114 1 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 PROBLEMATIKA KRAJEVNOZGODOVINSKIH ORISOV ZA OBDOBJE PO OSVOBODITVI JERA VODUŠEK-STARIČ Zadnje čase je pri nas veliko govora o pre- učevanju slovenske zgodovine po letu 1945. Sistematičnega preučevanja tega obdobja se doslej še nismo lotili iz več razlogov. Glavni, ki nam že na začetku dela zbujajo pozornost so: neurejenost arhivskega materiala, vedno večji obseg in raznoličnost tega materiala (na kar vpliva vedno hitrejši in vedno bolj raz- vejan razvoj družbe, gospodarstva in znano- sti), premajhna časovna oddaljenost nekate- rih dogodkov ali pojavov in ne nazadnje tudi pomanjkanje kadrov. Ce upoštevamo le-te, se nam nehote odpre tudi vprašanje o metodolo- giji preučevanja tega obdobja. Ne toliko vpra- šanje o metodologiji pisanja zgodovine same, marveč metodologije zbiranja in sortiranja podatkov in analize problemov o razvoju naj- novejšega časa. Pri tem ne bomo mogli zane- mariti interdisciplinarnih prijemov, kakor tudi ne časovno in krajevno ožjih raziskav. S tem je povezano vprašanje mesta in vloge krajevne zgodovine za osvetlitev razvoja po osvoboditvi. Ce upoštevamo, da je arhivskega materiala, ki ga bo treba obdelati, vedno več, z izjemo obdobja neposredno po osvoboditvi, nam bo v pomoč pri osnovnih raziskavah vsa- ka po področju ožja raziskava (glede na to, da je razvoj po osvoboditvi potekal enotneje kot v prejšnjih obdobjih). Poleg tega je krajevna zgodovina za zdaj še edino področje, ki ni po- vsem deficitarno za obdobje po letu 1945. Za pregled zgodovine po letu 1945 obstaja nekaj literature v jugoslovanskem okviru (de- la Bilandžiča. Petranoviča ipd.), za Slovenijo samo še nič. Zato je bilo temu posvečeno po- svetovanje »O vsebinskih in metodoloških vprašanjih raziskovanja slovenske povojne zgodovine, s poudarkom na družbeni vlogi ZK«, ki je bilo maja 1976 v Ljubljani. Tu sta bili načeti dve osnovni vprašanji: vprašanje periodizacije zgodovine po letu 1945 in pro- blem arhivov. Znano nam je, kako je pote- kal razvoj arhivske zakonodaje po letu 1945. Koliko in kakšno gradivo pa je v arhive že oddano, koliko je obdelanega in koliko je oh- ranjenega za leta neposredno po vojni, naj bi pokazalo posvetovanje arhivistov v Kočevju letos. Za lažje razumevanje problematike, ki jo obravnava povojna krajevna zgodovina, bi se v svojem prispevku na kratko ozrla na up- ravni in gospodarski razvoj SR Slovenije v tem času. Izhajajoč iz tega razvoja kakor tudi iz pregledovanja krajevno-zgodovinskih pri- spevkov, sem se odločila postaviti nekaj mej- j nikov v našem povojnem razvoju. Ti seveda i ne morejo biti dokončni, saj bodo šele na- j dalj nje podrobne raziskave lahko pripeljale do periodizacije naše najnovejše zgodovine. Zato puščam odprto tudi vprašanje delitve obdobij na podobdobja. Prvo obdobje obsega čas od leta 1945 do leta 1950,' imenujemo pa ga na različne na- i čine obdobje administrativnega upravljanja i ali administrativnega centralizma. V tem ča- \ su poteka obnova porušene dežele in utrjeva- \ nje nove oblasti. Z zmago revolucionarnih sil j leta 1945 se v Jugoslaviji začne obdobje so- cialistične graditve dežele. Država prevzame lastništvo nad glavnimi proizvajalnimi sred- stvi z nacionalizacijo privatnih podjetij leta i 1946 in 1948. Z agrarno reformo se ustvari tk. im. splošno ljudsko premoženje, katerega večina ostane v rokah državnega sektorja. Upravljanje nad gospodarstvom je v rokah; ustreznih ministrstev, oziroma kasneje gene- i ralnih direkcij in svetov. Od leta 1945 do leta j 1948 je večina sredstev investiranih v obno- j vo, in sicer največ v metalurško in kovinsko \ industrijo, v elektrogospodarstvo in v obno- ! vo porušenih poslopij. Ko se je končala in- tenzivna obnova, so prešli na prvi gospodar- ; ski plan od leta 1947 do 1951, s ciljem, da se j dvigne »industrija, kmetijstvo in druge pro- j izvajalne panoge, tehnika, znanost in prosve- ta na višjo raven in s tem zagotovi dvig kul- ture in splošnega življenjskega standarda slo- venskega ljudstva.«- Upravna razdelitev Slo- venije se razvije iz že obstoječe v času NOB, | katere načela so postavljena v Črnomlju fe- \ bruarja 1944. Po vojni prevzamejo oblast v ' roke krajevni narodnoosvobodilni odbori in i odbori OF na terenu, okrajni in okrožni NOO ! na čelu s predsedstvom SNOS^ in narodno j vlado Slovenije, ki je imenovana takoj po os- j voboditvi, vse do izvolitve ustavodajne skup- i .ščine in sprejetja ustave LRS januarja 1947. ^ Z zakonom iz februarja 1946 se NOO preime- j nujejo v LO in slovenska federalna enota i dobi ime Ljudska republika Slovenija. Nače-J la za organizacijo LO so prvič postavljena že i leta 1944 (glej opombo 3) in nato s Splošnim \ zakonom o ljudskih odborih 1946, ki doživi i nekaj sprememb leta 1949. Z zakoni o up- ravni razdelitvi iz leta 1945, 1946 in 1948 je določen teritorialni obseg krajev, mest, okra- jev in okrožij.* kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 115 i Pri obravniavanju tega obdobja moramo upoštevati še zunanje pritiske na Jugoslavijo v tem času. Najhujši je bil pritisk dežel čla- nic kominforma, podkrepljen z gospodarsko blokado prav v času izvajanja prvega petlet- nega plana. Porajala pa se je tudi nevarnost znotraj našega sistema, ki je eden izmed vzro- kov za spremembe v petdesetih letih; to je bila nevarnost birokratizma (v negativnem smislu) zaradi velikega porasta administra- tivnega aparata. Drugo obdobje razvoja se začne z letom 1950, s sprejetjem »Temeljnega zakona o up- ravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih« in se konča leta 1963 s sprejetjem nove ustave. To je čas uvajanja in razvoja samoupravljanja sprva v gospo- darstvu, nato v družbenih organizacijah, in čas novega gospodarskega sistema. Na mesto centralnega planiranja je leta 1951 sprejeto načelo planskega vodenja narodnega gospo- darstva, kar je dopuščalo podjetjem, da tudi sama planirajo proizvodnjo. Leta 1952 so z zakonom določene stopnje akumulacije in skladov, pri čemer je od skupnega zneska do- ločen del, s katerim samostojno razpolagajo podjetja, ki se je gibal od 3 "/o do 10 "/o. Gospodarski plani so se delali za vsako leto posebej do novega petletnega plana leta 1957. S tem planom so dane zopet nove smernice gospodarske politike: poleg predvidenega po- rasta skupnega družbenega proizvoda in na- rodnega dohodka so zmanjšane investicije v težko industrijo in povečane tiste za proiz- vodnjo blaga za potrošnjo. Samostojnost pod- jetij se povečuje še naprej, z zakonom iz leta 1954 so ustanovljeni kreditni skladi, leta 1957 začnejo podjetja samostojno deliti svoj do- hodek v sklade, ta samostojnost podjetij pri delitvi čistega dohodka se še poveča z gospo- darsko reformo leta 1961. Nova sprememba v upravni ureditvi nastopi leta 1952, ko LO postanejo nosilci samou- pravljanja. Področje SR Slovenije se razdeli na mesta, okraje in občine. Pri okrajnih in mestnih LO se ustanovi še en zbor — zbor proizvajalcev, ki z mestnim, oz. okrajnim zborom sodeluje pri upravljanju gospodarstva in v katerega volijo le delavci (v zakonu do- ločeno kateri). Ker tak razvoj ni bil več v skladu z ustavo iz leta 1946, je leta 1953 spre- je ustavni amandma, s katerim formalno preneha obstajati državna lastnina, vsa sredstva za proizvodnjo so dana na uporabo družbi. Razvoj komunalnega sistema, pri če- mer postane občina nosilec družbenega sa- moupravljanja, se začne leta 1955 z novo or- ganizacijo občin in okrajev (odpravljeni so mestni LO). Z zdioiževanjem občin v letih 1958, 1960 in 1961 dobimo končno teritorialno podobo občine, kakršno imamo še danes. Kako so v Sloveniji te spremembe dejansko potekale, je lepo razvidno iz nekaterih pri- spevkov iz našega povojnega krajevnega raz- voja. Naslednje obdobje bi obsegalo čas od leta 1963 do začetka sedemdesetih let. Takrat se postavi nov mejnik z amandmaji leta 1971, 7. ustavo leta 1974 in z X. kongresom ZKJ, ko i organizacije združenega dela postanejo temelj ! samoupravljanja in se postavi nov, delegat- ski skupščinski sistem. Šestdeseta leta so čas za utrjevanje samoupravljanja, gospodarske reforme leta 1965, čas vse večjega odmiranja centralizma, le-to pa je potegnilo za seboj pojavljanje kriznih žarišč v političnem si- stemu. Obenem je to čas afirmacije politike neuvrščenosti kot načela zunanjepolitičnega udejstvovanja Jugoslavije. Ves ta razvoj in vloga ZKJ in ZKS v njem je lepo razviden iz kongresnih in drugih do- kumentov ZKJ oz. ZKS. Veliko podatkov o razvoju SR Slovenije po osvoboditvi dobimo v gradivu za kongres ZKS aprila 1974 in pub- likacijah Statističnega zavoda Slovenije (»Slo- venija 1945—1975«). Poglejmo sedaj, ko imamo v mislih razvoj j celotne Slovenije po vojni, kako nam razvoj I posameznih področij ali krajev prikažejo pri- spevki v Kroniki, posameznih zbornikih in sa- ; raostojnih publikacijah. Za osnovne podatke, : posebno o razvoju prebivalstva, nam za ce~ ; iotno Slovenijo lahko služi krajevni leksikon ! (Krajevni leksikon Slovenije I, II, III). O tem, i kateri zborniki in publikacije za krajevno zgodovino obstajajo, je več v prispevku Olge Janša-Zomove, zato jih ne bom še enkrat i navajala. Omejila se bom le na naravo pri- ; kazov, ki jih vsebujejo. j Veliko prispevkov za posamezne kraje ali j področja imamo o demografskem razvoju prebivalstva. Ti so narejeni na osnovi štetij pred drugo svetovno vojno in po njej (povoj- na štetja so leta 1948, 1953, 1961 in 1971). Po- leg gibanja prebivalstva nam je tu večkrat \ prikazana tudi struktura zaposlenosti. Pone- kod so tem podatkom dodani še podatki c strukturi in dohodku gospodarstva, kolikor temu niso posvečeni samostojni članki. Taki prispevki obstajajo za Tolminsko za vsa štetja ! (Tolminski zbornik, 1956: Janko Breginc, »Gi- banje prebivalstva na Tolminskem«, ki upo- števa štetja od 1762 do 1953 in Tolminski zbornik, 1975: H. Uršič, istoimeni članek na osnovi štetij 1961 in 1971), za prebivalstvo i 116! kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 Pivke v zadnjih 100 letih (Ljudje in kraji ob Pivki, 1975: E. Lenassi, »Prebivalstvo Pivke v zadnjih 100 letih«, sega do leta 1971), za Skof- jo Lake (Loški razgledi, 1964, št. 11, M. Osovnibar, »Gospodarska rast in gibanje pre- bivalstva v občini Skof ji Loki), Mengeš, Kam- nik (Kamniški zbornik, 1955: A. Janko, »O komuni Kamnik«), za gibanje prebivalstva v naselju Grosuplje na osnovi štetij od 1817 do 1969 (Zbornik občine Grosuplje, 1969, št. 1, prispevek Dobruške Podkoritnik Z van), za celjsko območje (Celjski zbornik, 1969/70: Mi- lan Natek, »Razvitost celjskega področja v okviru SR Slovenije«, in Celjski zbornik, 1971/ 72: Fedor Gradišnik, »Dosedanji regionalno ekonomski razvoj ...«, nato še Celjski zbor- nik, 1973/74: M. Natek, »Rast števila prebi- valstva na celjskem območju v desetletju 1961 do 1971«), za velenjsko kotlino (Celjski zbor- nik 1973/74), za občino Žalec (Savinjski zbor- nik, 1974, prispevek M. Natka, za čas od 1961 do 1971), za ptujski okraj v prvem Ptuj- skem zborniku iz leta 1953, za prebivalstvo v Slovenskih goricah od 1968 do 1961 (Svet med Muro in Dravo, 1968, avtor Vlado Valenčič) in ne nazadnje za Ljubljano v zborniku »Ljub- ljana 1945-70«. Vsi ti prikazi opozarjajo na absolutno rast prebivalstva, s tem da je zia- znamovana rast prebivalstva v večjih nase- ljih, število agrarnega prebivalstva pa pada. To se razlaga z razvojem industrije in drugih negospodarskih dejavnosti in z deagrarizaci- jo podeželja ter z novimi tehnikami obdelave v kmetijstvu, tako v družbenem kot v privat- nem sektorju. Velika večina vseh člankov in publikacij je posvečena razvoju gospodarstva. Za Tolmin- sko je narejen pregled nad vsemi gospodar- skimi dejavnostmi za celotno obdobje po voj- ni (Tolminski zbornik, 1956 prispevek J. Ja- neža in Tolminski zbornik, 1975 prispevek I. Kosa) in še za posamezne delovne organiza- cije posebej (glej oba zbornika). Posebej je obravnavan tudi problem kmetijstva — padec v razvoju živinoreje kot najbolj perspektiv- ne panoge na tem področju (Tolminski zbor- nik, 1975, prisipevék ing. S. Uršiča). Za Go- riško dobimo pregled do leta 1968, opis raz- voja industrije, elektrogospodarstva in raz- voja kmetijstva, v družbenem in zasebnem sektorju (Goriški zbornik 1947—1957 in Gori- ški zbornik iz leta 1968). Kranjska zbornika iz leta 1970 in 1975 nam dajeta dober pregled o razvoju kranjskega gospodarstva ter nje- gove strukture in posebej še opise razvoja tekstilne industrije, Save in Iskre. Za Skofjo Loko so podatki zbrani le za lesno industrijo fLoški razgledi 1967, prispevek J. Štera) in Loško tovarno hladilnikov (Loški razgledi 1968, avtor ing. I. Gorenc). Na kratko je v ustreznih zbornikih obdelan gospodarski raz- voj Kamnika, Domžal in celjskega območja (za posamezne panoge posebej). Savinjska zbornika iz let 1965 in 1974 dajeta pregled nad razvojem gospodarstva na tem področju (pri- spevki S. Tratnika, J. Orožna, J. Cerovška itd.). Nekaj o gospodarstvu je še za ptujski ok- raj (Ptujski zbornik 1953, avtor J. Petrovič), ormoški okraj in Prlekijo (Prlekija, 1955). Za Slovenske gorice je prikazan problem kme- tijstva in vinogradništva (Svet med Muro in Dravo, 1968). Nekateri teh prispevkov so ze- lo podrobni, drugi so napisani bolj kot kra- tek pregled. Razlikujejo se tudi glede na uspo- sobljenost avtorjev, nekaj jih je izpod peresa strokovnjakov iz posameznih strok, nekaj so jih napisali celo zgodovinarji. Vzporedno s temi opisi gospodarskih dejav- nosti je ponekod podan tudi razvoj samou- pravljanja v delovnih organizacijah, kot do- ber primer lahko služi »Zapis o delavskem samoupravljanju v železarni Jesenice« Mila- na Polaka (Jeklo in ljudje, III, 1975.). Tretji večji kompleks, ki ga obravnavajo vsi ti prispevki, je razvoj upravne ureditve, ljudske oblasti in družbenega samoupravlja- nja. Taki pregledi obstajajo za Goriško od leta 1945, razvoj v coni B in vse do leta 1968 (Goriški zbornik, 1968, C. Vidmar, »Od prvih zametkov LO do današnje komune«), za po- dročje občine Kranj do leta 1975 (Kranjski zbornik 1970, P. Zupančič, »Kranjska komu- na 1960-70 in KZ 1975, prispevek Vida Pogač- nika), za občino Grosuplje do leta 1970 (Zbor- nik občine Grosuplje, 1970, J. Marolt, »Na- stanek in razvoj občine«), za Škofjo Loko (Loški razgledi, 1961, J. Nastran in M. Za- kelj, »Od krajevnih NOO do sedanje komu- ne«), za občino Žalec (Savinjski zbornik 1974, prispevek J. Orožna) in na kratko za Ormož. Pri tistih zbornikih, ki redno izhajajo, a ni- majo celotnega pregleda razvoja, pa obstajajo za posamezna krajša obdobja kronike o raz- voju občine, kot npr. za Skofjo Loko, za Ce- lje, za Grosuplje. Za mesto Celje samo je zgodovinski pregled razvoja teritorija in upra- ve napisal Janko Orožen v Kroniki (Kronika št. 3, 1956). To je pregled za daljše obdobje in sega tudi v povojni čas do leta 1955. Izred- no zanimiv in koristen prispevek te vrste je samostojna publikacija »Gradivo za razvoj Ljubljane od leta 1945 do 1955«, kjer je M. Dolenc natančno opisal razvoj ljudske obla- sti v Ljubljani, dopolnjujejo ga pa še prispevki o razvoju gospodarstva in negospodarskih de- javnosti. Do leta 1965 pa seže kronika dogod- kov v Ljubljani (Kronika št. 1, 1965, kjer je tudi prispevek M. Dolenca »Razvoj ljudske kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 117 oblasti v Ljubljani v prvem desetletju po os- voboditvi«). V zbornikih srečamo nato še veliko različ- nih prispevkov o drugih dejavnostih: o raz- voju šolstva za večino že omenjenih krajev, o razvoju zdravstvenega in socialnega varstva, o razvoju knjižničarstva, o delovanju posa- meznih društev, muzejev in drugih kultur- nih ustanov. V sami Kroniki pa poleg dveh že omenje- nih večjih prispevkov zasledimo še nasled- nje: članek Vladimira Bonača »Iška vas 1941- 1948-1953« (Kronika .št. 1, 1954), v katerem je avtor orisal razvoj prebivalstva in njegovo strukturo v eni izmed vasi s pretežno kmeč- kim prebivalstvom in poskušal s tem prika- zati razvoj vasi pri nas. Obenem je spodbu- jal avtorja na pisanje monografij o sloven- skih vaseh (na podoben način kot je za Srbijo to naredil Cvijic), česar pri nas nimamo. Nje- gova pobuda je, vsaj v okviru Kronike, ostala brez odziva. Poleg tega je v »Kroniki« še nekaj člankov o šolstvu in tisku v Ljubljani (Kro- nika št. 2, 1959 in št. 1, 1962) ter članek o razvoju tovarne papirja Količevo J. Soma (Kronika št. 1, 1967). V rubliki »Poročila in ocene« poskuša Kronika zasledovati vse vrste publikacij, ki obravnavajo krajevni razvoj po vojni. Podobno nam prinaša članke o razvo- ju mariborskega področja Časopis za zgodo- vino in narodopisje (iz leta 1972 V. Bračič,« »Razvojni problemi družbenega sektorja kme- tijstva v SR Sloveniji ob primeru KK Ptuj«, B. Belec, »Značilnosti družbenega vinograd- ništva v severovzhodni Soveniji« iz leta 1973, B. Belec, »Analiza stanja vinogradniških po- vršin v obdobju 1896 do 1954 in do 1969«, iz leta 1970, J. Medved, »Razvoj zemljiških fca^ tegorij na osnovi primerjanja katastrskih po- datkov iz 1900 in 1962« itd.). Poleg navedenih publikacij obstajajo še sa- mostojne publikacije iz krajevne zgodovine po letu 1945, kot so: »Mežiška ddUna« (razvoj zadnjih 100 let) Jakoba Medveda, »Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane od 1857 do 1953« Igorja Vrišerja, »Gospodarski raz- voj Maribora« Ermina Kržičnika, »Razvoj pa- pirnice Vevče« Jožeta Soma in druge. Posebna vrsta publikacij, ki jih moramo tu- di upoštevati, so tiste, ki opisujejo razvoj po- sameznih tovarn ali kake dejavnosti. Pona- navadi izhajajo ob obletnicah ali za propa- gandne namene. Omenila bi le nekatere, pri katerih so sodelovali s svojimi izkušnjami zgc^- dovinarji, kot so: »125 let tekstilne tovarne Prebold«, »50 let Dekorativne«, zbornik to- varne Pletenina, katerih avtor je Katarina Kobe-Arzenšek, nato »90 let predilnice Liti- ja« Franceta Kresala. Takih publikacij je še cela vrsta bolj ali manj zanimivih za zgodo- vinarja. Za preučevanje razvoja posameznih občin, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij ne smemo zanemariti celo vrsto časopisov, ki da- nes redno izhajajo. Prav tako nam lahko ko- ristijo letna poročila, ki jih izdajajo delovne organizacije. Pri tem ostaja odprto vprašanje, v kolikšni meri nam te vrste publikacij lahko služijo kot vir za preučevanje povojne kra- jevne zgodovine in kako jih bomo sistema- tično zbirali in shranjevali. Naš povojni razvoj spremljajio s strani svo- je stroke tudi sociologi, etnografi, geografi itd. v srvajih rednih in samostojnih publikacijah (Slovenski etnograf. Geografski vestnik ipd.). Prispevki, ki sem jih tu naštevala, večino- ma niso dela o krajevni zgodovini v smislu, ki ga vsi poznamo za starejša obdobja. Tisti, ki so nastali sočasno z razvojem samim, ima- jo nedvomno bolj značaj vira. Taki pa, ki da- nes prikazujejo razvoj za vsa leta nazaj, se temu bolj približujejo. Pri tem ni zahtevati, da so jih pisali zgodovinarji. Kot lep dokaz za uspešnost sodelovanja avtorjev iz različ- nih strok nam služi »Gradivo zia razvoj Ljub- ljane od 1945 do 1955«. S tem bi želela pou- dariti še enkrat, da je interdisciplinarni pri- stop k raziskavi zagotovo ena izmed metod, ki nam bo v bodoče pomagala pri osvetljevanju razvoja posameznih krajev ali obdobij. V prihodnje je želeti več prispevkov, ki ob- ravnavajo to obdobje naše zgodovine. To ve- lja tako za razprave, ki bodo obravnavale ves razvoj od leta 1945, da zapolnimo vrzeli, ki jih je še veliko, kakor tudi za prikaze tekočega razvoja. I^e-ti naj bodo čim bolj natančni in strokovni, da bodo v pomoč zgodovinarjem jutri. Obenem bi opozorila na potrebo po bi- bliografiji za to obdobje kakor tudi poveza- ve vseh raziskovalcev, ki imajo namen ukvar- jati se s preučevanjem tega obdobja v okviru Zgodovinskega društva ali v okviru projekta »Zgodovina Slovencev 1945—1976«, ki ga pri- pravlja Inštitut za zgodovino delavskega gi- banja v Ljubljani. OPOMBE 1. Mejniki, ki jih tu postavljam z letnico 1950 in drugimi, imajo namen opozoriti na poglavit- ne spremembe, ki so takrat naistopile, za katere pa ni nujno, da so vezane vse na isti datum. — 2. »Temeljne naloge petletnega plana«. Uradni list LRS, 2. 8. 1947, št. 31 (iz zakona o petletnem pia- , nu). 3. Uradni list SNOS, št. 2, 21. 5. 1944. — 4. j Uradni list FLRJ 1946 in 1949 in Uradni Mst LRS j 1945, 46, 47, 48.