ali fkosartif-Mio. Redi se lahko <5 glav živine. Poizvedbe: A. Vateutin-čič. Ponovs vas At. 18, (irosupije. fm vijtRki sprejme šivilja. Hrana in stanovanje v hiši proti odškodnini. 0. Satller-i^sjak. konfekcija, Kesljeva c. 16. k.M. 5!« iaanjekuho, Mili raznih sisteme*, brioparilnike injiralM kotle nudi najceneje Jsnet Sifrar. kotlar in kietur. Stara Loka p. Škof,a Loka. jfjsgpj« u ViU» kmečka RKfM dela sprejmem, Drsvlje 41. JSjfa * gospodarskim "i"® poslopjem in nekaj lemlje je naprolai, event. tudi na hranilne knjižice t Lanfoveai pri Ksdovljici. Vprašati pri Gospodarski jsveii v Ljubljani. lBe|BEfilt|i boljše si nabavite vse vrste oblek in perila P" Presker, Sv. Petra c.14 Vrednostne papirje Krekov irg Slovenska banka v Ljubljani, Telefon 37-52 avto in med občudo-pri- Gradnik je dobil isov vaici je bil tudi Dobernik. .. ie »Ta ima p« gotovo sto konjskih sit,< J pomni! učeno. ,. iih >N'c, ne, sacio dvajsat jih ima. Če bi Pu sto, bi moral bili v«w mnogo večji.« >Jai no računam po velikosti« je Dobernik učeno,« o.srveč po smradu.« priponi nnll Dontaljub««, iN^iBtn is naročam* sprave: cioa urctsfiisfve »r-- , jHS0»30f®5»ske litisrao: ».ara