Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din KOVA * »Dokler sem zvest resnici, sen* zvest sebi; dokler delam v njenem imenu bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni.« Ivan Cankar, Solkan. 10. decembra 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Leto 11. — St. 39 Okrajna predkongresna konferenca Kmečka in delavska mladina soriškega okraja tekmuje in izpolnjuje svoje obveznosti v čast IV. kongresu SKOJ-a in L M3 \ nedeljo 5. decembra se je vršila v Solkanu predkongresna konferenca SKOJ-a in LM, kateri je prisostvovn lo 256 delegatov. Konferenco je otvoril sekretar OK Skoja za Goriško, tov. Lado Škrlj. \' imenu OK KPS je pozdravil delegate org. sekretar tov. Krivec Alojz. Po izvolitvi delovnega predsestva zapisnikarjev, overovateljev zapisnika' i kandidacijske komisije je podal izčrpen referat tov. Lado Škrlj. Njegov referat se je nanašal na naloge, ki jih je nakazal naši mladin' V. kongres KPJ in II. kongres KPS. Povzel je analizo spajanja osnovnih organizacij. Dal je močnega povdark delu kmečke mladine, katere nalog:-je, da aktivno sodeluje v našem kme tijskem zadružništvu, da se vključil je s svojim mladinskim deležem \ zadruge, da nudi vso pomoč pri ustanavljanju zadružnih odsekov in pri upravljanju zadružnih ekonomij, da pomaga KLO-jem pri izvajanju odkupov in odmeri dohodnine. Boriti so mora proti ostankom kapitalizma in reake-ionarni duhovščini, ki hoče raz bi ja t i enotnost mladinskih vrst in jo odtegovati od svojih obveznosti in nalog. Prikazal je tudi nujnost pospešitvr kulturno prosvetnega dela za ustanovitev mladinskih kulturno-umetniških društev ter dvig rdeološko-politične izgradnje članstva. Po tem referatu je vse navzoče pozdravila v imenu PK SKOJ-a in GO LMS. tov. Mirka Ciglie. Sledila je diskusija, v kateri so sodelovali številni delegati in gostje. Delegat iz Šempetrske gimnazije ji podčrtal ideološko delo med mladino na gimnaziji. Prikazal je napake in uspehe ter način pritegovanja mladine k načrtnemu študiju. Najbolj plodna je bila diskusija delegata iz Lokev. Ta je prikazal, kako so pristopili k aktivizaciji mladine. Povedal je, da so s pomočjo kulturno-prosvetnega dela najlažje pritegnili mladino k delu. Pred volitvami so imeli 4 predvolivne sestanke, kjer so študirali material IV. kongresa SKOJ-a in projekt statuta enotne organizacije. Na ta način so tudi dosegli pri mladini pravo razumevanje zn spojitev in pravo enotnost v mladinskih vrstah. Svojo obvezo so, razen ene točke, že vse 100% izvršili. Nadalje bo aktiv prevzel v svojo oskrbo zadružno ekonomijo in bo tam v brigadnem sistemu dela pridelal toliko semenskega krompirja, da bo kril potrebe celega okraja. Delegat iz Vogrskega je v svoji diskusiji prikazal, kako mora mladinska organizacija pobijati klevete sovražnikov graditve zadružnih domov in ustanavljanja kmečko - obdelovalnih zadrug. Poudaril je, da mora mladina prva pristopiti 'v zadruge in k temu pritegniti še druge. Delegat iz Rihemberka je kritično prikazal delo SKOJ-a in LMS v svoji vasi. Posebnega povdarka je dal ideološki izgradnji mladine in fizk ul turno udejstvovanje iste. Diskutiral je še delegat iz Destilacije v Ajdovščini, Velikih Žabelj. Elektrarne Dobler, Vrhpolja, članice LP o ljudsko prosvetnem delu, Jakončič Karlo o povezavi mladine s sekcijami za predvojaško vzgojo pri odborih ZB NOV itd. Vsi so iznašali svoje uspehe in težkoče, napake in pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Tov. Krivec Jožko je poročal o doseženih uspehih v tekmovanju za skupni kongres SKOJ-a in LMJ V tekmovanju pred IV. kongresom SKOJ-a in LMJ je zajetih 76 aktivov, ki so sprejeli v ta namen različne obveznosti. Uspehi tega tekmovanja so vsekakor vidni, saj smo v tem času pridobili v novo enotno organizacijo 65 mladincev in mladink, ki so vse dole j stali ob strani, 23 pa jih je bilo prejetih iz organizacije ZPJ. To ispeh nam dokazuje, da smo uspeli ' masovnim agitacijskim in indi-. idealnim delom odtrgati to mladino d vpliva sovražnikov naše organizacije ter da se bo ta mladina v bodoče zgajala v naših vrstah, v naprednem luhu. Ustanovili smo 3 nove aktive LMS, ki danes že delujejo. Delavska mladina je 100% dvig lila število proizvodnjih brigad, t. j. id 7 na 14. Za izboljšanje produktiv-masti dela so se v podjetjih organi-- i rali strokovni tečaj i, v katere se je ključila vsa flekvalificirana mladina. V podjetjih je bilo proglašenih 6| mladincev za udarnike. Ta naziv je sicer zaslužilo še mnogo več mladincev, n 'roglašeni niso bili, ker vodi mladinka organizacija premalo evidence nad tein. Kmečki aktivi LMS so dvignili članstvo mladine v zadrugah od 303 na 1678 ali 553%. Ta veliki uspeh je bil dosežen zato, ker so znala vod-tvn kmečkih aktivov pravilno tolmačiti svojemu članstvu pomen zadružništva. V zadnjih mesecih se je dvig- nilo v našem okraju število kmečko-ubdclovalnih zadrug na 13, v katerih je vključenih okrog 85 mladincev, kar pomeni, da je tudi pri organiziranju teh mnogo pripomogla mladinska organizacija. Pri gradnji zadružnih domov je mladina v tem času opravila okrog 9250 prostovoljnih delavnih ur. Študij, ki je pred tekmovanjem zajel le 67 mladinskih aktivov se je tako dvignil, da imamo danes 81% mladine vključene v načrtni Stadij po iredvidenem planu. Za kmečke tečaje, ki so predvideli v zimskem času se je že prijavilo ’34 mladincev, kar dokazuje, da je inša kmečka mladina željna znanja, la bi tako čim lažje uspešno sodelovala pri rekonstrukciji našega kmetijstva. Srednješolska mladina je dosegla ari utrjevanju organizacije v razredih dobre uspehe in z agitacijo med mladino pridobila že precej prijav za delovne brigade, ki bodo šle na razne akcije v prihodnjem letn. V času tekmovanja se je znatno zboljšal tudi odnos mladine do pred-vojaške vzgoje. Odpravilo se je precejšnjo' število izostankov, ki so pred časom dosegli velike številke. V tem pogledu maromo pohvaliti aktiv LMS Lozice, Podraga in Št. Vid, ki imajo poleg vzorno urejenega centra tudi najvidnejše uspehe. pni ustanavljanju zadružnih odsekov in pomagala pri izgraditvi vzornih hlevov. svinjakov, delavnic itd. e) osnovne organizacijo kmečke mladine bodo skrbele za organiziranje 12 kinečko-izobraževalnih tečajev, v katerih bo vključeno 800 mladine. V slehernem aktivu pa se bodo osnovali samostojni kmetijski krožki. Skrbela bo za ureditev prostorov za tečaje; I) še nadalje bo mladinska organizacija spodbujala svoje članstvo za dokončno zgraditev zadružnih domov, ki so predvideni po planu Izvoljeni so delegati za četrti kongres SKOJ-a in LMJ Po podanem poročilu in diskusiji dedile volitve, v katerih so bili skoraj 100 % izvoljeni delegati za IV. kongres SKOJ-a in LMJ: Šestan Vlado, Ciglič Mirka, Tominec Justina, Škrlj Lado, Fišer Janko, Žnidarčič Darko iz Liga, Krivec Anton iz Lokvi. Mladina vidi v teh svoje prave vo-iitelje, ki bodo častno zastopali na kongresu mladino našega okraja in prenesli nanjo vse naloge in sklepe, ki jih bo kongres sprejel. Po volitvah je bila poslana resolucija CK-ju SKOJ-u, protestna resolu- cija skupščini OZN v Pariz radi odklonitve sovjetskega predloga o zmanjšanju "oborožitve ter protestna resolucija OZN radi odloka o ustrelitvi 620 borcev demokratične grške armade, ki se nahajajo kot talci na otoku Kgina. V zaključni besedi je tov. Krivec, org. sekretar OK KPS, podčrtal potrebo po večjem agitacijsko-propa-gandnem de.lu in ideološki vzgoji članstva LMJ in ZPJ. Za zaključek so vsi delegati zapeli himno. Zaključki konference Na osnovi analize dola mladinske organizacije, ki je bEa podana v referatih in diskusiji, postavlja okrajna predkongresna konferenca pred vse osnovne organizacije in okrajni sekretariat sledeče naloge; 1. Še nadalje tolmačiti sklop V. kongresa KPJ o spojitvi SKOJ-a in LM, kar bomo dosegli s pojačaniim študijem materiala V. kongresa KPJ, IV. kongresa SKOJ-a in projekta statuta enotne organizacije. 2. Vse nadaljnje naloge bo mladinska organizacija reševala v okviru predkongresnega tekmovanja in odločno razkrinkovaia vsak pojav razbijtnja enotnosti mladinskih vrst in pojave sovražnih vplivov, ki izvirajo iz ostankov kapitalizma na vasi in reakciomar-ie duhovščine. 3. S pridobitvijo SKOJ-a in I,M nenehno voditi 'borbo za vključitev v organzacijo LM go onti del mladine, ki jo neorganizirana, utrditi aktive s pravilno reorganizacijo večjih aktivov na grupe in dobro ureditvijo administrativnega poslovanja, to je blagajne, predvsem statistike in evidence dela. 4. Kmečka mladina naj usmeri svoje delo v pomoč KZ v okviru sledečih nalog: a) 100% vključevanje mladine v KZ z mladinskim deležem; b) mladinska organizacija bo skrbela za utrjevanje in pravilno poslovanje upravnih odborov, zadrug in za demokratizacijo istih; c) mladinska organizacija bo pre vzela v 42 zadrugah oskrbo za pravilno obdelavo že planiranih zadružnih ekonomij z organiziranjem brigadne-ga sistema dela. V okviru teh ekonomij organizirala mladinsko njive in na istih delala razne poizkuse ter tako preverjala plodnost zemlje. d.) organizacija LM bo sodelovala Krivec Anton iz Lokvi, delegat IV. kongresa. 5. Aktivi LM naj pomagajo KLO-jem pri izvrševanju odkupov vina, krompirja, fižola in koruze, ki se mora zaključiti tekom 15. decembra. Prav tako bo pomoč aklivov vložena pri dokončni odmeri dohodnine, tako za pravilno izvršitev diferenciacije med malimi in srednjimi ter velikimi kmeti. C. Na podlagi dosedanjih uspehov in izkušenj bodo vsi aktivi v podjetjih s še večjim elanom razvijali udarništvo, novatorstvo in racionalizatorstvo ter povsod tam, kjer 60 dani iiogoji razvijali brigadni sistem dela. 7. Prav tako bo tudi delavska mladina z organiziranim poltičnim delom pomagala kmečki mladini na vasi pri reševanju nalog v kmetijstvu in zadružništvu. 8- Organzaeija LM v tovarnah lio skrbela za strokovno vzgojo članstva z vključevanjem slehernega mladinca, ki ima pogoje, v strokovne nadaljevalne šole. 9. Srednješolska mladina Ik> s še večjo vnemo dvigala učni uspeh in skrbela za stalni dvig ideološko političnega dela med članstvom. 10. Organzaeija LM bo nudila veg konkretne pomoči ŽPJ pri vzgoji svojih članov v duhu ljubezni do svoje socialistične domovine, do naprednih idej, do učenja in dela. Svoje najboljšo člane bo določila v niihovo vodstvo. 11. Kulturno prosvetno delo mora zajeli sleherni aktiv z ustanavljanjem pevskih zborov, dramskih, diletantskih, baletnih in folklornih skupin. Prav tako pri dviganhi glazhenih instrumentalnih solistov Organizacija LM bo že v tekočem mesecu pristopila k ustanavljanju mladinskih kuittumo-umelniških društev povsod, kjer so za to dani pogoji. Organizacija LM bodo vložile vse silo, da se bodo vse mladinske kvilUir- (Nadaljcvanje na drugi strani) Množični sestanki in odmera dohodnine i V našem goriškem okraju kot v vseh ostalih okrajih se vrše zadnje priprave za odmero davka za leto 1948. Akcija za odmero dohodnine davkoplačevalce 11. skupine — kmetom je pri nas pokazala brez dvoma na eni strani velik napradek v pogledu pravične socialistične progresivne davčne odmere kmetom, in to povsod tam, kjer so KLO in krajevne davčne komisije pravilno pristopili k ugotavljanju narodnega dohodka in so razumeli progresivno značaj davčne odmere v novi Jugoslaviji, ki se ne opira na katastrske površine, ampak na dejansko doseženi dohodek ozir. na dohodek, ki bi ga veliko kmečko gospodarstvo moralo imeti, če bi ga lastnik — velik kmet obdeloval tako kot zahteva danes ljudska oblast, kot zahtevajo široko ljudske množice naše nove države. Na drugi strani so pa bili slučaji slabega in nepravilnega pristopa k ugotavljanju narodnega dohodka zlasti pri velikih kmetih, in to predvsem v gornji Vipavski dolini, Solkanu in Dornbergu, kjer je težišče dohodnine padlo na malega in srednjega kmeta, ne pa na onega vaškega špekulanta, na kulaka, ki na vse mogoče načine skuša prikrivati njegov dejanski dohodek z raznimi režijskimi stroški (zlasti za plačilo tuje delovne sile, ki jo je izkoriščal, z utajevanjem vina in drugih pridelkov itd.), kar je razvidno iz sledečih primerov: V. Solkanu je krajevna davčna komisija ugotovila, da ima kmet, ki poseduje 1.49 ha zemlje, čistega dohodka 14.410 din, kmet 2.98 ha zemlje 38.643 din čistega dohodka, kmet s 5.91 pa 30.129 din čistega dohodka. V Vrtojbi je komisija ugotovila naslednje: kmet z 1.15 ha bi imel čistega dohodka 36.658 din, kmet z 4.44 ha zemlje bi imel 141.185 din čistega dohodka in kmet z 9.54 ha pa samo 86.018 din čistega dohodka. Takih podobnih primerov, ki nam kažejo nepravilen pristop k odmeri čistega dohodka, ker glavno breme pade na malega in srednjega kmeta in ščiti močnega špekulanta — kulaka, njegovo lenobo ter nepravilno izkoriščanje zemlje, jih imamo še mnogo tudi v drugih KLO, izven Brd in a leto 1948 Kanala, kjer se te napake v glavnem niso delale. To nam kaže, da se morajo naše krajevne davčne komisije, KLO, množične organizacije in vse ljudstvo sploh, dobro pripraviti na množične sestanke, ki se bodo vršili v prihodnjih dneh, na katerih se bo ugotavljala definitivna davčna osnova v navzočnosti vseh davčnih obvezancev in drugih članov OF. Paziti bo treba zlasti na to, da bodo ti množični sestanki popravili dosedanje napake, da se velikim kmetom — špekulantom ne bo upoštevalo dohodek, ki so ga oni prijavili, ampak njihov stvaren dohodek ozir. oni, ki bi ga z ozirom na površino in kvaliteto njihovega posestva lahko imeli, če bi skrbeli za dvig živinoreje, za dvig prašičereje in hektarskega donosa tako kot so skrbeli pod fašistično Italijo, ko so bili primorani, da so potem lahko prodali opitanega prašiča ali vola in s tem plačali davek. Danes jim tega ni treba več, ker davki v novi Jugoslaviji so taki, da jih vsak z lahkoto plača, samo če hoče, in zato se morajo taki kmetje zavedati, da je njihova državljanska dolžnost, pridelati čim več, rediti čim več živine in prašičev, ker s tem koristijo sebi in skupnosti. Pri nas v Goriškem okraju se gospodarsko šibkejši ljudje zavedajo svoje dolžnosti in v pretežni večini v redu plačujejo svoje davčne obveznosti. Premožnejši se pa še vedno radi izgovarjajo, da nimajo denarja, da jim je bil davek previsoko odmerjen, češ da niso imeli takih dohodkov itd. Ker se davčna osnova določa po krajevnih davčnih komisijah, kateremu je premožen jsko stanje posameznika najbolj znano in če bodo poleg tega na množičnih sestankih sodelovali vsi člani Fronte, ne bo prav nobenega izgovora, da bo davek nepravilno odmerjen in bo dolžnost KLO, da bodo skrbeli tudi za pravočasno izterjavo davkov, tako bo potrebno, da v bodoče na rednih množičnih sestankih davkoplačevalce, ki pravočasno izpolnijo svojo davčno dolžnost, razkrinkavajo razne špekulante, ki se še vedno ne zavedajo svoje dolžnosti in ne plačujejo davkov. Krivično bi bilo, da bi nosil bremena le en del (Nadaljevanje 6 prve strani) ne skupine dobro pripravljale na festival Ljudske prosvete, ki se bo vršil maja 1949. 12. Aktivi bodo organizirali za kulturno razvedrilo mladine zdrave •politično vsebinske zabave. 13. S pravilnim tolmačenjem pomena in važnosti predvojaške vzgoje žaga rantirati povsod 100% udeležbo. Mladinska organizacija naj se najtesneje poveže s sekcijo za predvojaško vzgojo pri Zvezi borcev NOB, s pomočjo katere je dolžna skrbeti, da bodo prav v-1 mladinci v popolnosti obvladali 6t rokovno in politično naslavo. 14- Okrajna konferenca je sprejela sklop, da se tekmovanje v čast skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ podaljša do 20 decembra t. 1. V tem času, ki nas še loči od kongresa, bodo vsi aktivi stopnjevali svoje delo za izvršitev obveznosti posebno v dneh, ko bo kon-f <;s zasedal. Vsi aktivi, ki še niso i, f e jeli obveznosti, naj to takoj store. Odpravili bomo z nekonkrednostjo obvez in že sprejete obvoze popravili V toliko, da bodo iste natančno formulirane in točno določene do kedaj bo posamezna obveza izvršena in kako- 15. Postavili bomo pri slehernem aktivu 3 člansko komisijo, ki bo kontrolirala tekmovanje, napovedano drugim aktivom iu izvršitev obvez v svojem aktivu. 16. Izboljšali bomo statistiko in evidenco v prvi vrsti nad izvršitvijo predkongresnih obveznosti in vsega ostalega dela, izvršenega s strani organizacije. S tem bomo omogočili okrajnemu sekretariatu, da bo pravilno nagradil aktive, ki so se v tekmovanju izkazali kot najboljši. Nagrade se sestoji j o v radiioapnratu, 2 mladinskih knjižnicah, hormon ki in šahu, 17. Okrajni sekretariat LMS Gorica poziva vse aktive LM v Goriškem o* kraju, da so bolj odločno lotijo izpolnjevanja predkongresnih obveznosti. Naz živi IV. kongres SKOJ-a in LM Jugoslavije! prebivalstva, nekateri bi pa živeli na račun drugih. Zato je dolžnost prav vseh državljanov, da na množičnih sestankih sodelujejo in preprečijo vsak poskus špekulanta, da bi ne izpolnil svoje dolžnosti do skupnosti in s tem omogočilo, da bo davek plačal dejansko vsak relativno po svoji gospodarski moči. KLO Lokve in Kostanjevica na Krasu sta kila nagrajena od Predsedstva vlade LRS za svoje uspešno delo Na predlog Okrajnega IO Gorica re Predsedstvo vlade LRS v priznanji za uspešno in požrtvovalno upravno delo v letu 1948 nagradilo krajevna ljudska odbora Lokve pri Čepovanu u Kostanjevico na Krasu z radijskimi aparati, katera naj jim služita za nadaijne izgrajevanje in še uspešnejše delo KLO-ja pri graditvi soeia-!izma. Pohvale in radijske aparate jim bo Okrajni LO Gorica na slovesen način v najkrajšem času izročil. To priznanje sta si. omenjena Kra jevna ljudska odbora zaslužila s tem. ker sta se v svojem delu pokazala res kot najboljša v Goriškem okraju. Bila sta namreč sorazmerno najbolj lovezana z volivci, pri reševanju gospodarskih in drugih važnih problemov, prav tako sta bilu najboljša \ iiimcm upravnem dolu in s tem imela najtesnejšo povezavo z odseki OlO ja radi samega poslovanja. Nudila ste vsestransko pomoč pri delu kmetijski zadrugi na vasi in sodelovala z množičnimi organizacijami Osvobodilne fronte pri pravilnem tolmačenju ljudstvu razne lokulne ukrepe, kakor tudi zakone in uredbe, katerih namen je privesti čim prej do boljšega človeku vrednega življenja t. j. v socializem. Krajevni ljudski odbor Kostanjevica je imel v tem letu najrednejše Graditelji zadružnih za čimprejšnjo izvrš Mnoga gradilišča zadružnih domo\ v našem okraju so v zadnjem času precej oživela. Graditelji izkoriščajo l,epo sončno vreme in hitijo, da h; bile njihove obveznosti čim prej iz vršene. V Grgarju, kjer so pričeli z grad njo šele koncem mesecu avgusta, m je delo v zadnjem času zelo razmah nilo. Z dobro organizacijo dela so \ kratkem času izkopali temelje in pri-pruvili ves potreben material, nakar o pričeli z zidanjem. Danes so zidovi že tako visoki, da bodo kmalu pri čeli s pokrivanjem. V Vrtojbi so gospodarsko poslopji zadružnega doma že pred časom pokrili, sedaj pa se pripravljajo za gradnjo kulturne dvorane in zadružne gostilne. Vrtojbčani so vložili mnogo truda v svoj zadružni dom. Opravili so nad 8300 delovnih ur pri zunanjem delu stavbe. Sedaj končujejo notranja dela v gospodarskem poslopju, kjer bodo prostori za trgovino jestvin, tekstila in kemikalije, uradi zadruge, prostori za mlekarno, ambulanto, sejna soba, dve skladišči in kleti. Pri tem delu se je najbolj izkazal Butistič Jožef in Sosič Jožef, kot tudi članice AFŽ, ki so v okviru svoje organizacije napravile skoraj 1000 ur za izgradnjo svojega doma. Velike uspehe pri gradnji zadružnega domu so dosegli tudi na Otlici, kjer se morajo boriti z raznimi težko čarni, kot: delo pri obnovi porušene vasi, delo v gozdovih, oddaljenost od vseli centrov, pomanjkanje zidarjev itd. Kljub tem težkočam pa danes Otličani že zidajo nadstropje zadružnega doma, ki bo po svoji kvaliteti eden najboljših v okraju. Na tem gradiliiču so do sedaj napravili nad 14.330 delovnih ur. V tem času so prevozili 460 3 materiala, izkopali 250 mn temeljev v sami skali, kar zahteva veliko truda, pripravili so 490m3 kamenja, zabetonirali 80m3 temeljev, sezidali 350 m3 zidu, si sami zgradili apnenico in si pripravili 500 q apna, seje in zbore volivcev, na katerih je bilo stvarno in pravilno zajeto reševanje raznovrstnih problemov. Isto-tako je pravilno reševal probleme Krajevni ljudski odbor Lokve, kateremu pa priporačamo, naj ima v bodoče več zborov volivcev in rednejše seje. Vsem ostalim krajevnim ljudskim odborom se pa priporoča, da si vzamejo za vzgled glede poslovanja oba krajevna ljudska odbora. Le s takim Doslovunjein bo omogočeno pristopiti 'c večjim uspehom in pospešiti tempo granje socializmu v našem okraju. Opaža se. da tisti KLO-ji, ki nepravilno delujejo in ne rešujejo va-^kili problemov na svojih zborih vo-ivcev ustvarjajo pri svojih volivcih eliko nezadovoljstvo in obenem slabšajo življenjsko stanje vasi. Da ia se bodo tudi po ostalih krajih ti ledostatki odstranili, se bodo takoj >1j pričetku prihodnjega letu zapo-■edno vršili posebni tečaji, katerih se hudo obvezno udeležili vsi predsedniki in čluni KLO-jev in sicer po sek-orjih dela za posamezne poročevalce KLO-jev. Na tečajih bodo odborniki lobili osnovno znanje, kar jim bo »nogočalo vstopiti z več aktivnosti uri reševanju krajevnih kulturno-gospodarskih problemov in pri rudnji socializma na vasi. B. S. domov hitijo z delom te v svojih obveznosti .npravili 110 uri peska in 45 m3 lesa. z teli številk se vidi, da Otličani niso idstopili od poti, ki so jo hodili v te-orbo za čim prejšnjo izgradnjo so-iulizma. Mnogo sc je že govorilo o mrtvilu, bili pri ustanovitvi najbolj zugri /eni kričači proti obdelovalni zadrugi, lanes že obračajo na upravni odbor - prošnjami za sprejem. Nekaj takih prosilcev so na zadnjem zborovanju sprejeli, ker so videli, da so bili za peljani. 7 družin pa so trenutno od klonili oz. pogojno sprejeli. Velik polet dela so pokazali v za drugi IIum-Njivice, kjer imajo že skupni hlev za govejo živino. Vsekakor je še veliko nepravilnosti, ki se bodo morale postopoma odpravljati. Urediti bo treba predvsem knjigovodstvo in okišnice članom. Izvršeni še niso prevzemi zadružnega inventarja, prav tako zadruge niso še registrirane Pravočasno bo treba zaprositi potreben kredit za izpopolnitev dobre živine itd. Tovariš sekretar Okrajnega komi-teta Gorica, ki je pozdravil zadružnike, je ponovno povdaril, da bo naša ljudska oblast morala skrbeti za razvoj obdelovalnih zadrug z vsemi sredstvu Potrebno pa je, da zadružniki' lesno sodelujejo z ljudsko oblastjo. Naglasil je tudi naloge iz referatov naših partijskih voditeljev na zgodovinskem V. kongresu KPJ in II. kongresa KPS ter zagotovil vso pomoč s strani oblastvenih in političnih forumov okraja, kar so zadružniki sprejeli z burnim aplavzom. D. A. Stanje gradilišč zadružnih domov POKRITI DOMOVI: Dol Predmeja, Medana, Lokve, Vrtojba, Gradišče, Col, Kal natl Kanalom, Višnjevik, Knnal, Ročinj, Trnovo in Šempas. POPRIVANJE STREHE: Rihem-berk, Prvačina, llum - Njivice, Dobrovo. ZIDANJE: Kostanjevica, Miren, Ot-lica. Preserjo, Vipava, Črniče, Grgar, Osek in Renče. BETONIRANJE: Vogrsko, Selo, Dorinberg, Batuje in Ajdovščina. KOPANJE TEMELJEV: Št. Vidi, Lozice, S. Lokovcc, Gojačevo, Kojsko, Budanje in Cerovo. PRIPRAVA MATERIALA: Cepo-van, Neblo. Bukovica. MRTVA GRADILIŠCA: Bnte-Rav-ne, Dobravlje. Pionirji z Rabita ob sprejemu v pionirsko organizacijo No bol ši m odmski aktivi n posomezniki Na okrajni predkongresni konferenci SKOJ-a in LMS je bdo podano tudi poročilo o najboljših aktivih u posameznikih, ki so se v tekmovanju posebno izkazali V izvajanji, eo- -lovalnih a je do danes kratila delovnemu ljudstvu vsako izobrazilo, ga je oropala vsake višje duševne kulture, zakaj rabila je njegovo moč na polju, v tvornicah, na železnici, v rudnikih, da je lahko lagodne in ranzdaiio živela. V svojih delih je Cankar do potankosti v vseli odtenkih prikazal življenje^ te družbe. Kantor, hlapec Jernej, župnik, učitelj in druge osebe iz njegovih del zgovorno pričajo, kakšno je bilo življen je predvsem v dobi koncem 10. in začetku 20. stoletja. Vpliv klera in kapitalizma, složno delo raznih politično nasprotujočih si taborov, ki se poslužuje najpodlej-ših sredstev samo za dosego svojega cilja, t. j- za nadvlado in izkoriščanje ljudstva, se izredno očitajo v njego-ivetn delu »Kralj na Betajnovi«. Škoda, da ga tak ra, ljudstvo tli razumelo, razumeli s ga delno le oni, katerim je bila borba njegovih pozi-tivniili junakov naperjena. Danes pa Cankarja razume ▼ grobih obrisih vsak naš človek. Razume ga, ker je predvsem narodno osvobodilna borba in pa današnja gospodarska borba prav v vsej goloti prikazala gnusno borbo našega ljudskega sovražnika, ki je danes v vrstah reakcije- Tlačanstvo. hlapčevstvo, ki it' bilo tako vko-rcninjcno v slovenskem narodu, da mu je prišlo v kri in meso je z našo novo državo enkrat za vselc j odpadlo- Cankar je dobro vedel, aa je naš delavec, naš tnal, kmet tisli zdravi del naroda, ki bo izvojeval dokončno zmago nad zatiranjem in krivico. Glede kulture pravi, da sloni vsa kul tura na njih -izmučenih plečih. Politično Cankar ni mogel biti rlru go kot socialist. V svojem govoru katerega je imel pred tržaškim delavstvom leta 1907 je med drugim dejal: »Edina pot je boj ljudstva, brez obziden boj ljudstva, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialistično in politično osvobojenje — zakaj brez socializma in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj drnž be, dotlej l»o tlačanila, dotlej l»o brez. pravna in ponižana tudi . duševna kultura. Boj za Osvobojenje ljudstva jc kulturni boj — in kdor ta Imj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture,« Ivan Cankar je v vsem svojem delu glasnik novih dni. Ves slovenski proletarijnt se danes zaveda, da Cankar pripada njemu. V dneh narodno osvobodilne borbo so Cankarjeve besede vlivale ljudstvu moč in vero v zmago. Njegov rek: »Narod si bo pisal sodbo sam« je bilo geslo naših borcev. In prišel je tudi čas, kol ga je napovedal v Beb krizantemi: »Že slutim zarjo tistega dne, slutijo moje najboljše in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samot Mojo delo je slutnja zarjo, vsaka moja beseda in vse moje živl jenje, že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgraditi-« Letos tl. decembra bo minilo 30 let od kar je umri Ivan Cankar, naš najboljši in najplodovitejši pisatelj delovnega slovenskega ljudstva. Njegovo delo, besede in misli morajo med najširše množice Proslavo, ki se bodo po vsem okraju vršile naj pa res prikažejo Ivana Cankarja kot lastnika naših dni. Goriški prepih Vprašujemo se, koliko časa se bodo še zapostavljale slovenske šole v Gorici, ko vendar nekateri voditelji na vsa usta vpijejo o nekaki pomiritvi. En tak primer je zopet Slovenska strokovna šola v Gorici ki bi s svojo strokovno vzgojo morala dati učencem potrebno trgovsko znanje, se pa na drugi strani opaža, da je ta šola od 6trani oblasti in merodajnih šolskih organov zelo zapostavljena. Na tej strokovni šoli se poučuje poleg vsega drugega tudi strojepisje. Ne ve se pa, koliko učencev se bo strojepisja naučilo, če je za okrog 50 učencev samo en stroj na razpolago. Učenci imajo strojepisje 6 ur tedensko in vseh teh 50 učencev se mora vaditi na tem edinem pisalnem stroju, razumljivo je, da učenci strojepisja do konca šolskega leta ne bodo obvla-vadi in se bo njihovo znanje odražalo le na površnem poznavanju stroja. Na drugi strani pa imamo v Gorici tudi italijanske strokovne šole, v katerih pa imajo mnogo. več strojev na razpolago za enako število učencev. Vsekakor bi šolska oblast lahko izenačila to razliko saj sta obe šoli uradno priznani, v kolikor seveda ne gre ža namerno zapostavljanje slo- HZKULILKA L onstran meje V talcih razmerah se dijaki slovenske strokovne šale v Gorici ne bodo naučili mnogo 'venske strokovne šole. Na šoli se uči tudi telovadba- V tem času pa je kaj čudno videti mladino^ kako vežba na prostem v mrazu. Od vseh šestih telovadnic v Gorici ni na razpolago za te učence niti ena, tako, da morajo, če je dež, isti telovaditi v razredu, ali pa telovadba sploh odpade. Tudi to vprašanje bi šolske oblasti v tem zimskem času lahko rešile v korist slovenskim dijakom, v kolikor seveda ne gre za zapostavljanje slovenske strokovne šole. Isto je tudi s poučevanjem petja, saj ni na razjpolago niIi enega klavirja ali harmonija, dočim imajo sorodne italijanske šole tudi te v zadostni meri na razpolago. Na tej šoli se ne uči niti ročno delo, kar bi bilo potrebno tako za fanfe kakor deklice in bi merodajne šolske oblasti lahko nastavile dve učni moči za pouk trga predmeta- Merodajni šolski organi so gotovo o tem stanju seznanjeni in Slovenci v Gorici, kakor tudi dijaki v šoli upravičeno upajo, da se bodo podvzeli potrebni ukrepi, da se ta šola izpopolni in se postavi na isto stališče z drugimi sorodnimi italijanskimi šolami. Gorica : Kvarner (Reka) 1:1 OB DAVČNI KAMPANJI Božič Maks iz Budanj se je pritožil na okrajni davčni komisiji, da mu je bilo naloženega preveč davka. Povedal je, da je tudi ogromna večina ljudi na masovnem sestanku to ugotovila, a to »ogromno« večino njegovih pajdašev je razkrinkala druga ogromna večina zdravih ljudskih množic v Budanjah, ki dohro pozna njega in njegov dohodek. Benčina Ivan iz Slapa je prvotno javil, da je pridelal 48 lil vina, a pozneje je pod pritiskom davčne komisije zvišal na 60, nato na ?0, 80 in končno 90 hi, kar znaša 25.000 din čistega dohodka. Mogoče bo sčasoma to številko še zvišal in priznal svoj dejanski dohodek Žgavec Anton iz Vipave je bil dodeljen davčni komisiji kot tehnična >omoči a kot se vidi je nudil pomoč e velikim kmetom, katerim je znižal dejanski dohodek na polovico, Stibelj Viktor iz Ustij noče plačati davkov, ker ne prizna ljudske oblasti. On pravi, da zanj obstoja kot oblast samo Bog, ki je neskončno dober in mu nikoli ne odmerja dohodnine ter ga pusti v irriru živeti. Makuc Marjo iz Volčje drage, eden največjih kmetov v našem okraju, ni mogel plačati davkov, kljub svojim ogromnim dohodkom, in je rajši dopustil, da so mu prišli rubit živino. Na Pianini je par bogatih kmetov skrilo 52 hi vina. Tv vino je sedaj davčna komisija našla, a lastniki se nočejo javiti, ker bi morali od njega plačati davek in morda še kaj drugega. MLO Solkan je zaprosil OLO Gorica 30.000 din posojila za kritje stroškov. To se mu seveda zdi lažja rešitev, kot izterjatev še 653.000 din zaostalih davkov ESPERIMENT V MIRNE V Mirnu so že sredi poletja ustavili gradnjo zadružnega doma, čeprav je bilo zidovje že precej visoko in bi kmalu lahko dom pokrivali. Vsi so se spraševali zakaj to? Sedaj pa sc je zvedelo iz zanesljivih virov, da je to »esperiment«. V Mirnu nameravajo namreč poustiti čez zimo zidovje nepokrito, da bodo vsi deli, ki niso kos mrazu in vremenskim nepri-likam odpadli. Tisti deli pa, ki bodo zimo prenesli bodo bolj trdni, na ka- tere bodo prihodnje leto lahko zanesljivo nadaljevali z gradnjo. Uspeh tega esperiinenta bo zosledovala v Mirnu posebna komisija, ki bo rezultat objavila in dala potrebne podatke še drugim gradbiščem. HOČEJO SE PREPRIČATI IN BITI NA GOTOVEM V Dobravljah pravijo, da bodo pričeli z gradnjo zadružnega doma takrat, ko bodo imeli mo na belem, t. j. ko jim bo dodeljena stavba, ki se bo dala krasno preimenovati v zadružni dom fak zadružni dom bi gotovo zahteval manj truda, čeprav bi bila potrebna popravila. Niso pristopili niti k pripravljanju materiala, ker jih še vedno skrbi ih nisc gotovi ali jim bo ta stavba dodeljena ali ne. Kaj bi potem z materialom? Mogoče bi se v Dobravljah kdo našel, ki bi po zgledu Rihemberka in Šempasa uvidel, da se prej zgradi nov dom kot pa izvrši adaptacija. Dejstva so dejstva in tam kjer niso predvidevali adaptacije so dom že zgradili, Dobravlje pa so še vedno v seznamu mrtvih gradbišč- NOV POLPRAZNIH V St. Vidu postaja zadruga vedno bolj samostojna, zato se tudi tamkajšnji poslovodja čuti bolj neodvisen. Uvedel je posebni polpraznik ob sobotah popoldan. Ta praznik pa sicer še ni zajel š rokih ljudskih množic, ki ob sobotah popoldne zaman čakajo pred zadružno trgovino, da si nabavijo potrebno blago, a poslovodja se strogo dr/.i svojega polpraznika. OPOZORILO OBISKOVALCEM KAVARN Opozarjamo vse prebivalce Solkana in okolice, ki obiskujejo Mestno kavarno v Solkanu, da si prinesejo s seboj obešalnike, ker jih tam sploh nimajo. KDAJ SE BO VRNILA NATAKARICA V delavsko-nameščenski restavraciji v Solkanu se dne 1. decembra ni moglo razprodajati vina, ker je bila natakarica odsotna. Drugo osobje, ki je tam zaposleno ni hotelo te odgovornosti prevzeti nase. ker je baje vsak odgovoren za svoj referat v menzi. Vsi se vprašujejo, kaj če natakarice več ne bo. ali se vina sploh ne bo več točilo? V nodejo se je odigrala v Šempetru prijateljska nogometna tekma med moštvom Kvarnerja iz Beke in Gorico. Na lepem terenu pred 1200 gledalci se je pričela tekma ob 14.30. V 2. minuti, po lepi kombinaciji napada Gorice, je uspelo Komavliju zabili prvi gol. Niso minule še 4 minute, ko je po krivdi branilca Gorice dosojeno enajstmetrovko igralec Kvarnerja pretvoril v gol. Nadaljnji napadli obeh moštev se odbijajo ob obeli obrambah, katere so izvrševale prav dobro svoje delo. V 22. minutah lepo kombinirane akcije Kvarnerja je dalo priliko levemu krilu streljati na gol Gorice, toda buden vratar je z odličnim skokom to nevarnost branil. Pred koncem polčasa je imel priliko igralec Gorice Orel streljati v prazna vrata, ali slrel je šel visoko čez prečko. Drugi polčas se je pričel z bolj bor. bcoo igro, kajti obe moštvi sta skušali pri® v vodstvo. Gledalci so t navdušenjem dajali vzpodbudo Gorici, vendar niso imeli sreče. V kazenskem prostoru Kvarnerja so bili napadalca Gorice od obrambe Kvarnerja nepravilno zadržani, a sodnik kazenskega strela ni dosodil. V zadnji minuti je imela Gorica priliko, dia si zagotovi zmago. Poniž je streljal v ogel, a vratar je z lepim skokom ubranil zadnjo nevarnost. Tekma se je zaključila z neodločenim rezultatom 1:1. Potek igre je bil zelo živahen in discipliniran zlasti v drugem polčasu, kar je navdušilo veliko število gledalcev. Rezultat 1:1 mora zadovoljiti obe moštvi. Moštvo Kvarnerja je igralo zelo lepo. Videla se je predvsem lepa povezava s podajanjem žog, kar je večkrat spravilo v zadrego moštvo Gorice. Moštvo Gorice je v celoti igralo lepo, disciplinirano in požrtvovalno, kar je najlepši dokaz, da goji redno nogomet, ter je tako častno zastopalo naš nogomet proti nasprotniku, kateri je med prvimi moštvi Hrvatske. Sodnik Pudher iz Ljubljane je tekmo sodil dobro razen par pomanjkljivosti. Z. F. Volga : Postojna 1:3 V nedeljo 5. t. m. je gostovalo v Postojni Š. D. Volga iz Solkana. Odigrala se je prijateljska tekma z enaj-riorico Postojne, ki je na drugem mestu II. slov. lige. V splošnem je bila tekma zelo slaba. Obe moštvi so igrali brez elana in borbenosti kot bi se pričakovalo. V 30. minutah prvega polčasa je Postojna ogrožala nasprotnikova vrata >rez uspeha. Ko Volga kmalu nato ni znala izkoristiti lepe prilike za gol, je Postojna v 34. minutah prišla v .odstvo in kmalu nato zvišala rezul-iit za 2:0. Po tem drugem golu je Volga prišla v premoč ter v 43. minutah dosegla svoj prvi gol. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 2:3 ta Postojno. V drugem polčasu je Volga zumu-lila mnogo prilik za izenačenje in Uidi za eventuelno zmago. Igralci niso igrali z zanimanjem in voljo. Po 28. minutah je tov. Dolgan celo zu-dreljal enajstmetrovko. Postojni je še tik pred zaključkom igre uspelo /višati rezultat na 3:1 v svojo korist Enajstorica Volge se s to tekmo ni izkazala. Igralo se je brez vsake govezave. S tako neborbenostjo kot se je pokazalo pri tekmi bo treba prnehati če se bo hotelo dvigniti nivo nogometa in uspešno reprezentirati nas nogomet. K porazu je v veliki meri pripomogla odsotnost nekaterih igralcev Preskrba Obroki moke oiz. bruha so v mesecu decembru isti kot v novembru. Tudi v mesecu decembru prejmejo potrošniki 'h kg enotne moke kot dodatek na odrezek rep. dopolnilne pretslkrbe štev. 6 in GD odrezek štev. 134. Obroki kave, sladkorja in čokoladnih proizvodov ostanejo nespremenjeni. V mesecu decembru se deliljo kavni nadomestka sledečim kategorijam: TDa, TDb, SDa, TD, SD, f-D Im GD v istih obrokih kot v prejšnjem mesecu proti odvzemu odrezka štev. 2 rep. dopolnil, ne preskrbe, GD kategoriji pa proti odvzemu odrezka štev. 131. Na delavske živilske nakaznice se bo delilo 98 dkg testenim namesto 1 kg enot. ne moke. JEŠPRENJ V decembra bodo prejeli potrošniki kategorij TDa, TDb, SDa, TD, SD po '/« kg, LD 300 gr in GD 1 kg ješprena. Jošpren sc deli proti odvzemu odrezka štev. 1 rep. do-puln. preskrbe za mesec deccmlier, GD kategorij pa proti odvzemu odrezka šiev. 132. ZAHVALA Toro« Jožef in Kristančič Marija iz Medane sta ob priliki svoje poroke darovala 1630 din za vojne 6irote. Šterk Franc iz Dol. Cerovega je daroval 2100 dmn za socialni fond OF. Hvala jim! Prtdaiaške ure za razvoj splošne telovadbe V nedeljo 5. decembra 1948 je na-čclništvo OLO Gorica organiziralo prvo prednjaško uro v telovadnici TD Miren za vsa bližnja društva. Pred-njaške ure so se udeležili vodniki im vodnice TD Miren. Renče. Bilje in Šempeter Namen prednja.'k • ure je. prede lati osnove telovadne tvarine, katere pridejo v poštev pri izvajanju splošne telovadbe, nadalje seznaniti vodnike in vodnice s statistiko, organizacijskimi vprašanji itd. Prcdnjaške ure st- bodo vršile vsak teden ob nedeljah od 6. do 12. nre v Mirnu za TD Mirom, Renče, Dorm-berg, Prvačina in Rihetnbork. V Solkanu pa za Solkan, tovarno Anhovo, TD »Primorje« in Šempeter. Vodniki j,n vodnice morajo prinesti s seboj vadbeno obleko in copate. V soboio tt. decembra se bo pričel v Delitev f»kulturnih znakov V nedeljo, po prijateljski nogometni tekmi med ŠD Nova Gorica in ŠD Kvarner iz Reke je Okrajni center tekmovanj« za fizikultnrni znak na svečan način delil fizkulturne znake prvi in drugi nogometni ekipi ŠD Nova Gorica, ki so si tekom leta 1948. osvojili fizkulturno značko-Omeniti moramo, da sia ekipi polog nogometa gojili tudi ostale športne panoge, kar je znalno pripomoglo, da je prva ekipa osvojila jesensko prvenstvo Slovenije. Renčah tOdnevni vaditeljski tečaj za društvene vaditvelje in vaditeljice, fečaj organizira okrajni telovadni odbor s pomočjo TZS. Tečaja se bo udeležilo okrog 25 mladincev in mladink iz vseh telovadnih društev. Namen tečaja je usposobiti tečajnike za vodstvo oddelkov v društvih. Poleg praktičnega dela brez orodja, z orodjem im na orodju bodo tečajniki imeli tudi predavanja, ki bodo zajela statut FIS-aja, organizacijska vprašanja. telovadno higieno in p/vo pomoč, politična vprašanja, metodiko telovadbe itd. Da se bo tečaj vrši) se moramo predvsem zahvaliti Okrajnemu ILO Gorica, ki nam je zagotovil prehrano. Ob takem razumevanju s strani ljudske oblasti smo golovi, da bo telesna vzgoja napredovala v polni meri ter s tem povečala delavno silo delavca in kmeta Ta uspeh naj bo za vzgled in vzpodbudo predvsem onim nogometašem, ki so še mnenja, da nogometašu niso potrebne ostale športne panoge, kot atletika, plavanja, kolesarstvo, smučanje itd. y. K. KINO SOLKAN Od 16. do 19. decembra «e bo v Solkanu predvajal film »Bogata nevesta«. Uredništvo to upravni Solkan ul IX. Korpusa 186. teL št I In ?. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. porot v Ljubljani. Izhaja vsak petek.