PoStnma plačana ▼ gotovfnL Leto LXXII., št. 48 a Ljubljana, torek 2$. februar)? lojo Cena Din 1.- i*naja vsa* aan popoiaoe izvzemal aedeJje is praznika — ineeratJ de 80 petit vnt a duo a, do 100 vrmt a eno 2.50. od ioo do 300 vrst a Din 3, vecjl inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. tnseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« Telja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljev* allca štev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 3t. 7 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon 9t 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 66; podi užnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 - JESENICE: Ob Kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, SlomSkov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Odločitev v Londonu in Parizu: Priznanje Francove vlade v Španiji Francoska in angleška vlada sta istočasno, kakor je bilo napovedano, vzpostavili normalne odno saje z nacionalistično Španijo ter bosta že prihodnje dni imenovali redne poslanike v Burgosu Panz, 28. febr. e. Včeraj ob 15. je bila seja ministrskega sveta, na kateri je Dala-ajc\ je bil že izvršen. Angleški zastopnik v Burgosu Robert Hodge*on je včeraj dopoldne sporočil po nalogu svoje vlade zunanjemu ministru Francove vlade generalu Jordani sklep angleške vlade o formalnem diplomatskem priznanju španske nacionalistične vlade. Anjfieška vlada namerava že v prihodnjih dneh sporočiti, koga je imenovala za poslanika pri Fran-covi vladi. Dotlej bo Robert Hodgeson od- pravnik poslov angleške vlade v Burgosu. Z druge strani je general Franco poslal angleški vladi noto. v kateri se izraža o bodočem sodstvu svoje vLade v doslej še nezasedenih španskih pokrajinah po njihovi priključitvi k nacionalistični Španiji. Prav tako sporoča v tej noti svojo voljo po ohranitvi suverenost? in nedotakljivosti Španije. To noto je včeraj popo'dne v angleški spodnji zbornici min. predsednik Chamber-lain prečital, ko je objavil formalno priznanje španske nacionalistične vlade po Angliji. Chamberlain je izjavil, da je angleška vlada z zadovoljstvom sprejela na znanje oficielno sporočilo generala Franca, da je 6 svojo vlado odločen zavarovati tradicionalno neodvisnost Španije m podvzeti kazenske ukrepe proti španskim državljanom ^amo v toliko, v kolikor gre za kriminalne primere. Tudi francoska vlada je istočasno z angleško objavila priznanje Francove vlade. Glede brezpogojnega priznanja španske nacionalistične vlade je izjavil, da je angleška vlada skrbno proučila položaj v Španiji, kakor tudi ukrepe, ki jih namerava podvzeti. Poudaril je, da ne obstoja za primeT, če bi se skušale španske republikanske vojaške sile v južnem delu Španije še nadalje upirati, noben dvom več o končnem izidu borbe. Zato je angleški vladi nemogoče še nadalje smatrati špansko republikansko vlado kot suvereno, ker nima nobene avtoritete več in se je tudi razkropila. V teh okoliščinah je zato angleška vlada oklenila, da prizna vlado generala Franca, vendar pa si pridržuje pravico, da bo tudi še v naprej vzdrževal legalne stike z republikansko Španijo v primeru nadaljevanja državljanske vojne. Opozicija je sprejela izjavo Chamberlai-na z velikim nezadovoljstvom in so se čuli vzkliki: Sramota! Izdajstvo! Vodja socialistov major Att.lee je ostro protestiral ker Demobilizacija v ČSR zaključena General Syrovy o vrlinah češkoslovaške vojske Praga, 28. febr. AA. Vojni minister ge- I neral Syrovy je včeraj govoril po radiu in se ob tej priliki poslovil od letnika 1916. ki se vrača domov, s čimer je končana pripravljenost češkoslovaške vojske. General Syrovy je med drugim dejal: Vojaki! 28. februarja se končuje vojaška pripravljenost v naši državi. Na ta način končujemo poglavje naše zgodovine Ne želim govoriti o preteklosti niti o političnih dogodkih iz te preteklosti, ne morem pa preko tega, da ne bi omenil moralnih vrednot našega naroda in naše vojske v zadnjem času. Naši rezervisti so stopili pod zastavo z največjo hitrostjo in pripravljenostjo, kakršno je redko kje videti Naša vojska se je odlikovala ne samo po opremi, pač pa tudi po navdušenju, ki je izviralo iz velike ljubezni do domovine in naroda. Malo vojsk bi moglo pretrpeti tak moralen udarec brez izgube svojih vojaških lastnosti, naša pa je ostala neomajna in se je po končani demobilizaciji vrnila domov, pripravljena, da izpolni svojo nalogo tudi v dobi miru z isto vztrajnostjo Zato se moram zahvaliti rezervistom v imenu vojaških oblasti in v imenu vsega Cianov obisk v Varšavi kon&sst Po mnenju poljskih političnih krogov niso bili sklenjena nobeni posebni dogovori Varšava, bivanju v 28. febr. e. Po dvodnevnem Varšavi je italijanski zunanji minister grof Ciano včeraj popoldne odpotoval v Bjalovice. kjer je danes velik lov. V njegovi družbi t.o zunanji minister Beck, poljski veleposlanik pri Kvirinalu Glugoso\vski, šef kabineta zunanjega ministra grof Lubienski, italijanski veleposlanik v Varšavi Di Valentino ter italijanski novinarji, ki so prišli z njim. Razgovori med Cianom in Bečkom so v glavnem končani. Politični krogi so mnenja, da je šlo v glavnem za tri stvari: 1. za stališče Poljske napram evropskim velesilam v najbližji bodočnosti, 2. za od-nošaje sil v Podunavju in 3. za kolonij-sko vprašanje Glede stališča Poljske napram sporu med evropskimi velesilami smatrajo za gotovo, da je to pot Beck poudaril svoje mnenje, da se Poljska direktno ne vmešava v ta spor. Smatrajo tudi, da se Beck napram grofu Cianu ni obvezal v nobenem pogledu, kakor tudi ne svoiečasno Ribbentropu. Mislijo, da so bili zelo važni razgovori tudi glede sodelovanja v Podunavju, vendar pa po zatrjevanju pol-tičnih krogov ni prišlo do kakega posebnega sklepa Politični krogi namreč poudarjajo, da imata Italija in Poljska vsaka svojo politiko in zaradi tega v Varšavi ni šlo za koordinacijo poljsko-italijanske politične smeri in tudi ni bil sprejet kak konkretni sklep. Ciano je samo službeno vrnil Beckov lanski obisk v Rimu in sta le izmenjala misli o mednarodnih odnoša-jih. Nemški komentar Berlin, 28. febr. AA. »Volki-scher Beo-hachier« je objavil članek pod naslovom »Italija in Poljska«, v katerem pravi m ed drugim: Nemci pozdravljamo prijateljstvo med Italijo in Poljsko, ki &e je jasno po- kazalo o priliki obiska £rota Čutna \ Varšavi in sicer zato, ker vodita [talija in Poljska kakor mi borbo proti največjemu sovražniku evropske kulture in vseh civiliziranih narodov, namreč proti židovskemu boljševizmu. Poljska ni pristopila k pakru proti kominterni, ker ima skupno mejo z Ru-ijo. toda na svojem ozemlju preganja najodločneje komunistično propagando ter dokazuje na ta način, da je stvarno v isti vrsti z Italijo in Nemčijo. Pmrčoi odnošaji med R mom in Varšavo so za nas tem bolj dragocen:, ker dajejo poljskemu narodu priliko, da se šc bolj pridru/i prijateljstvu med Nemčijo in Italijo. Italija in Poljska sta bili v zgodovini veCkrat v boju z nemškim narodom, toda obe državi sta po genialnosti svojih vodilnih dr/.ivrvkov sprejeli 1033 Hitlerjevo roko ter na ta način začeli novo dobo v ednosajih / Nem čijo. Italija je v teku 1. 1038 ja^no dokazala, da hoje Še nadalje sodelovati / Nemčijo, na Poljskem pa so -e pojavile struje, ki hočejo to sodelovanje preprečiti. V tem pogledu bi se lahko poljski prijatelji št mno0o naučili od Italije. je vlada izvršila ta važen akt zunanje politike brez parlamenta. Min. predsednik Chamberlain je odločno zavrnil vse očitke in izjavil, da je odločitev o priznanju vlade generala Franca padla že ob koncu preteklega tedna, ko je prej ministrski svet ▼ tem po«led-u dal popolnoma svobodne roke Chamberlainu in Halifa^u. Naposled je napovedal, da bo vlada zahtevala danes od parlamenta, naj odobri njeno politiko na pram Španiji, opozicijske stranke pa so predložile predlog, naj se zaradi priznanja generala Francu izreče nezaupnica vladi Oficie£s*>o angleško sporočilo v Burgosu Burgos. 28. febr. i. AntileSki zastopnik pri vladi v Burgosu Robert Hodgeson je včeraj ob 17.55 obiskal zunanjega ministra Jordano in mu sporočil sklep angleške vlade, da je primala vlado Ccnera; j Franca de jure. Obenem je zaprosil za agreroent za poslaničke posle. Razgovor jc trajal Četrt ure. Likvidacija španskega poslaništva v Londonu London, 28. febr. i. Poslanik španske republikanske vlade Ascarate je pozval včeraj popoldne k sebi vse osebje poslaništva in mu sporočil, da bo danes ob 16. poslaništvo prenehalo poslovati, urad poslaništva pa bo ostal začasno še v Londonu. London, 28. febr. AA. Trdijo, da bo Anglija imenovala za svojega prvega poslanika v Burgosu sir Georgea Mousrija, višjega uradnika ministrstva za zunanje zadeve. Danes bo vojvoda Alba predložil akreditivna pisma kot nacionalistični poslanik v Londonu. Prejšnji španski poslanik bo ostal še nadalje v Londonu kot diplomatski agent z istimi pravicami kakor doslej, dokler državljanska vojna ne ho končana Umik Azane Pariz, 28. tebr. h. Predsednik španske republike Azana jc prispel včeraj dopoldne v Collonges, ki je v bližini Ženeve, vendar pa še na francoskem ozemlju. Njegov za sebni rajnik je demantiral vesti, po kate rih je Azana že odstopil kot predsednik španske republike. Izjavil je. da se Azana za to še ni odlomil, vendar pa je /a .-.eda^ prenehal vsako politično udejstvovan je Baje bo Azana popoldne podal novinarjem krKJšo izjavo. Povratek Del Vava v Madrid Madrid. 28. teb:, e. Semkaj je pri>pei /u nanji minister republikanske »!ade Del Va-yo. ki je imel takoj po prihodu razgovor s predsednikom vlade Negrinom. General Miaja bo odpotoval v inozemstvo Barcelona, 28. febr. AA. Navzlic rezervi-ranosti merodajnih krogov vlada prepričanje, da se bodo dogodki v Španiji razvijali hitreje, kakor se je mislilo. Valencijski list »Gazzetta della Republica« je objavil naredbo, da se dovoljuje generalu Miaji in osmim drugim generalom odhod v inozemstvo 2ene in otroci bodo lanko prestopili mejo 7 navadnim rjotrdilom Nova priznanja Francove vlnde Burgos, 28. iebr. /.. Včeraj st:* priznali Francovo vlado rudi vladi v L:tvi in v Egiptu. i Bombardiranje Valencije Valencija. 28. tebr. ». Včeraj je pet letal bombardiralo Valencijo Letala so bila italijanska in so odvrgla 50 bomb. k; co vse padle na pristaniške objekte. Sestanek narodne skupščine Kratka formalna seja — Pričetek proračunske razprave jutri dopoldne Beograd. 28. tebr. p. Ob 10.10 dopoldne se je sestala narodna skupščina h kratki seji. ki je bila končana /e ob 10.40. Ko je predsednik Simonović &fvoril sejo, je najprej odobrila zapisnik prejšnje sejc brez ugovora. Nato jc bil pročitan ukaz kraljevskega aamestništva o imenovanju ministra brez portfelja Cvrkiča. Nadalje je bilo objavljeno, da je bil nar. poslanec Vladimir Hajduk Veljković imenovan za bana vardarske banovine ter mu bo moral ^edaj imunitetni odbor določiti naslednika. Objavljenih je bilo tudi večje število mednarodnih konvencij, na katere je pristala nara država v mednarodnem uradu za delo. Te konvencije bodo izročene v proučitev posebnemu odboru. Razen tega so bile objavljene zahteve ministra pravde po izročitvi nekaterih poslancev sodišču, nadalje sklepi glavne kontrole o vidiranjti izdatkov na podlagi odločitev ministrskega sve- ta, ki jih ima odobriti še narodna skupščina. Nato je bilo odobreno poročilo administrativnega odbora o izdatkih narodne skupščine. Objavljeno je tudi bilo, da je finančni odbor končal svojo razpravo o novem proračunu in predložil svoje poročilo, ki bo sedaj tiskano in razdeljeno narodnim poslancem, ko bo prišlo na dne\ni red. Ko je bilo objavljeno Se konstituiranje stalnih skupščinskih odborov in konstituiranje senata, je skupščina prešla na dnevni red, na izvolitev skupščinskega odbora za mednarodne konvencije. Ker opozicija ne sodeluje v skupščinskih odborih, je bila predložena samo ena kandidatna lista s poslancem Dušanom Pantičem na čelu. ki je bila sprejeta soglasno. Seja je bila nato zaključena in napovedana prihodnja za jutri ob 9, dopoldne z dnevnim redom: Načelna razprava o državnem proračunu za leto 1Q3°.40. Frsfinemške demonstracije na Peljfkem se nadaljujejo Napad na poslopje nemškega narodnega sveta v Varšavi Varšava. 28. febr. i Pat poroča o novih incidentih v Gdansku. Nemški dijaki so napadli poljske, policija pa je aretirala več poljskih dijakov. Za primer nadalje-I vanja teh incidentov v Gdansku si poljska vlada pridržuje pravico, da sama zaščiti poljske interese Poljska vlada je včeraj zahtevala od oblasti v Gdansku. naj zaprejo tamošnjo visoko šolo. Včeraj so bile nove protinemške demonstracije v Poznanju. Demonstranti so razbili izložbe raznih nemških trgovin ter je policija le s težavo napravila red Aretiranih je bilo več demonstrantov.« Snoči ob 22. so demonstranti napadli v Varšavi poslopje nemškega narodnega sveta, ko je imelo predsedništvo varšavske krajevne organizacije nemške nacionalne zveze sejo. Deset ljudi je vdrlo v poslopje nemškega narodnega sveta ter se legitimiralo s policijskimi legitimacijami. Z revolverji v rokah so prisilili člane odbora, da so jim dovolili preiskavo. Očivid-no so bili to poljski študenti. Ob tej priliki so razbili tudi pohištvo in pretepli več Nemcev. Po nekaj minutah so zapustili poslopje ter odnesli s seboj več aktov. Novi boji na Kitajskem Japonci so izgubili že nad tisoč letal — Uspešna akcija kitajskih četrtikov v Hupeju Tiosicin, 28. febr. i. Vrhovno vodstvo kitajske vojske objavlja, da so Japonci od začetka izbruha sovražnosti izgubili 1000 letal. Ta številka se v ostalem krije s službenimi podatki japonskega poveljstva, ki priznava, da so Japonci izgubili 1010 letal. Včeraj so bili zopet ljuti boji na raznih bojiščih. Pri Fukonu so Japonci izgubili veo tisoč mož in so se morali umakniti. V notranjosti pokrajine Hupej so morali zapustiti več mest Kita jaki četniki so jim nam- reč razstrelili in zažgali skladišča, obenem pa onemogočili vsak dovoz živil in municije v mesta, zaradi česar so bili Japonci prisiljeni umakniti se. šanghaj, 28. febr. br V predmestju Ku-linu so našli včeraj glave treh Kitajcev, ki so bili v službi nankinške japonofilske vlade. Predmestje je pod oblastjo Japoncev. Japonska vojaška in- kitajska polletja sta aretirala večje število Kitajcev v predmestju. Povratek maršala Badoglia v Rim Rim. 28. febr. i. Maršal Badoglio, ki je bil nekaj časa na inšpekcijskem potovanju v Libiji, se je včeraj vrnil v Rim. Sorzna poročila. Čarih, 28. februarja. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.62, New York 439.5625, Bruselj 73.95, Milan 23.14, Amsterdam 233.75, Berlin 176.40, Praga 15.05, Varšava 83.10, Bukarešta 3.37. Čitajte „Slovenski Narod«! Oi Slovani, kje so vaše me)e, o} Slovani, sluge narodov... Dr. \';ko/a Škerović je napisal v znani zagrebški re\*iji »Xova Evropa* članek »Na prelomu*, v katerem nazorno m prepriče valno dokazuje, da »dajemo Slovani i tvo jimi notran'imi medsebojnimi spori in i svojo neuvidevnostjo pobudo osvojevalnim stremi jen iem raznih sosedo* i'i pri p:avtja mo s tem sebi novo suženjstvo* > lanek je pisan tako prepričevalno, da m< i <> i takeka našega člo\'cki;. ako si je ršt:w! le trohico nacionalnega čustva, spreobrniti v vernika. spozna\'d!m navdušenega ". njevaica ve like slovanske ideje. Zato bomo članek ki bo živo zanimal vso nvšo javnost* objavili v celoti, overjeni, da nam tega pisec ne bo zameril. 1. »Menda mi Slovani ne delamo izjeme med svetskimi plemeni po svoii prošlosti in po si'ojih medsebojnih .-.petrih in bor bah. Nedvomno pa delamo izjemo po loku razvoia in formiranju nacionalnih drža\. DoCim se je tudi mani sorodnim plemenom, kakor so mnoga slovanska, medsebojna po srečilo. da so forsirala skupne lastnosti in odlike ter izgradila i'el'ke nacije in drŽave, so se Slovani medsehoino zatirali in uni čevali. služeč ponajveč kot orodie v tujih rokah in za tuje s\>rhe proti lastnim intv resom. Dovolj bodi. da pokažemo na vel' ko število germanskih plemen ali na m-manjše število francoskih, ki se jim je te kom zgodovinskih dogajanj posrečilo formirati veliko nemško oziroma francosko na cijo. pa bomo občutiti tragjčnosi in usod nost slovanskih medsebojnih sporov in borb Razumeti se še nekako da stoletni spor med Rusi in Poljaki, ki so se — čet ud zelo sorodni — že davno razvili v posebne nacije, si izgradili pod raznimi — naspro tujočimi si vplivi svoje posebne kulturni oblike, osnovali svoje države itd. Zelo tež ko pa je razumeti borbo na primer Slova kov in Čehov, Malorusov (Ukrajince\>) in Y7elikorusov. Srbov- in Hrvatov, pa tudi Srbov in Bolgarov, zakaj s stališča priznanih znanstvenih filoloških in etnografskih do gnan j ni mogoče postavili nacionalne meje med Čehi in Slovaki, med Malorusi in Ve likorusi, a še manj med Hrvati in Srbi. Etnografsko in jezično so to celote, ki ima jo vse pogoje za formiranje enotnih nacij. Ako te plemenske skupine in njih razlike primerjamo z razlikami, ki so nekoč obstojale med francoskim jugom in se\rerom. med nemškimi Prusi in Bavarci, med itali janskimi Piemontezi in Kalabrezi, stoji človek zaprepaščen pred fenomenom slovanske tragične neuvidevnosti. Kajti dočim »o germanska, italijanska in francoska plemena prebrodila in odstranila ogromne jezične, etnografske in mentalitttne razlike in formirala enotne nacije in države, ki so dov*otj močne, da si zavarujejo svoj obstoj in da imujo v velikih vprašanjih svetskega pomena odločilno besedo, vodijo slovanska plemena, enotna v vseh svojih pojavih, zahrbtno ali odkrito borbo med seboj v svoji lastni hiši. Že stoletja se je kazala tendenca in so se delali napori — zlasti tekom 19. stoletja — pri sorodnih germanskih, italijanskih, francoskih in drugih plemenih, da bi se s spajanjem manjših plemenskih organizmov formirale velike nacije, ki bi obsegale in srečno koordinirale vse lokalne plemenske posebnosti vrline, tvorec tako bogastvo in izvor veličine cele nacije. Pri Slovanih pa opažamo popolnoma nasprotne tendence. Dočim stopajo velike evropske nacije* popolnoma prirodno in logično od manjšega k večjemu, kažejo slovanska plemena težnjo točenja in odvajanja celo tam, kjer dejansko ne obstoja niti en resen tn objektiven razlog za to. Bili so časi, ko se je resno mistilo, da so tudi slovanska plemena in narodi preživeti svoje otroške bolezni neresnih sporov m prepirov. Bil je to mogočen val navdulene borbe za osvobojenje izpod tujega jarma* pri čemer so iskali medsebojnih vezi in medsebojne opore. Čim bolj se je bližala svetovna vojna, tem določneje, bolj željene in tolažljlve oblike je zavzemala slovanska vzajemnost. Sodelovanje Slovencev, Hrvatov in Srbov je bilo tako prisrčno, da se prav nič več ni razlikovala posebna srbsko, posebna hrvatska in posebna slovenska individualnost: vsi so nastopali skupno kot enoten organizem, kar so tudi dejansko* Govorilo se je samo o skupnih, enotnih* srbsko-hrvatsko-slovenskih — jugosloven-skih idealih: o osvobojen ju in uedinjenju v eno skupno jugoslovensko državo. Omladina je nastopala uedinjena, solidarno in neodoljivo borbeno. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS s dne 28. II. 1939 Kranjska gora 810 m: —3, aolnčno, 23 cm snega, sren, Pokljuka 1800 m: 0, solnčno, 5 cm pršića* 60 cm podlage, Bohinj »Zlatorog« 580 m: 0, delno oblačno 5 cm snega, južen. Dom na Koroni 1520 m: —5, delno oblačno, 15 cm prtiča, 130 cm podlage Dom na Voglu 1520.m: —3, delno oblačno 130 cm snega, praič. Stran 2 »SLOVENSKI lf£RODc, tank. m. Mmjt im. Štev. 48 Plodno narodno prosve delo Lepa prireditev Društva kmetskih fantov ta deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici Maribor, 27. februarja Ni lahko oratl narodno prosvetno ledino v naši vasi. So težkoce in ovire, ki Jih je treba premogtiti. da rodi navzlic vsemu vztrajno ljudako prosvetno delovanje vidne sadove. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet svojo prireditev. Tudi iz Maribora ao se nekateri odzvali vabilu društva ter obiskali naše narodno zavedle in žilave Marječane. Društvo kmetskih fantov in deklet je namreč uprizorilo v gostilniških prosterlh g. R. Krambergerja znano A. Medvedovo veseloigro >Sestanek«. S kratkim, klenim nagovorom je otvoril priieditev t:«rcn£nji bivši šolski upravitelj, sedaj učitelj, znani, neumomo delavni kulturni delavec g. Mirko Vauda. Po nagovoru je moški zbor ubrano in navdušeno odpel kmetsko himno > Prapor zeleni«. Na sicer malem, toda Hčnem odru je bila potem veseloigra ^Sestanek«. Kmalu po prvih besedah nam je Irena V. v vlogi Vide zapela Sattnerjcv samospev -Peča^r. Njen izredno obsežen, poln in blagoglasen sopran nas je zadivil. tako da bi bilo škoda, ko bi S3 nadarjena in glasovno bogata pevka ne izpopolnjevala v pevski kulturi. Mnogo prisilnega smeha je zbudila dekla Mara (Ana Brokmeister), prav dobro ao se vživeli y svoje vloge CUka Kooijaž kot mladostna ter odločna stotnikov* žena, Ivan Ferk kot njen strogi mol Evgen, Maks F ras kot simpatični dr. Plemsek, Tilka Bracič kot Danica in Frane Nova-ćan kot Robert. četiudi veseloigra nI lahka in je m vaške igralce težje Izvedljiva, je dosegla uprizoritev zelo lep uspeh. Igro je pripravil in tudi pevsko vodil g. Mirko Vauda, ki je razen tega še sufliral in pod cigar vodstvom je moški zbor pri prosti zabavi lepo in ubrano zapel pesmi >Na Adrijo«, 3>Pogled v nedolžno ckoc, >Završki fantje« in druge. Vneto sta sodelovala tudi društveni predsecnik Ivan Novačan in dru-i štveni blagajnik Anton šuman, ki tvorita i skupno z M. Vaudo steber vztrajnemu dru-j štvenemu delovanju pri Sv. Marjeti ob Pe-; snici. Mariborčani smo z nekim posebnim za-; doščenjem epazili. kako se je nabralo ljud-: stvo k igri navzlic protiagitacijL Obsodili pa smo dogodke, ki so se pripetili po-. zneje, ko so naščuvane! hoteli zabrisati ■ prelep vtis prireditve. Prepričali smo se, i a kakšnimi težavami se morajo boriti naii narodno prosvetni pionirji na deželi. »Prodana nevesta« na mariborskem odru Kakor vedno in povsod je dosegla tudi v soboto v Mariboru prodoren uspeh Maribor, 27. februarja Pred snočn jim je bila v Narcdnem gledališču premiera znamenite Smetanove opere -Prodana nevesta«, tipične češke narodne opere ,kjer občutiš ob vsakem prizoru vonj po češki zemlji, kjer se v preovjilju blagozvočja prepaja ognjevita ritmika z obilnim bogastvem folklornih, plesnih melodij . Mariborska uprizoritev sloni na skrbnih, temeljitih pripravah, vestni naštudirano-ati, posrečeni zasedbi vodilnih vlog, verodostojni, topli interpretaciji Smetanove neizrečeno melodiozne glasbe, ki se odraza v vseh številnih arijah, duetih, tercetih, slovitem sekstetu »Le pomisli, Marinka« ter učinkovitih zbornih spevih. Veren interpret te glasbe je bil dirigent Lojze Her-zog, ki je že v uverturi podčrtal njeno dinamičnost in ki je ves čas z globoko ten-kočutnostjo uravnaval tempo v odnosu do stopnje dramatičnosti na odru. Kakor ob lanskem »Daliboru«, tako se je Herzog tudi ob letošnji r< Prodan i nevesti« izkazal pravega mojstra v tolmačenju Smetanovih pomembnih skladb. Zaokroženo, pestro zunanjo sliko s poudarki češke folklornosti v scenariju, kostumih ter vseh ostalih zunanjih izraznih pripomočkih pa je izoblikoval naš operni režiser VI. Skrbmšek, ki je uvrstil p?leg svojih letošnjih pozitivnih režijskih stvaritev (Boccaccio, Aida) sedaj še J Prodano nevesto«. Vseskozi posrečena je bila zasedba vodilnih vlog. Marinka Jelke Igličeve je nudila primer izredno prepričevalne, vsestransko doživljene odrske podobe. Jelka Igličeva je razvila v tej svoji prvi večji operni vlogi na našem odru vos svoj talent, ki v primeru vztrajnega s popoln je van ja da slutiti lepo kariero naše operne pevke. Na to njeno Marinko smo res lahko ponosni. Nič ni pretiravanja v trditvi, da tako ljubke, iskreno doživi jen je Marinke na mariborskem odru še ni bilo. Bil je to pravi triumf njene muzikalne dognanosti, njene polnokrvne igralske biti. K uspehu, v katerem nas je prepričala izredna hvaležnost publike, prisrčno čestitamo, zlasti ko vidimo, da. mladost tudi na našem mariborskem odru zmaguje v polnem poletu svojih ustvarjajočih sil. Njen sopran je zvenel v vseh. tudi najvišjih legah, polno, prodorno, izčiščeno. Prelep je bil samospev >Oh. kako boli«. V čudovitem sozvočju se preliva njen dragocen glas s tenorjem D. Manoševskega (Janko), kar se je pokazalo predvsem ob blagoglasnem «ivo-j spevu »Mati mila«, »Naj živi do groba« z učinkovitim zaključnim »Zbogom«, pa tudi »Baš taka si« itd. v »Prodani nevesti« sta Igličeva in Manoševski prvikrat nastopila na opernih tleh kot vodilna partnerja in sta v tem svojstvu razodela v vsakem pogledu neko zli tost, usoglašenost. Dognan, elementaren je Kecal P. Kovica, ki je že pred .eti kreiral z velikim uspehom to komično operno podobo. Njegova sijajna igra je bila v polnem ravno* vesju s pevsko stranjo, ki se je posebno krepko odražala v srednjih legah. Lep uspeh je žel z Jankom A. Manosevskega ob znanem duetu »Vera za mladenko...« P. Kovičev Kecal je bil tudi med stebri predstave. Prijetno je presenetil Angel Jarc, Cdgar polnodoneči tenor je znan že od svoječas-nega ^Evangeljnika«, v smešni vlogi nesrečnega Vaška. Vašek pred leti zdale-ka ni bil tako pristen, prepričevalen kakor je Jarčev. Angel Jarc pa se ni odlikoval le s plastično zunanjo izraznostjo, ampak tudi s svojim lepim, razsežnim tenorjem, ki je obvladoval par lepih višin. Vseskozi posrečena je bila v tehničnem pogledu pevska jecljavost. Angel Jarc je izpričal s svojim Vaškom koristno, uspešno uporabnost v žanru opernih komičnih (buffo) vlog. Usoglasen roditeljski kvartet predstavljajo Anžlovarjev markantni kmet Kruši-na, Ljudmila Vide KoviČeve, veljavni Miha V. Skrbinška in Kata Lj. čepičeve. Ta usoglašenost je prišla do primernega izraza v znanem sekstetu »Le pomisli, Marinka«, žal da se nista mogla spričo pičle odmerjenosti vloge uveljaviti Anžlovarjev krasno razvijajoči se bariton ter prodorni alt V. Kovičeve. Poleg sodelovanja pri omenjenem sekstetu sta le spravna speva ob zaključku njun opaznejši delež. Razen tega so še sodelovali P. Rasber-ger kot dober vodja komedijantov, Marica Bnimnova v vlogi Esmeralde in Ver. donik v vlogi Indijanca. Zbor je bil tesno povezan v celoto, plese je vestno naštudi-ral koreograf A. Harastović. Izredno intenziven kontakt, ki se je opažal ves čas med oclrcrm in občinstvom, je dokazal, da je ^Prodana nevesta^ sijajno vžgala. Upajmo, da ne bo služila le umetnosti, ampak da se bodo čutile blagodejne posledice prodorno uspele predstave tudi pri — blagajni. Igralci in igralke so bili deležni toplega priznanja in Številnih šopkov. — V. Porušeni dom revežev je treba znova zgraditi Prlrfccčimo na pomoč revni družini, ki ima 14 nepreskrbljenih otrok Maribor, 27. februarja Kakor je »Slov. Narod« že obširno poročal, se je na pustno nedeljo v takozv. »Novi Abesiniji« ob Ptujski cesti zrušil z velikimi žrtvami in trudom zgrajeni dom za silo, rodbine Pipenbaher. K sreči se je to zgodilo še pred vselitvijo vse rodbine in kakor se je pokazalo, se je takrat na prostoru edino se nahajajoči Karol Pipenbaher iz te nesreče rešil brez hujših posledic. Ampak zrušeni dom kliče po novi postavitvi. Iz ruševin bo v ta namen le Še malo uporabnega. Večino bo treba na novo nabaviti. In da se nesreča zopet ne ponovi, je treba že vnaprej misliti na so-Mdnejše strokovnjaško delo. Ponesrečencu pa je nemogoče iz last- nih sredstev lotiti se dela in to ne glede na posledice njegovih težkih operacij. Kot železn. delavec je že preje malo zaslužil, med boleznijo in po nji pa seveda še manj. Ima pa 14 otrok, katerih največji je 16 let star, ena deklica boleha na kostnem vnetju. Tako je glavno breme naloženo na ženo in mater neprebskrbl jenih otrok. Treba je torej javne pomoči. 2e tot da hoče tak revež priti s svojo rodbino pod svojo streho zasluži priznanje. Dobrodošli mu bodo tudi manjši prispevki kot sklad za postavitev novega doma v »Novi Abesiniji«. Prispevke — vnaprej z zagotovilom najtoplejše hvaležnosti vse rodbine — sprejema tudi podružnica našega lista v Mariboru. Zopet pretresljiva rodbinska tragedija Včeraj se je ustrelil delavec Hutterfeve tovarne Franc Cokan, potem ko Je dvakrat streljal na svojo ženo Maribor, 27. februarja Komaj se je poleglo vznemirjenje radi Stupanove žaloigre v Tomanovi ulici oz. na pokopališču v Kam niči, že se je danes popoldne razširila po mestu žalostna novica o novi žaloigri. ki ima svoje ozadje v zrahljanem rodbinskem življenju. Danas okoli ob pol 16. ure se je pojavil v tkalskem oddelku tukajšnje Hutterjeve taJPatPne tvornice 361etni Franc Cokan, ki je »poslen kot ključavničar v omenjeni tvornici, »topil je k svoji ženi Mariji Cokan, ki je zaposlena v istem oddelku. V.* deti je bilo, da Je Cokan precej razburjen Z odločnim glasom je vprašal svojo žen< Marijo, os bone nazaj k njemu, žena pr mu je odvrnila, da noče več nazaj k nje mu. To je Cokana tako razburilo, da je ^ trenutku živčne strtoati zegel po aamo kresu. Dvakrat je ustrelil proti ženi, ki je obležala z ranama, v trebuhu in rame-Vseh v omenjenem odu&iku navzočih se je polastil paničen strah. Toda preden so se mogli zbrati in preden so mogli presoditi, kaj se je prav za prav pripetilo, je že naperil Prane Cokan samokres proti sebi in si pognal kroglo v sence. Bil je pri priči mrtev. Cokanovi so tovarifiice priskočile na pomoč. Prihiteli so mariborski reešvalci, ki so jo prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ukrenili vse potrebno, da ji rešijo življenje. Franc Cokan se je pred tremi leti poročil s svojo 9 let mlajšo ženo Marijo. V zadnjem času pa je kanilo v njuno Življenje razočaranje. Drug drugemu »ta se odtujeval a, Zlasti pa je ženo bolelo, ker je mož rad popival. Ko je žena videla, da ni motno med njima nobeno pobotanje, ga je zapustila. Sledile so tožbe. Ni pa Cokan plačeval svoji ženi ničesar, tako da je nazadnje sledil rubež. Cokana je to zelo vznemirilo. OiMtoo v popolni Uvonl strtoati se je danes popoldne odločil za grozno dejanje. Najpreje je hotel končati življenje svoji ženi, potom pa se tata, lalostna novica je zbudila po vsem Mariboru razumljivo razburjenja« Stanje Marije Obkanove, ki jo je ustrelil njen mož, je po mnenju mariborskih zdravnikov precej resno. Nesrečnica bna dvakrat prestreljen ielodec in je malo upanja, da bi okrevala . Mariborska gledališče Torek, 28. ob 20.: Aida. Red D. Gostovanje ga. Mitrovičeve ln gdč. Majdičeve. Jubilej ge. Mitrovičeve. Izven. Bloki ne valjajo. Sreda, l. marca, ob 20.: Aida. Red B. Gostovanje ge. Mitrovičeve in gdč. Mal-dičeva Četrtek, 2. marca, ob 20.: Partija šaha. Red A. Jubilej gs. Ančlee Mitrovičeve v Maribora. Z imenom alavljenke se združuje zgodovina stalne mariborske opera (od sezone 1922-23). Nastopila je v operah: Faust, Urh, grof celjski, Boheme, Janko in Metka, Carostrelec, Zrinjski, Mignon, Ples v maskah. Posebno odličen in tudi širšemu občinstvu Še danes z živem spominu pa ja bil njen nastop v operah: Ca-vaiiezia rusticana, Carmen, Trubadur in Toaea. Pa tudi v številnih operetah je bilo njeno sodelovanje zelo priljubljeno. V prvi sezoni je uspešno delovala tudi v drami. Za njeno in gostovanje gdč. Vere Majdičeve danes in jutri v Verdijevi veličastni >Akh« vlada veliko zanimanje. Zato se priporoča nabava vstopnic v predprodaji. Ker je ustrelil tatu kokoši se je moral zagovarjali pred sodiščem — Obtoženi ponarejanja kovancev Maribor, 28. februarja Na našem podeželju se zlasti pred večjimi prazniki silno množe tatvine perutnine, zlasti v Slovenskih goricah in na Dravskem polju, kjer so življenjske razmere precej težka Radi tega organizirajo v posameznih krajih posebno službo, katere namen je obvarovati vaščane pred kurjimi tatovi. Tudi v Mezgovcih so leni meseca decembra organizirali tako službo, zlasti ker so izginile več posestnikom kure in piščanci. Z organizacijo obrambne službe proti kurjim tatovom je bil poverjen 21-lemi hlapec Alojz Segula, ki je z nekaterimi svojimi tovariši obšel vas in sosedno vas Rucmanci. Oborožen je bil z vojaško puško, ki pa je bila brez kopita in kateri je bila odžagana cev. Za streljanje je bila sicer puška uporabna, vendar pa za strelca nevarno orožje. Alojz šegula se je v noči na 7. decembra podal s svojimi tovariši najprej v Rucman-ce, kjer je vasoval pri neki deklici, nato pa so jo vrnil v Mezgovce, kjer je slišal iz Majcnove domačije nek ropot. S svojimi tovariši je Segula obkolil kurnik ter čakal nadaljnjih dogodkov. Ni dolgo čakal, ko je planil iz kurnika neki moški in sicer naravnost proti Seguli. Segula je sprožil misleč, da ga hoče moški napasti. Krogla je zadela moškega, ki je zakričal. Kljub temu pa je stekel še naprej kakih 160 korakov ter se nato zgrudil na tla. Segula je s svojimi tovariši šel za njim ter prepoznal v moškem zloglasnega kurjega tatu Vinka Žnidariča, ki je kmalu zatem izdihnil. Krogla mu je prebila trebušno votlino in je na posledicah izkrva vi jenja umrl. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer se je moral Alojz Šegula zagovarjati radi obtožbe državnega tožilca, češ da je iz malomarnosti povzročil smrt Vinka Žnidariča. Segula je svoje dejanje odkrito priznal, izgovarjal pa se je, da je ravnal v silobranu, ker je domnevat da ga je hotel pokojni Žnidarič napasti. Nato je stopila pred mali kazenski senat zanimiva triperesna deteljica, in sicer 37-letni čevljarski pomočnik Anton Zupan, 24-letni Peter Kureš in 30-letni sedlarski pomočnik Josip Udrih. Prvi je brezposeln in brez stalnega bivališča, drugi je doma iz Sv. Marjete niže Ptuja, tretji pa iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Vsi trije so se morali zagovarjati radi obtožbe državnega tožilca, češ da so skušali ponarejati 50-dinar-ske kovance, Peter Kureš in Josip lTdrih pa še radi goljufije. Lani v novembru je bil Anton Zupan brez sredstev. Z glasil se je pri nekem trgovcu v Mariboru ter mu skušal dopovedati, da ima na prodaj 200 kub. m brzojavnih drogov, ki bi jih rad prodal. Zahteval je 170 din za kub. m. Trgovec mu sicer ni prav verjel. Ko pa mu je pokazal neke listine, iz katerih je bilo razvidno, da ima zares les naprodaj, mu je verjel in mu izročil 200 din are. Zupan je seveda izginil in trgovec je zaman čakal na pošiljko lesa. Nato se je Zupan podal na Dravsko polje, kjer se je v neki gostilni v Moškanjcih seznanil z drugoobtoženim Petrom Kurešem in Josipom Udrihom Obema je dopovedal, da zna izdelovati ponarejene 50-dinarske kovance, da mu pa manjka denar za nabavo sirovin. Dejal je. da išče družabnika za 5000 din. Kureš. ki sam ni imel ničes-ar, je znal pregovoriti Udriha, da je Zupanu izročil najprej 1000 din, nato 3000 in naposled še 280 din. Vsi trije so se peljali v Maribor, kjer je kupil Zupan 15 kg mavca in 6 kg grafita, ki jih je dal v dva kovčega. Zupan in Kureš sta Udnhu dejala, da morata še v Ruse po svinec in cink ter naročila Udrihu. naj nese kovčega z mavcem in grafitom na svoj dom, d oči m se bosta Zupan in Kureš vrnila proti večeru. Udrih se je v sedel s kovčegom a v vlak. Med Mariborom in Pragerskim pa je Udrih vzbudil pozornost orožnika, ki je spremljal vlak, pa ga je vprašal, kaj ima v kovčegu. Udrih je bil tako prestrašen, da je orožniku kar povedal, kaj ima v kovčegu in kaj namerava z vsebino. Zupana in Kurc&a so kmalu zatem tudi aretirali. Oba sta pri zaslišanju dejala, da niti od daleč nista imela namena izdelovati ponarejene kovance in da sta hotela od l«driha izvabiti le denar. Ob zaključku lista se ie obravnava še nadaljevala. Mariborske In okoliške novice — OJNS za mesto Maribor ima nocoj ob 20. v mali dvorani Narodnega doma Članski sestanek. O položaju bo poročal min. v p. in senator dr. Albert Kramer. — Občni zbori vseh petih krajevnih organizacij JNS v Mariboru bodo skupno nocoj s pri četkom ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma. Po občnih zborih bo članski sestanek OJNS, ki se naj ga udeleže tudi starejši člani. — Tržne cene v Mariboru. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu veljavne sledeče cene: Zelenjava: krompir kg 0.75 do 1.25, merica 6 do 7, čebula 3 do 4, česen 6 do 10, zelje (komad1) 0.50 do 3, ki- slo zelje 3, repa (komad) 0.25 do 1, kisla repa 2, karfijola (komad) 2 do 8, kg 6 do 8, ohrovt (komad) 0.50 do 2, hren 8 do 10, zelena (kom.) 0.50 do 3, endivija (komad) 0.50 do 2, radič kg 10, kolaraba (komad) 0.25 do 1, por (komad) 0.25 do 1, redkva (komad) 0.25 do 1. m a jar on (šopek) 0.50 do 1. Sadje: jabolka 4 do 8. suhe slive 8 do 12, celi orehi 10, lusčeni orehi 30 do 32. žito: (za liter) pšenica 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1.50, oves 1, proso 1.50, ajda 1.50, prose-no pšeno 3.50 do 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4, fižol 2 do 3.50. Ribe: karpi 12, belice 8 do 9, ščuke 18, morske ribe 11 do 34. Mlečni izdelki: smetana (liter) 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo (kg) 24, čajno maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10, jajca 0.40 do 0.75, kuhano maslo 30. Perutnina: kokoši (komad) 20 do 28, par piščancev 25 do 60, domači zajci 10 do 25 za komad. Meso govedina 6 do 12, teletina 8 do 12 svinjsko meso s kostmi 10 do 11, svinjsko meso izluščeno 12 do 14, riba 15 do 17, zajec 12 do 14, salo 14 do 15, slanina 13 do 14, pljuča 7 do 8, jetra 7 do 8, rebrca 10 do 12, glava z jezikom 5 do 6*. ledvice (komad) 2 do 3, noge (komad) 1 do 2. Krma: sladko seno 65 do 70, kislo seno 60, otava 70 din za 100 te - •! — Čudna znamenja so se pojavila na zapadni strani nedavno prenovljene cerkve na Kalvariji. Z oljnato snovjo so ozna. čena znamenja. Celo pod kipom sv. Jožefa je tako znamenje, četudi je kip precej visoko. Oblastva si prizadevajo, da bi izsledila čudne nočne pleskarje. Zdi se, da bodo morali cerkev delno prenoviti, ker bo težko zabrisati z oljnato snovjo zarisana znamenja. — Lovski blagor. V nedeljo 26. t. m. so se zbrali na Planini pri Kozjem pri lovu na divje svinje lovci iz Zagreba, Ljubljane in Maribora. Tudi topot je bila Mariborčanom lovska sreča precej naklonjena. Skupina Gustinčič—Jakil je ustrelila dva lepa eksemplarja. — Grob pri grobo. V splošni bolnici je umrl bivši mesar in gostilničar Adalbert Achtig. Na Meljski 9 je preminila gospa Ana Vohak, stara 84 let. žalujočim nase globoko so žal je! —Poučno predavanje. Banovinski arhivar prof. Bas bo predaval v sredo 1. marca ob 20. v dvorani Delavske zbornice pod okriljem Vzajemnosti o zgodovini delavskega gibanja na področju bivše mariborske oblasti — Dvodnevni tečaj za sajenje, rec oskrbo, gnojenje in precepljanje sadnega drevja bo 3. in 4. marca t. 1. na tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli. Tečaj je brezplačen teoretičen in praktičen, ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Za hrano in prenočišče skrbijo tečajniki sami. — Iz mariborskega društvenega življenja. 13. redni letni občni zbor tukajšnjega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov bo v ponedeljek 6. marca s pričetkom ob 20. v dvorani pri Novem svetu. — Tukajšnja sekcija Avtomobilskega kluba pa ima svoj občni zbor v nedeljo 5. marca ob 10. pri Orlu. — Materinski tečaj. Jutri v sredo predava prof. dr. Gogala iz Ljubljane o temi »Našim rodbinam manjka očeta«. — Razne novice. 251etna slaboumna Elizabeta Bučar je pred dnevi odšla zdoma in se odtlej ni več vrnila. Oblastva poizvedujejo za njeno usodo. — Na Stari gori pri št Ilju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Josipa Relsmana, ki ima radi tega nad 20.000 din škode. — V bolnico se je zatekel 221etni krojaški pomočnik Franc Svenšek, stanujoč na Aleksandrovi cesti 60 v Studencih. Neznani napadalec mu je porezal vrat z nožem. — Pobesnela krava je nasadila na roge 70' letno Terezijo Kcstanjevec, posestnikovo ženo iz Nove vasi pri Sv. Marku niže Ptuju. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so dognali težje poškodbe na glavi. — 351etne-ga dninarja Jakoba Tomaniča iz Sv. Miklavža na Dravskem polju so trije napadalci tako poškodovali s koli in ročicami, da je obležal s težjimi poškodbami po glavi in po vsem telesu. Tomanič se zdravi v bolnici, ozadje napada razčiščujejo orožniki. — Nov odbor združenja mesarskih moj. strov in klobasičarjev v Mariboru, ki je bil izvoljen na nedeljskem občnem zboru, je sestavljen sledeče: J. Fidler predsednik. Draž podpredsednik, odborniki Zokaly, Polanec, Pirš, Uebleis. FilipiČ. fikerlec, Berglez, Pernat, pavešič in Bencig. V nadzornem odboru so Belič iz Ptuja, Smodej in Leirer. — Revnim prleškim dijakom je darovala mariborska prleška družina čisti dobiček prleškega gostiivanja v znesku 2000 din. — Petrolej v vinu. Državni tožilec v Mariboru je obtožil 401etnega viničarja Antona Bohla iz Počenika pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah radi suma, da je 13. oktobra 1938 polil stiskalnico svoje sestre s petrolejem, tako da je ves vinski mošt smrdel. Tukajšnji vinski trgovec Pfriemer pa je odklonil 1280 litrov tega mošta, ker je smrdel po petroleju. Vinski mošt so nazadnje morali izliti in je znašala škoda okoli 4000 din. Dejanja je bil osumljen Anton Bohel, ki je sprt s svojo sestro radi neke dedačine. Bohel se je moral zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Bil pa je oproščen krivde in kazni, ker so nekatere priče izpovedale, da kritični večer Anton Bohel sploh ni bil v bližini sestrine domačije. Ni pa razprava razčistila vprašanja, kako je petrolej prišel v vino. — Iz Studencev. V dvorani nase deske šole je bilo prisrčno slavje v okviru stu-denškega R.K. Zupan A. Kaloh je izročil kot predsednik R.K. g. A. Ulbrichu diplomo R.K., ge. Vidi Rantasa in g. Francu Putniku pa srebrni kolajni. Slavja se je udeležilo mnogo prijateljev ter sposto-valcev človekoljubnega dela. Odlikovancem prisrčno čestitamo! — Pobreške novloe. Niso ie prav pojenjale govorice v zvezi s tragično smrtjo delavca Tersa, že je Pobrežine vznemirila vest o žalostni smrti tovarniškega delavca Martina Klinca, ki si je pognal kroglo v srce. Vsi, ki so ga poznali, iskreno pomiluje jo njegovo tragično usodo. — Ponedeljek občnih zborov. Včeraj je bil dan občnih zborov. Snoči so zborovali mariborski zdravniki »Pri orluc. O deUl društva ata poročala dr. Pialer in tajnik dr. Rozman, nato so sledila še poročila ostalih funkcionarjev, pri volitvah Je bil izvoljen dosedanj: odbor z dr. Pihlerjcm kot piedsednikom in dr. \Velxlom kot podpredsedniki m na čelu. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da ae likvidira pegrebni sklad, ker ima Zdiavni£ka zbornica avoj sklad. — Mariboiski brivci in lasničarji pa so imeli občni zbor pri Povodniku. Poročali so predsednik Novak in dru^i funkcionarji. Pri volitvah je bil IZV : ves* dosedanji odbor. — V Narodnem Jc mu pa je bil občni zbor Narodnega železa. glasbenega društva Drava^, ki pa \c atvo-ril predsednik Vokač. Društvo bo proslavilo 20-letnico svojega obstoja. Za 10-let-no nepretrgano ctelovanje je nredse Inik izrečil diplome članom Vidcvicu, Kolbiču in Mlinariču. Društvo šteje 848 članov. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. — Iz železniška Nužbe. Z.i n>; oktorja v V. skupini prometno-koan : ; r.iv.ju o.i-delka pri ljubljanski žeiezn'ški direkeji je imenovan Franc Rozman. dcsoJaj v Mariboru. — Za višjega kont:oloi;a VI. I .:. pine je imenovan Ferdinand žužek iz Maribora. — Velika tatvina v Stcniovj tekMilnl tvOmicj. v Stoinovo tekstilno tvornico na Pobrežju so so splazili podjetni tatovi. V skladišču so rabili šipo, zvili železno mrežo in potegnili nat.» skozi odpitino 223 m blaga za ženske cblcke v vrednosti 2SG0 dinarjev. — Razne novice. 1 lletnu vinieav.jeva hčerka Marija dauperl iz Gornje Kungote si je pri padcu zlomila desnico. Z Iravi se v bolnici. — Tatovi mj p oastih ki uK so spet na delu. V pretekli noči so sneli kljuki z vrat hiše št. 1 na Glavnem treru in št. 31 v Frankonanovi ulici - Doma jo padel lTletni livarski učenec Alojzij Bi''.e iz Maitbora in si zlomil desnico. Zatekal se je v bolnico. — Strežnici Katarini Moren so odnesli z dvorišča Splava:-Wa prehoda št. 2 žensko obleko in več parov nogavic. — 171etni kmečki dninar Karol Šolar iz Lehna 63 pr; podvelki ni jc pri padcu zlomil desnu nogo. Prcpclja i . > ga v bolnico. Iz kfcs.t*m$va — Nočna vlakovna zveza. Z novim voznim redom bo ustrež?no željam Ljutomer-čanov in neposredne okolice, ko bo prihajal tudi v Ljutomer nočni vlak. Do sedaj je prihajal iz Ormoža zadnji vlak 19.2S, odhajal pa iz Ljutomera proti Ormožu ob 19.24. Po dosedanjem voznem radu sta imela tedaj ta dva vlaka zvezo z vlaki, ki vozijo skozi Ormož. Ni pa bilo mogoča po dosedanjem voznem redu, da bi prišel potnik z vlakom v Ljutomer v poznih nočnih urah, niti da bi se iz Ljutomera mogel odpeljali. Z novim veznim redom bo torej ljudem v tem smislu ustreženo, da bo na progi Ormož—Murska Sobota uveden nočni vlak, ki bo iz Ormoža prihajal v Ljutomer okrog 23. ure, proti Ormožu pa bo odhajah okrog 1. ure zjutraj. Ta ugodnost novega voznega reda. bo velika pridobitev za Ljutomer in njegovo neposredno okolico. (pod e\to Seznami so imeniten izum. Koliko lepega in krepostnega bi človek lahko nnpisal v seznamih. Pa to ni moj namen. Poseben, konkreten seznam imam v mislih, ko pišem te vrstice. Gre za seznam plač uslužbencev neke mariborske ustanove, ki mi je prišel te dni v mke. Poučen, zelo zanimiv je ta seznam. I' njem izsledimo pretežno zneske 60.000. 50.000. 10.000 din letnih dohodkov. Gotovo čedne plače, Bog ne daj, da bi kdo mislit, dir me pri tem na\'daja človečku zavist. Tudi tistemu upokojencu (iste ustanove) ne našega rodu, ki ima 130,000 in še nekaj več letne pokojnine, te peneze iz srca privoščim. Poznam pa v Mariboru podjetje, kjer se gibljejo letne plače od 50.000 din navzgor pa preko 100.000 din. Tudi te številke zbujajo zanimanje in pozornost. \raj jim bo vse to blagoslovljeno. Oni dan pa sem srečat nekoga, ki ga vsi hvalijo kot izredno nadarjenega, duhovite ga, pa tudi marljivega intelektualca. In ta siromak z akademsko izobrazbo, do kufere se je priboril t svojo močfo, brez vsakršne pomoči od katerekoli strani, ima 9600 din letnih dohodkov,.. Vse bi bilo prm- radi tistih 60.000. 70,000. 80.000, 90.000, 100.000 din letno in še več. ko bi tega ne vedeli mladi tjudie na$e krvi in našega rodu. ki stopajo z zagrenjenostjo ter notranjo bolečino po svojt skromno odmerjeni stez!. Brez posla so ali pa prejemajo mesečne plače, ki niso niti ena desetina gornjih pla'\ Drugi — med temi izbranci je precej ljudi tuje krvi in tujega rodu! —. pa predstavljajo še danes vrhnjo družbeno plast v našem Mariboru. Teh ljudi ne vidiš pri nobeni nacionalno kulturni prireditvi. Zaman jih boš Iskal v gledališču, pri koncertih itd. Le pri šampanjcu jih Se najdeš in v ozkih družabnih krožkih, kjer je doma razkošje, blagostanje, življenjski standard, ki je primeren komaj v sredini vsaj 100-mllijonskega naroda. \isem državnik, da bi reševal te pereče probleme. Menim pa, da ni prav, da se čutijo te kričeče razlike ob meji, kjer bi se sleherni član narodne družine moral čutiti enakovrednega, enakopravnega z vsemi ostalimi, tudi s tistimi, ki so izven narodne družine! Bolj ko marsikje čutimo namreč ob meji groteskni paradoks: še vedno smo nižja, šibkejša socialna plast. In ta pora doks se ne zabrisuje. Nasprotno: iz leta v leto se okrepijo. In v tem je naia nema, bridka bolečina ob meji. — PRAKTIČEN ČLOVEK — Kakšne knjižice imaš najraje? — Hranilne. — Kaj pa najraje čitaš? — Jedilni list. PRED SODIŠČEM — Izpovedne vaše žene v celoti nasprotujejo temu, kar ste izpovedali vi. — Prosim, gospod sodnik, ona mi mora vedno nasprotovati.